PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059969
ZPP člen 214, 214/1, 212. ZASP člen 9, 15, 21, 59, 159.
dokazno breme – materialna avtorska pravica – odsotnost materialne avtorske pravice na uporabljenih glasbenih delih – kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic – premoženjske pravice avtorja – tarifa
Tarifa iz Pravilnika 98 je ustrezna podlaga tudi za uveljavljanje materialnih avtorskih pravic v primeru, ko pogodbene podlage za uporabo avtorskih del ni.
Izjemo od pravila, da avtorska pravica vključuje premoženjske pravice avtorja, zatrjuje tožena stranka, zato je na njej breme dokazovanja, da za uporabljena avtorska dela materialna avtorska pravica ne obstaja.
Uredba ES 864/2007 člen 8. ZASP člen 30, 30/2, 59, 146, 146/1, 146/1-1, 147, 151, 151/4, 176, 182. ZASP – B člen 26, 26/4.
kolektivna organizacija za uveljavljanje avtorskih pravic – plačilo avtorskega honorarja za priobčitev že objavljenih neodrskih glasbenih del javnosti – poslovalnice – glasbena dela tujih avtorjev – odpoved materilani avtorski pravici oziroma njenemu upravljanju – priobčitev javnosti po satelitu – obračun honorarja za trgovska podjetja in blagovno trgovske centre
Repertoar varovanih del kolektivne organizacije v smislu 1. točke prvega odstavka 146. člena ZASP predstavljajo poleg avtorskih del, ki jih kolektivna organizacija upravlja na podlagi pogodbe z avtorjem, tudi tista že objavljena avtorska dela, ki jih kolektivna organizacija upravlja na podlagi zakona. Tak primer je tudi priobčitev neodrskih glasbenih del (male pravice). V tem primeru sestavljajo repertoar tožeče stranke vsa že objavljena glasbena neodrska dela, ne glede na to, ali gre za domačega ali tujega avtorja.
Pritožbeno stališče toženke, da je tožnik upravičen upravljati z malimi pravicami na delih tujih avtorjev le v obsegu, v katerem ga za to pooblastijo sestrske organizacije, torej samo z deli tujih avtorjev, ki so člani sestrskih organizacij, je v nasprotju s sedanjo ureditvijo in napačno.
Dokazno breme, da je predvajal glasbo, prosto plačil kolektivnim organizacijam, je na tožencu kot uporabniku.
obvezno kolektivno upravljanje avtorskih pravic – javna priobčitev neodrskih glasbenih del javnosti – male avtorske pravice – varovana dela – repertoar kolektivne organizacije – pogodba z avtorjem – nevarovane stvaritve – časovne omejitve avtorske pravice – trditveno in dokazno breme – razmerja s tujimi elementi – uporaba slovenskega prava – načelo enakega obravnavanja tujih in domačih avtorjev – način obračunavanja avtorskega honorarja
Dokazno breme, da je predvajal glasbo prosto plačil kolektivnim organizacijam, je na toženi stranki kot uporabniku. Toženec bi lahko uspešno ugovarjal, da je predvajal zgolj avtorsko nezavarovana glasbena dela, za predvajanje katerih ne potrebuje dovoljenja tožnika, če bi dokazal, da je javnosti priobčeval ljudsko glasbo, glasbena dela, ki niso več avtorsko pravno varovana zaradi poteka 70-letnega roka iz 59. člena ZASP, še neobjavljena glasbena dela ali glasbena dela iz četrtega odstavka 151. člena ZASP, ki jih avtor lahko uveljavlja individualno.
Pritožbeno stališče toženca, da je tožnik upravičen upravljati z malimi pravicami na delih tujih avtorjev le v obsegu, v katerem ga zato pooblastijo sestrske organizacije – torej samo z deli tujih avtorjev, ki so člani sestrskih organizacij, je v nasprotju s sedanjo ureditvijo in napačno.
