Obrazložitev sodne odločbe mora vsebovati dejansko in pravno utemeljitev, kar izpodbijani sklep vsebuje. Dejstvo, da sodišče prve stopnje v obrazložitvi sklepa ni povzelo celotnega poročila oz. mnenja centra za socialno delo ne predstavlja nobene od (očitanih) bistvenih kršitev določb postopka iz prvega ali drugega odstavka 339. člena ZPP. Prepisovanje vsebine izvedenih dokazov v obrazložitev sodne odločbe ne sodi in kvečjemu predstavlja slabo tehniko pisanja odločb.
nedopustnost izvršbe - ugovor tretjega - povračilo izvršilnih stroškov
Z ugovorom je tretji uspel, zato mu mora upnik, na čigar predlog se izvršba vodi, te stroške povrniti. Ni dolžan čakati zaključka postopka in na poplačilo stroškov s strani dolžnika.
ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazložen ugovor - tek zamudnih obresti
Dolžnik je v ugovoru zatrjeval, da je sam vrnil upniku 3.000 DEM, zadnji obrok (razliko) pa naj bi upniku izročil oče J.S., skupaj z natakarjem R.Š. Glede na take ugovorne trditve ne more biti dvoma, da je dolžnik z imeni in naslovi prič želel doseči njuno zaslišanje, čeprav tega ni izrecno zapisal.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – organizacijski razlog – ekonomski razlog – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi – prekvalifikacija
Tožena stranka je utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ker je delo reorganizirala, tako da sedaj tožnikovo delo opravljajo drugi delavci na drugih delovnih mestih poleg svojega dela. Zaradi obstoja opisanega organizacijskega razloga za odpoved toženi stranki ni bilo treba dokazovati obstoja ekonomskega razloga.
Tožena stranka ni ravnala nezakonito, ker tožniku ni ponudila pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto diagnostik, saj tožnik za delo na tem delovnem mestu ni bil usposobljen, predvsem ni imel zahtevanega znanja tujih jezikov. Tudi morebitna prekvalifikacija tožnika bi bila preobsežna in je tožena stranka ni bila dolžna omogočiti.
odgovornost delodajalca - odgovornost za škodo od nevarne stvari - padec na pokapljanih stopnicah
Kaplje oz. malo tekočine na stopnicah v ničemer ne presegajo nevarnosti, kakršnim smo vsi ljudje (celo otroci) izpostavljeni vsakodnevno. Zaključek sodišča prve stopnje, da s sokom malo polite stopnice predstavljajo nevarno stvar, je torej materialnopravno napačen.
Povsem sprejemljivo je tudi stališče sodišča prve stopnje, da je toženec v svoji ponudbi (podani po določilih ZKZ) sam označil, da prodaja tudi parc. št. k.o., zato bi navedena zavezujoča ponudba, s katero je toženec zajel zemljišče, za katerega tak strožji režim prodaje z javno ponudbo sicer ne bi bil potreben, toženca v vsakem primeru zavezovala tudi glede zemljišča, ki sicer ne bi bilo kmetijsko zemljišče (oz. zemljišče, glede katerega se v postopku prodaje uporabljajo enaka določila kot za kmetijska zemljišča).
Tožnica je ravnala pravilno, ko je sprejem ponudbe poslala na toženčev naslov, kot ga je le-ta označil v ponudbi. Čeprav sprejema ponudbe tožencu ni bilo mogoče vročiti, to nima nobenega vpliva na zaključek o pravočasnosti sprejema ponudbe, saj ZKZ v prvem odstavku 21. člena določa le, da je potrebno pisno izjavo o sprejemu ponudbe v roku za sprejem ponudbe poslati priporočeno s povratnico prodajalcu in upravni enoti, kar je tožnica tudi storila. Na pravilnost in pravočasnost izjave o sprejemu ponudbe tako po prepričanju sodišča druge stopnje nima nobenega vpliva dejstvo, da le-ta tožencu ni mogla biti vročena, ker se na naslovu, ki ga je sam označil v ponudbi, v roku za sprejem ponudbe ni več nahajal.
premoženjska škoda - običajni stroški za pogreb - restriktivna razlaga - posredni oškodovanci - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega
Termin „vzdrževanje“ groba zajema predvsem ureditev groba neposredno po pokopu, čiščenje in ohranjanje primerne stopnje urejenosti ter okraševanja (s cvetjem, svečami).
