• Najdi
  • <<
  • <
  • 20
  • od 50
  • >
  • >>
  • 381.
    VSL sodba V Cpg 200/2016
    1.6.2016
    PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
    VSL0075335
    ZASP člen 5, 21, 21/2, 51, 103, 137.
    avtorsko varovana dela - citati - svoboda izražanja - citirni namen - posebni namen za citiranje - nosilec citata - glavno delo - avdiovizualno delo - odlomek - vsebinska interakcija - izkoriščanje tujega dela - vključitev odlomka v svoje delo - materialne avtorske pravice - pravice RTV organizacije
    Bistvena pogoja za citat po 51. členu ZASP sta obstoj kreativnega nosilca citata in obstoj citirnega namena.

    Citirni namen je podan, če obstaja med glavnim delom in citatom notranja povezava (vsebinska interakcija). Povezava med obema deloma mora biti pri citiranju taka, da je nosilec citata glavno delo, citirano delo pa pomožno, pri čemer je težišče na lastni duhovni stvaritvi glavnega dela. Če nekdo tuje delo pritegne v svojega, da ga okrasi, da z njim zabava ali zaradi tujega dela samega, citirni namen ni izpolnjen, ampak gre za izkoriščanje tujega dela. Citirni namen se ugotavlja vsakič konkretno glede na vrsto, vsebino in namen glavnega dela. Tako pri soočenju, ponazoritvi ali napotitvi pa mora iti za interakcijo dveh avtorskih del. V prvem primeru za negativno, pozitivno ali nevtralno predstavitev, v drugem primeru za pojasnitev, v tretjem primeru pa za opozorilo na citirano delo.
  • 382.
    VSL sodba V Cpg 535/2015
    25.5.2016
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
    VSL0081530
    URS člen 154, 154/1. Direktiva 2014/26/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic ter izdajanju več ozemeljskih licenc za pravice za glasbena dela za spletno uporabo na notranjem trgu člen 16. ZASP člen 130, 130/1, 146, 146/1, 146/1-1, 147, 149, 149/1, 149/1-3, 156, 156/1, 156/2, 156/4, 157, 157/1, 157/4, 157/4-3, 157/6, 158, 158/1, 158/2. ZASP-B člen 17. Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti (2006) člen 4, 4/2, 12, 12/3. Tarifa Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov (2005) člen 1, 1/2. OZ člen 3, 17, 17/2, 299, 299/1, 378, 378/1. ZPreZP-1 člen 3, 3/1, 6, 6/1,14.
    sorodne pravice - pravice izvajalcev - pravice proizvajalcev fonogramov - javna priobčitev komercialnih fonogramov - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - monopolni položaj kolektivne organizacije - uporabniki - nadomestilo za uporabo fonogramov - načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij - pogodba o neizključnem prenosu pravic - omejitev pogodbene avtonomije - dolžnost skleniti pogodbo (kontrahirna dolžnost) - obvezna vsebina pogodbe - pravna narava tarife - primerno nadomestilo - varstvo pred zlorabo prevladujočega položaja - vsebina skupnega sporazuma - razlikovalne okoliščine višine nadomestila - enako varstvo pravic
    Iz uzakonjene kontrahirne dolžnosti tožeče stranke po prvem odstavku 158. člena ZASP, ki določa, da uporabnik del iz repertoarja kolektivne organizacije lahko kadar koli zahteva sklenitev pogodbe o neizključnem prenosu pravic za uporabo teh del v skladu z veljavno tarifo, izhaja, da za obravnavano razmerje načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij s svojimi prvinami (1. prosta odločitev o sklenitvi pogodbe, 2. prosta izbira sopogodbenika in 3. prosta izbira vsebine pogodbe), ne velja. V konkretnem primeru ni izpolnjena nujna predpostavka načela avtonomnosti urejanja obligacijskih razmerij, to je prirejena moč sopogodbenikov.