Pravilni način obračunavanja avtorskega honorarja je postopni način izračunavanja, saj je takšna razlaga določbe smiselna. V nasprotnem primeru bi namreč lahko prišlo do položaja, ko bi za prostor z višjo kvadraturo bilo potrebno plačati nižji prispevek kot za prostor z nižjo kvadraturo.
obvezno kolektivno upravljanje avtorskih pravic – javna priobčitev neodrskih glasbenih del javnosti – male avtorske pravice – varovana dela – repertoar kolektivne organizacije – pogodba z avtorjem – nevarovane stvaritve – časovne omejitve avtorske pravice – trditveno in dokazno breme – razmerja s tujimi elementi – uporaba slovenskega prava – načelo enakega obravnavanja tujih in domačih avtorjev – način obračunavanja avtorskega honorarja
Repertoar tožeče stranke predstavljajo vsa že objavljena glasbena neodrska dela, ne glede na to, ali gre za domačega ali tujega avtorja.
Stališče, da je tožnik upravičen upravljati z malimi pravicami na delih tujih avtorjev le v obsegu, v katerem ga zato pooblastijo sestrske organizacije – torej samo z deli tujih avtorjev, ki so člani sestrskih organizacij, je v nasprotju s sedanjo ureditvijo in napačno.
Dokazno breme, da je predvajal glasbo prosto plačil kolektivnim organizacijam, je na toženi stranki kot uporabniku.
V točki g) 1. odstavka 121. člena ZIL-1 je pravni temelj zahtevek za objavo sodbe. Glede na 2. odstavek 121. člena ZIL-1 mora sodišče upoštevati vse okoliščine primera in odločiti tako, da je vzpostavljena sorazmernost med težo kršitve in zahtevkom ter interesom imetnika pravice. Ta določba se nanaša le na odstranitvene zahtevke in glede na zakonsko besedilo, izrecno le na zahtevke iz točk b) do f) iz 1. odstavka 121. člena ZIL-1. Ne nanaša se torej na zahtevek za objavo sodbe, ki je urejen v točki g). Pri tem zahtevku sodišču ni potrebno opraviti tehtanja, ali bo ukrep sorazmeren.
nadomestilo za javno priobčitev fonogramov – civilna kazen – kumulacija izpolnitvenega in odškodninskega zahtevka
Kumulaciji obeh zahtevkov (izpolnitvenega in odškodninskega – civilno kazen) pritrjujeta teorija in sodna praksa. Stališče, da avtor lahko zahteva plačilo honorarja ali civilne kazni, ne pa obojega, je materialnopravno zmotno.
Če je sodišče štelo, da toženčeva trditev o delnem plačilu ni v zadostni meri konkretizirana, bi ga moralo v skladu z 285. členom ZPP pozvati, naj jo ustrezno dopolni in pojasni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STATUSNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0073995
ZPP člen 205. ZASP člen 146.
sprememba pravnoorganizacijske oblike – prenehanje pravne osebe – prekinitev postopka – javna priobčitev avtorsko varovanih del – predvajanje glasbe – plačilo nadomestila – trditveno in dokazno breme – materialno procesno vodstvo – dokazna ocena
V primeru spremembe pravnoorganizacijske oblike pravdne stranke iz družbe z neomejeno odgovornostjo v družbo z omejeno odgovornostjo ni mogoče govoriti o prenehanju preoblikovane pravne osebe, saj gre v takšnih primerih statusnega preoblikovanja zgolj za spremembo zunanjih statusnih atributov družbe, ki na pravno eksistenco družbe ne vplivajo, zato tudi ni prišlo do prekinitve postopka na podlagi 3. točke 205. člena ZPP.
Pri presoji, ali se je v prostorih tožene stranke predvajala glasba ali ne, ni odločilno dejstvo, da kontrolorji tožeče stranke vira glasbe niso vidno zaznali, ampak je, kot je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, ključno, da so glasbo slišali.