Novejša sodna praksa je pri tovrstnih stroških omejevalna, saj priznavanje odškodnine za „vzdrževanje„ groba ni neposredno urejeno z zakonom, ampak je interpretativna izpeljanka določbe iz prvega odstavka 172. člena OZ (ki določa, da mora tisti, ki povzroči, da kdo umre, povrniti običajne stroške za njegov pogreb), omejevalno razlago navedene norme OZ pri prisoji odškodnine za stroške, pretrpljene zaradi izkazovanja naklonjenosti do umrlega svojca pa narekujejo tudi moralno-etične norme in družbene vrednote. Opisan restriktiven pristop se ne nanaša toliko na stroške ureditve groba po pokopu, kot na tem časovno sledeče stroške ohranjanja določenega nivoja urejenosti in krasitve.
načelo enake vrednosti dajatev - pogodba o dosmrtnem preživljanju
Načelo enake vrednosti dajatev je prekršeno tudi v primeru, če bi preživljanje trajalo tako kratek čas, da bi to bilo lahko razlog za nesorazmerje vrednosti. Zato je vrednost dajatve in protidajatve v določenih primerih sploh mogoče primerjati šele po prenehanju pogodbe o dosmrtnem preživljanju npr. zaradi smrti preživljanca, ko je šele znano obdobje preživljanja in s tem obseg in vrednost dajatve tistega, ki je preživljanje nudil. Bistveno je le, da se tako vrednost izročenega premoženja, kakor tudi preživninska protidajatev vrednotita ob istem času.
ZOR člen 154, 200, 201, 154, 200, 201. ZPP člen 254, 254.
dokazovanje z izvedenci - dokazna tema – dokazno sredstvo - posebno huda invalidnost - adekvatna vzročnost
Dokazovanje istih dejstev z novim izvedencem ne pomeni izvedbe novega dokaza.
Oškodovančeve posledice so uresničitev enega izmed možnih tipskih scenarijev po pravilih medicinske stroke. Vzročna zveza je zato pravnovrednotno utemeljena.
ZVCP-1 člen 129, 129/1, 129/2, 129/3, 129/4, 133, 133/1, 133/2.
preverjanje prisotnosti alkohola – sodelovanje pri zdravniški preiskavi - odklonitev strokovnega pregleda koncentracija alkohola v krvi – koncentracija alkohola v urinu – odvzem vzorca urina
V primeru, če preiskovanec sodeluje pri zdravniški preiskavi, prisotnost alkohola pa je mogoče ugotoviti na podlagi odvzetega vzorca urina, ni mogoče šteti, da je udeleženec cestnega prometa oziroma preiskovanec strokovni pregled odklonil oziroma ravnal v nasprotju z odredbo policista iz 3. odstavka 132. člena ZVCP-1.
Inštitut za sodno medicino je že pojasnil, da korelacija med koncentracijo alkohola v krvi in urinu ni konstantna in iz koncentracije alkohola v urinu ne morejo natančno izračunati koncentracije alkohola v krvi, raziskave pa so pokazale, da imajo preiskovanci v času odvzema urina najmanj tako koncentracijo alkohola v krvi, kot jo izračunamo, če koncentracijo alkohola v urinu delimo s faktorjem 1,4.
javni uslužbenec - vojak - denarna terjatev - razlika v plači - neposredno sodno varstvo
Tožnik je s tožbo uveljavljal plačilo razlike v plači med izplačano plačo in plačo za delo, ki naj bi ga dejansko opravljal. Ker gre za denarni zahtevek, je dopustno neposredno sodno varstvo pred pristojnim sodiščem, čeprav je bil tožnik zaposlen v vojski. ZObr namreč ne vsebuje specialnih določb za uveljavljanje denarnih terjatev, dvostopenjsko uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja pri delodajalcu pa je predpisano le za nedenarne terjatve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0055578
ZTLR člen 8, 8. ZOR člen 141, 141. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-11, 339, 339/2, 339/2-11. SPZ člen 38, 38/4, 38, 38/4. ZZK-1 člen 264, 264/1, 264, 264/1.