    Tožeča stranka je na uporabnikov poziv pogodbo dolžna skleniti, in sicer jo je dolžna skleniti v skladu z veljavno tarifo. V primeru, da sklenitev pogodbe pogojuje z vsebino pogodbenih določil, ki niso v skladu z določbami predpisov, s katerimi je delno ali v celoti določena vsebina pogodb, ti predpisi stopajo na mesto pogodbenih določil, ki niso v skladu z njimi (drugi odstavek 17. člena OZ).

    Glede na ustaljeno sodno prakso pritožbenega sodišča, po kateri pravno osnovo za izračun upravičenj tožeče stranke do uporabnikov, ki s svojim ravnanjem nezakonito posegajo v pravice izvajalcev in proizvajalcev fonogramov, predstavlja tarifa iz SS 2006, je zavrnitev pravnega varstva v primerih, kakršen je obravnavani, nujna že z vidika načela enakega varstva pravic; k zaključku, da so določbe SS 2006, ki višino nadomestila diferencirajo ter nesorazmerno povečujejo na okoliščini nepravočasno sklenjene pogodbe oziroma pretekli okoliščini, ki s konkretno uporabo fonogramov nima povezave, v nasprotju s kogentnimi zakonskimi določbami in kot take nične, pa vodi tudi evropskemu pravu konformna razlaga ZASP.

    Organizacija za kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic zaradi (zakonsko določene) nepridobitnosti njene izključne dejavnosti, ne ustreza definiciji gospodarskega subjekta po ZPreZP-1, zato ta zanjo ne velja, sodišče prve stopnje pa je zahtevek, vložen na njegovi podlagi, pravilno zavrnilo.
  • 383.
    VSL sodba V Cpg 1653/2015
    25.5.2016
    PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - PRAVO EVROPSKE UNIJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0075325
    Prva direktiva Sveta št. 89/104/EGS z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami člen 10. ZIL-1 člen 120, 120/6, 120/6-a. ZPP člen 39.
    tožba za razveljavitev znamke zaradi neuporabe - uporaba znamk - resna in dejanska uporaba znamke - simbolična uporaba znamke - uporaba znamke v nespremenjeni obliki - vrednost spornega predmeta - pivo - kozorog
    Za svoj uspeh v pravdi bi tožena stranka, upoštevajoč njene navedbe, da blagovno znamko uporablja (in da jo je v relevantnem času uporabljala), morala predložiti take dokaze, iz katerih bi bilo jasno razvidno, da uporablja svojo znamko, v taki obliki, ki se glede na obliko, v kateri je bila (ta znamka) registrirana, razlikuje v elementih, ki ne spreminjajo razlikovalnega značaja znamke. Tega pa s sklicevanjem na uporabo ostalih registriranih znamk v nespremenjeni obliki, ni storila. Zato je taka njena obramba proti navedbam tožeče stranke, da besedne blagovne znamke tožena stranka ne uporablja niti je v relevantnem obdobju ni uporabljala, nesklepčna.
  • 384.
    VSL sodba V Cpg 602/2016
    25.5.2016
    PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
    VSL0085607
    ZASP člen 130, 157, 157/1.