Kontrol tožeče stranke ni mogoče primerjati s kontrolami pri inšpekcijskem nadzoru, saj ugotovitve s kontrol niso podlaga za izdajo oblastnih aktov, ki bi jih bila pristojna izdajati tožeča stranka, pač pa so še vedno predmet dokazovanja v sodnem postopku. V slednjem pa je tudi zagotovljeno varstvo pravic in obveznosti uporabnika avtorsko varovanih glasbenih del.
ZASP člen 168. ZDDV-1 člen 3, 3/1, 3/1-1. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del člen 11. Pravilnik o izvajanju DDV člen 13.
nadomestilo za uporabo avtorskih del – podlaga za zaračunavanje nadomestila – veljavnost 11. člena Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del – sprememba tarifnih zneskov – civilna kazen – davek na dodano vrednost – DDV od civilne kazni
Naravo skupnega sporazuma ima le tarifna priloga Pravilnika iz leta 1998, ne pa tudi njegov normativni del, vključno z 11. členom, ki je urejal valorizacijo. Tožeča stranka bi zato spremembo tarifnih zneskov lahko dosegla le po zakonsko predvidenem postopku. Ker Pravilnik iz leta 2006 ni bil sprejet po takšnem postopku, ne more biti podlaga za zaračunavanje nadomestila.
Tožeča stranka ni upravičena do DDV od civilne kazni, saj v zvezi z njo ni bila opravljena nobena posebna storitev oziroma dobava blaga.
ZASP člen 159, 159/1, 168, 168/3. ZASP-B člen 26, 26/4.
avtorskopravno varstvo – kolektivno varstvo avtorske pravice – male avtorske pravice – uporaba tarife – skupni sporazum – civilna kazen – avtorski honorar – DDV
Prvostopenjsko sodišče pravilno ni uporabilo Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del (Pravilnik-06).
Civilna kazen ni transakcija, ki bi bila predmet DDV.
Civilna kazen predstavlja kombinacijo kaznovalnih in odškodninskih elementov. Njen namen pa je dvojen, preprečuje kršitve pravic iz ZASP, hkrati pa preventivno vpliva na disciplino oziroma na spoštovanje avtorskih pravic. Iz navedenega ne izhaja, da gre zgolj za povečan avtorski honorar. Honorar oziroma nadomestilo za uporabo avtorskih del je zgolj parameter za določitev kazni. Civilna kazen zato ni predmet obdavčitve.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076580
ZASP člen 7, 7/1, 7/2, 23, 24, 168, 168/2, 168/3, 168/4. OZ člen 34, 40, 40/1. ZOR člen 47. ZPP člen 212, 309a.
avtorska pravica – avtorsko delo – prevod – predelava – založniška pogodba – ničnost – nagib za sklenitev pogodbe – dogovor o odmeni za uporabo prevoda – predpravdna korespondenca – višina nadomestila – višina civilne kazni
Tudi prevod je avtorsko delo. S predelavo ne smejo biti prizadete pravice avtorja prvotnega dela.
Ker je avtorska pravica na prevodu samostojna avtorska pravica, je tožeča stranka avtorsko pravico na prevodu obdržala. Obdržala jo je na temelju založniške pogodbe iz leta 1987, ki še vedno učinkuje.
Če naj bi po 28. 9. 1991 tožeča stranka ne imela več avtorske pravice na prevodu, bi je torej očitno ne imela niti prevajalka (saj ta tudi ni mogla izdati prevoda), in iz istega razloga tudi sicer sploh nihče drug. Prevod sam ne bi več imel nobenega avtorskopravnega varstva, in sicer kljub jasnem 7. členu ZASP.
Zaradi razmeroma visokega računskega (odmernega) temelja mora biti pri razmeroma visokih honorarjih odstotek civilne kazni praviloma razmeroma nizek, da civilna kazen vendarle ne prizadene kršitelja nesorazmerno.