izbrisna tožba - prepoved odtujitve in obremenitve - oblikovalni učinek vpisa v zemljiško knjigo - pravdna sposobnost podružnice
Pravni naslov za ustanovitev prepovedi odtujitve ali obremenitve v korist določene osebe je treba iskati v kreditni pogodbi ali v notarskem zapisu sporazuma o zavarovanju terjatve, katerih delno ničnost uveljavlja tožeča stranka. Pravica do prepovedi odtujitve ali obremenitve se namreč ustanovi s pogodbo, ki jo sklene lastnik nepremičnine z osebo, v korist katere se je odpovedal odtujitvi in obremenitvi nepremičnine.
V sodni praksi se je že uveljavilo stališče, da je vprašanje ustanovitve prepovedi razpolaganja, če je do njega prišlo pred uveljavitvijo SPZ, treba presojati po pravnem pravilu 364c paragrafa ODZ.
Vknjižbe prepovedi odtujitve ali obremenitve nepremičnin nimajo oblikovalnega učinka. Oblikovalni učinek vpisa v zemljiško knjigo se nanaša le na vknjižbe stvarnih pravic, kadar se z vknjižbo doseže (in ne zgolj izkaže) pridobitev, omejitev oziroma prenehanje teh pravic. V obravnavanem primeru pa gre za vknjižbo omejitve lastnikovega razpolagalnega upravičenja v korist določene osebe, ki je obligacijska in ne stvarna pravica.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL0023140
KZ člen 215, 215. ZKP člen 52, 52/1, 52, 52/1.
predlog oškodovanca za pregon - kaznivo dejanje zatajitve
Kadar se storilec kaznivega dejanja lahko preganja le, kolikor oškodovanec poda predlog za pregon, prične teči rok od dneva, ko oškodovanec izve, da je bilo storjeno kaznivo dejanje in kdo je domnevni storilec. V primeru kaznivega dejanja zatajitve po 5. odst. 215. členu KZ ni pomemben datum, kdaj je bil oškodovancu predmet ukraden, ampak kdaj je oškodovanec izvedel za kaznivo dejanje zatajitve in domnevnega storilca.
STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0055580
ZTLR člen 33, 33, 33. ZIZ člen 170, 170/2, 170, 170/2.
nedopustnost izvršbe - pridobitev zastavne pravice na nepremičnini - vknjižba lastninske pravice - načelo vrstnega reda
Določba 2. odstavka 170. člena ZIZ jasno določa, da pridobi z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi upnik zastavno pravico na nepremičnini z učinki tudi proti tistemu, ki pridobi pozneje lastninsko pravico na tej nepremičnini. S to določbo zakona je zagotovljeno varstvo upnika v zemljiškoknjižnem postopku.
Prvostopenjsko sodišče je napačno uporabilo materialno pravo (131. čl. ZNP) in 77. čl. SPZ in je zato tudi dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, ko je ocenilo, da meja, ki je bila urejena v katastrskem (upravnem) postopku, ne more biti sporna, če se okoliščine po njeni ureditvi ne spremenijo. To ne drži. Zakon o zemljiškem katastru (ZENDMPE) je sicer res posegel v civilnopravno urejanje mej pred sodišči in določil, da urejanje meje tudi v sodnem postopku ni več dopustno, če je bila meja že urejena po ZENDMPE kot dokončna, kar pa je SPZ razveljavil (273. čl. SPZ). Zakon o evidentiranju nepremičnin (ZEN) tega ni spremenil. Kljub dokončnosti meje v upravnem postopku je torej možen civilni sodni postopek, odločitev zanj pa je stvar lastnika. Sodišče v nepravdnem postopku na tek postopka pred upravnim organom ni vezano, niti na pravnomočno izdano odločbo, razen kolikor mora upoštevati domnevo o močnejši pravici po meji, ki je dokončno urejena v katastrskem postopku (2. odst. 77. čl. SPZ).