    nadomestilo za predvajanje fonogramov – veljavnost skupnega sporazuma – uporaba tarife – tarifa T 2005 – diskoteka – night club
    Za plačilo nadomestila za predvajanje fonogramov v diskotekah se uporablja Tarifa Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov iz leta 2005.
  • 385.
    VSL sodba V Cpg 618/2016
    25.5.2016
    PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - SODSTVO
    VSL0075332
    URS člen 121, 125. OZ člen 131, 131/1, 132, 190, 190/1. ZASP člen 122, 130, 130/1, 146, 146/1, 158, 158/1, 158/2, 164, 164/1, 168, 168/1. ZS člen 109, 109/1.
    sorodne pravice - pravice izvajalcev - pravice proizvajalcev fonogramov - javna priobčitev komercialnih fonogramov - nadomestilo za uporabo fonogramov - primerno nadomestilo - skupni sporazum o višini nadomestil - pravna narava skupnega sporazuma - podzakonski akt - exceptio illegalis - tarifa - razlikovanje med uporabniki - neupravičena pridobitev - odškodninski zahtevek - višina zahtevkov iz neupravičene pridobitve - povrnitev škode in civilna kazen - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - monopolni položaj kolektivne organizacije - omejitev pogodbene avtonomije - dolžnost sklepanja pogodb (kontrahirna dolžnost) - vezanost sodnika na ustavo in zakon - odločba SEU
    Kolektivna organizacija lahko, če zavezanec prostovoljno ne plača nadomestila za predvajanje fonogramov, uveljavlja zahtevek na temelju prvega odstavka 131. člena OZ ali prvega odstavka 190. člena OZ.
  • 386.
    VSL sodba V Cpg 1145/2015
    18.5.2016
    PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODSTVO – ODVETNIŠTVO
    VSL0075326
    OZ člen 3, 9, 17, 17/1, 17/2, 74, 86, 88, 88/1. ZASP člen 146, 146/1, 157, 157/4, 157/4-1, 157/6, 158, 158/1, 164, 164/1, 168. ZPreZP-1 člen 3, 3/1, 6, 6/1, 14. ZPP člen 39, 39/1, 154, 154/1. ZS člen 103, 103/2. ZOdvT tarifna številka 3102. Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti člen 12.
    plačilo nadomestila za javno uporabo fonogramov – omejitev pogodbene avtonomije – skupni sporazum o višini nadomestila – tarifa – ničnost – predpisana vsebina pogodbe – dolžnost sklepanja pogodb (kontrahirna dolžnost) – pravna narava skupnega sporazuma – višina nadomestila – razlikovanje med uporabniki – prehodna doba za sklenitev pogodb z uporabniki – dolžnost izpolnitve obveznosti – varstvo pravic – pravdni stroški – povrnitev stroškov izterjave – uporaba ZPreZP-1 – dejavnost kolektivnih organizacij – nagrada za narok – kilometrina – prireditev – prosta izbira odvetnika
    Določbam SS 2006, ki višino nadomestila diferencira na kriteriju (ne)sklenjenosti pogodb s tožečo stranko pod pogoji iz SS 2006, s katerimi bi se toženi stranki na nerazumen način povečale obveznosti do tožeče stranke, ni mogoče nuditi pravnega varstva. Sklenitelji SS 2006 so s temi določbami presegli dopusten okvir urejanja, ki jim ga daje 157. člen ZASP.