ZPP člen 311. ZASP člen 146, 146/1, 157, 157/1, 157/4, 157/4-1, 157/4-3, 157/6, 157/7, 158, 158/2, 168, 168/2, 168/3. ZDDV člen 3, 3/1. ZPreZP člen 1, 1/2, 11, 11/2.
izkoriščanje sorodne glasbene pravice – skupni sporazum - neupravičena obogatitev - priobčevanje fonogramov – uporaba tarife - civilna kazen – davek na dodano vrednost od civilne kazni - zahtevek za poročanje – stroški postopka
Stranke skupnega sporazuma lahko določijo različno nadomestilo glede na „okoliščine uporabe“. Ne smejo pa vezati višine nadomestila na okoliščine v zvezi z njegovim plačevanjem oziroma, glede na okoliščine v zvezi z njegovim neplačevanjem.
S tem, ko sta pogodbeni stranki skupnega sporazum dogovorili tarifo za določeno vrsto uporabnikov, sta posredno določili tudi, kolikšen je lahko zahtevek kolektivne organizacije zoper kršitelja katere od varovanih pravic. Skupni sporazum torej posredno določi tudi odmeno za uporabo fonogramov za vse tiste kršitelje, ki spadajo na stvarno in osebno področje kolektivnega sporazuma.
Ker civilna kazen ni nadomestilo niti za dobavo blaga niti za opravljeno storitev v smislu 1. odstavka 3. člena ZDDV, tožeča stranka ne more zahtevati povrnitve DDV od tožene stranke.
Zahtevek tožeče stranke (kolektivne organizacije za uveljavljanje avtorskih pravic) za povrnitev škode zaradi odkrivanja kršitev ne more biti utemeljen že zaradi 1. odstavka 153. člena ZASP.
Obseg patentnega varstva je določen z vsebino patentnih zahtevkov. Ker upnik prepoveduje dolžniku izdelavo izdelka, za katerega nima podeljenega patenta, je njegov predlog za izdajo začasne odredbe nesklepčen in kot tak neutemeljen.
ZASP člen 158, 159, 159-4, 168, 168/1, 168/2, 168/3, 168/4. OZ člen 131.
nadomestilo za uporabo fonogramov – zahtevek na plačilo civilne kazni - civilna kazen – dolžnost sklepanja pogodb – primerna civilna kazen
Zmotno je stališče, da je preventivni oziroma disciplinski učinek odpadel zato, ker je tožena stranka nemudoma plačala svojo obveznost po prejemu sodbe. S takšno nepravilno razlago bi bil v celoti zanikan inštitut civilne kazni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0059940
ZPP člen 213, 214, 214/2, 286b. OZ člen 198. ZASP člen 9, 9/1, 9/1-3, 59, 81, 147, 147/1, 151, 151/4.
izvajanje dokazov - neprerekana dejstva – relativna kršitev postopka – pravočasno uveljavljanje kršitev postopka - plačilo za javno priobčitev neodrskih glasbenih del
Tožnik bi moral na domnevno kršitev pravil o dokazovanju oziroma neuporabo domneve domneve iz drugega odstavka 214. člena ZPP opozoriti že v postopku na prvi stopnji.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073998
ZPP člen 212. SZASP člen 9, 9/1, 9/1-3, 59, 81, 147, 151, 151/1, 151/3. OZ člen 198.
odpoved materialni avtorski pravici – uveljavljanje malih avtorskih pravic – odpoved pravici uveljavljati materialne pravice - repertoar tožeče stranke – dokazno breme – dokazna ocena
Pravica do uveljavljanja materialnih avtorskih pravic ae materialna pravico do izkoriščanja avtorske stvaritve, v naravi te pravice pa je, da se ji je mogoče odpovedati. Avtorju torej mora biti puščena svoboda pri odločitvi, ali bo svojo avtorsko pravico do honorarjev zaradi javnega predvajanja ali radiodifuznega oddajanja avtorskega dela uveljavljal ali ne. V primeru, če se avtor odloči, da bo svojo pravico uveljavljal, pa to lahko stori le preko kolektivne organizacije, kot je tožeča stranka, v primeru malih avtorskih pravic torej po določbi 147. člena ZASP.