kondikcijski zahtevek - morala - pogodba o preužitku - odškodnina - razveza zaradi spremenjenih razmer
Preužitni zavezanec (otrok) po razvezi pogodbe o preužitku zaradi spremenjenih razmer ne more uveljavljati kondikcijskega zahtevka nasproti preužitnemu upravičencu (staršu) za dela, ki jih je opravil, pa ta ne presegajo običajne pomoči, ki jo otroci nudijo staršem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0066642
ZOR člen 18, 18/2, 200, 200/1. OZ člen 376. ZVCP člen 122, 122/7.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti – regres zavarovalnice – povrnitev nepremoženjske škode – poravnava – denarna odškodnina – enotna odškodnina – ravnanje pri izpolnjevanju obveznosti iz poklicne dejavnosti – specifikacija zahtevka za vsako od vtoževanih, pravno priznanih oblik nepremoženjske škode – višina izplačane odškodnine – ugovori regresnega zavezanca – trditveno in dokazno breme – prevalitev dokaznega bremena – sklepčnost tožbenega zahtevka – izvajanje dokazov – izguba zavarovalnih pravic – izmikanje preiskavi alkoholiziranosti – p reizkus – odreditev strokovnega pregleda – domneva alkoholiziranosti – zakonske zamudne obresti – tek zamudnih obresti – kdaj obresti nehajo teči
Ko tožena stranka v regresni pravdi ugovarja višini izplačane odškodnine, mora tožeča stranka navesti, koliko odškodnine je izplačala iz naslova nepremoženjske škode za posamezne oblike te škode.
Ni sprejemljivo stališče tožeče stranke, da ni mogla specificirati, koliko odškodnine je izplačala za posamezno obliko nepremoženjske škode, ker pri poravnavi, sklenjeni z oškodovanci, posamezne odškodninske postavke niso bile posebej specificirane. Tožeča stranka mora pri izpolnjevanju obveznosti iz svoje poklicne dejavnosti ravnati z večjo skrbnostjo, po pravilih stroke in po običajih (drugi odstavek 18. člena ZOR), pravila stroke pa ji nalagajo, da odškodnino oškodovancem določi tako, da za vsako obliko nepremoženjske škode posebej določi zneske odškodnine in nato skupno odškodnino. Tako mora ravnati tudi v primeru, če z oškodovancem sklene poravnavo.
V nepravdnem postopku za odvzem poslovne sposobnosti mora predlagatelj povrniti nasprotnemu udeležencu stroške postopka, če je prišlo do ustavitve postopka pred meritorno odločitvijo iz razlogov na strani predlagatelja.
maksimalna hipoteka - neposredno izvršljiv notarski zapis - maksimalna hipoteka v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa - bodoča terjatev - pogojna terjatev - zavarovanje bodoče terjatve - zavarovanje pogojne terjatve - soglasje dolžnika
Maksimalna hipoteka je posebna oblika hipoteke, s katero se določi najvišji znesek, do katerega za zavarovanje terjatve ali terjatev jamči nepremičnina. Služi zavarovanju terjatev, ki nastanejo iz določenega razmerja, pri čemer pa višina teh terjatev ob ustanovitvi hipoteke ni določena. Tako maksimalna hipoteka omogoča tudi zavarovanje bodočih in pogojnih terjatev. Enotno stališče teorije je, da ni mogoče skleniti maksimalne hipoteke v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa za bodoče in pogojne terjatve. Glavno oviro za izpolnitev pogojev neposredne izvršljivosti namreč predstavljajo že navedene lastnosti zavarovane terjatve, saj ob ustanovitvi maksimalne hipoteke ni točno določen znesek obveznosti, ki naj se izpolni. Določen je sicer zgornji znesek maksimalne hipoteke, ki pa ne omogoča sklepa, da se lahko do te višine terjatev tudi izterja, če ob sestavi zapisa ne vemo, kakšna terjatev bo sploh nastala in zavezančevo izrecno soglasje z obveznostjo zato ni možno (glej Miha Juhart, VI dnevi civilnega prava, Inštitut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana 2008, stran 15).