Avtorju mora biti puščena svoboda pri odločitvi, ali bo avtorsko pravico do honorarja zaradi javnega predvaja radiodifuznega oddajanja avtorskega dela uveljavljal ali ne. Pravici do izkoriščanja avtorske stvaritve se zato lahko tudi odpove.
Dokazno breme, da se je avtor odpovedal uveljavljanju materialne avtorske pravice, ter da predvajana glasba ne sodi v repertoar tožeče stranke, je na toženi stranki, ki to zatrjuje.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074597
ZASP člen 130, 130/1, 153, 157, 157/1, 157/4, 157/4-1, 157/4-3, 157/6, 157/7, 158, 158/2, 159, 159/4, 168, 168/2, 168/3, 185, 185/1, 158/1-2. OZ člen 131, 190, 198. ZPP člen 153, 311, 311/1.
nadomestilo za javno priobčitev fonogramov – skupni sporazum – uporaba tarife – civilna kazen – dolžnost mesečnega poročanja – neodpravljiva nesklepčnost – neupravičena obogatitev – stroški terenskega preverjanja
Pogodbene stranke skupnega sporazuma so pri oblikovanju tarife v veliki meri proste. Pri tem pa se morajo držati zakonskega okvira. Stranke skupnega sporazuma lahko določijo različno nadomestilo glede na „okoliščine uporabe“. Ne smejo pa vezati višine nadomestila na okoliščine v zvezi z njegovim plačevanjem oziroma, glede na okoliščine v zvezi z njegovim neplačevanjem. Stranke skupnega sporazuma smejo torej dogovoriti le eno samo tarifo.
Ker je pravni temelj za določitev višine neupravičene obogatitve, kot tudi civilne kazni, zakonski, višine enega ali drugega ne more določati tožeča stranka kot kolektivna organizacija za uveljavljanje pravic. Tega ne more storiti niti sama, niti v dogovoru s kom tretjim.
Kršitev avtorske oziroma sorodne pravice ima v civilnopravnem smislu za posledico uveljavljanje zahtevkov, ki temeljijo na neupravičeno pridobljeni koristi na strani uporabnika varovanih del in uveljavljanje civilne kazni ali odškodnine po drugem in tretjem odstavku 168. člena ZASP, ne pa naložitve dajatvene obveznosti sporočanja podatkov.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074576
ZASP člen 130, 130/1, 153, 157, 157/1, 157/4, 157/4-1, 157/4-3, 157/6, 157/7, 158, 158/2, 159, 159/4, 168, 168/2, 168/3, 185, 185/1, 158/1-2. OZ člen 131, 190, 198, 270. ZPP člen 154, 154/1, 311, 311/1, 318, 318/4.
nadomestilo za javno priobčitev fonogramov – skupni sporazum – uporaba tarife – civilna kazen – dolžnost mesečnega poročanja – neodpravljiva nesklepčnost – neupravičena obogatitev – predpravdni stroški
Stranke skupnega sporazuma smejo dogovoriti le eno samo tarifo. Tarifa ne sme biti različna za tiste, ki sklenejo pogodbo s kolektivno organizacijo, in za tiste, ki pogodbe ne sklenejo.
Sodišče prve stopnje, je pri določitvi višine civilne kazni, po mnenju sodišča druge stopnje, pravilno upoštevalo, da gre za prvo dejanje (kršitev obveznosti plačila nadomestila) tožene stranke. Če pa bo tožena stranka še naprej kršila svojo obveznost plačila nadomestila pa bi bila primerna višja civilna kazen, kot je bila prisojena v tem postopku.
Obveznost mesečnega poročanja v naprej pa v času zaključka glavne obravnave še ni zapadla in ga zato sodišče prve stopnje ni smelo meritorno obravnavati. Nesklepčnosti zahtevka na izpolnitev obveznosti tožene stranke do mesečnega poročanja torej ni mogoče odpraviti.