    Če pogodbeni stranki kršita tiste predpise, ki določajo obvezno vsebino pogodbe, pogodba ni neveljavna. Ker sta izrazili soglasno voljo za sklenitev pogodbe s predpisano vsebino, naj ta pogodba takšno vsebino tudi ima. Sklenitev pogodbe o neizključnem prenosu pravic za uporabo fonogramov na podlagi neveljavne tarife (T 2005) ima zato za posledico, da znaša pogodbeni znesek nadomestila ex lege toliko, kot ga določa veljavna tarifa (SS 2006).

    Izbira odvetnika v Republiki Sloveniji je prosta in, še posebej, tudi za stranko, smotrna prav v zadevah, v katerih je potrebno posebno znanje. V tej zadevi je šlo za spor s področja avtorskega prava, za katerega je zakonodajalec določil pristojnost enega samega prvostopenjskega sodišča za celo državo. Takšno sodišče je torej specializirano za odločanje v takšne vrste zadevah. Zanj je spor lahko preprost in rutinski, takšen pa ne bi bil za nespecializiranega odvetnika. Iz tega razloga pritožbeno sodišče pritrjuje pritožniku, da je bil upravičen tudi strošek kilometrine.
  • 387.
    VSL sklep V Cpg 544/2016
    18.5.2016
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – SODNE TAKSE
    VSL0085841
    ZPP člen 44, 44/3, 180, 180/2, 188, 188/1, 188/3. ZST-1 člen 1, 1/3, 30, 30/3, 31, 31/1.
    vrednost spornega predmeta – določitev vrednosti spornega predmeta – korekturna dolžnost sodišča – sodna določitev vrednosti – blagovna znamka – ekonomska vrednost znamke – vzpostavitev prejšnjega stanja – vzpostavitev prejšnjega stanja v registru znamk – pogodba o prenosu pravic iz industrijske lastnine – ugotovitev ničnosti pogodbe – umik tožbe – sklep o ustavitvi postopka – pravni interes – pravni interes za pritožbo
    Zoper odločbo o ugotovitvi prave vrednosti iz prvega odstavka 31. člena ZST-1 je dopustna posebna pritožba samo, kadar se stranka ne more pritožiti zoper odločbo o glavni stvari. Glede na opisano procesno stanje, ko je tožeča stranka tožbo v celoti umaknila, o glavni stvari ne bo odločeno in se posledično zoper odločbo o glavni stvari tudi ne bo mogoče pritožiti. Zato je sodišče druge stopnje na podlagi pritožbo tožeče stranke dopustilo. Tožeča stranka je tudi izkazala, da bo zaradi umika tožbe še vedno dolžna plačati 1/3 takse, zato ima tudi pravni interes za odločanje o pritožbi. Bistveno je namreč od katere vrednosti spornega predmeta bo morala plačati znižano takso.

    V konkretnem primeru korekturna dolžnost sodišča ni bila potrebna. Ni bilo namreč izpostavljeno vprašanje ekonomske vrednosti osmih blagovnih znamk, ker tožba sploh ni bila vložena v povezavi s kakršnokoli kršitvijo pravice iz znamke po ZIL-1. Zato je že v osnovi sodišče prve stopnje napačno sklepalo, da mora oceniti dejansko tržno ekonomsko vrednost vseh osmih znamk in s tem omogočiti toženi stranki, da bo imela pravico do revizije, če bi znamke izgubila.

    Iz določila tretjega odstavka 30. člena ZST-1 smiselno izhaja, da je zakon v primeru neugotovljivih ali težko ugotovljivih vrednosti spornega predmeta zelo omejujoč. V dvomu je torej treba določiti manj in ne več.
  • 388.
    VSL sodba V Cpg 404/2016
    18.5.2016
    PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL0079559
    ZASP člen 81, 81/1, 164, 168, 168/2, 168/3, 168/4. ZPP člen 216. OZ člen 190, 299, 299/2.
    nadomestilo za uporabo avtorskega dela - civilna kazen - nezakonit poseg v avtorskopravno varovani položaj - dokazovanje višine nastale škode - običajni honorar - nadomestilo za zakonito uporabo varovanega dela - prosti preudarek - objava posamezne fotografije - fiksiranje fiktivne zgodbe - uporaba posameznih odlomkov filma - gibljive slike - primernost nadomestila - zavedanje kršitelja o nosilcu avtorske pravice - predelava avtorskega dela - krivda kršilca - namerno kršenje avtorske pravice - preventivni učinek - zamudne obresti - odškodninska podlaga - obogatitvena podlaga
    ZASP je v drugem odstavku 168. člena olajšal položaj imetnika avtorske pravice pri dokazovanju višine nastale škode v posledici nezakonitega posega v njegov avtorskopravno varovani položaj. Višino škode lahko dokaže že na ta način, da dokaže dogovorjeni ali običajni honorar ali nadomestilo za zakonito uporabo varovanega dela.

    Zanesljivo sklepanje na običajna plačila za uporabo del bi bilo mogoče samo pod predpostavko, da bi tožeča stranka omogočala uporabo avtorskega dela drugim zainteresiranim uporabnikom v obliki, kot ga je uporabljala tožena stranka. Glede na kategorično stališče tožeče stranke, da v takšni obliki in z namenom, kot je avtorsko delo uporabila tožena stranka, ne bi tožeča stranka nikomur omogočila uporabe, je samo po sebi razumljivo, da je na običajen honorar mogoče sklepati zgolj ob uporabi prostega preudarka iz 216. člena ZPP. V takem primeru vprašanje presoje višine odškodnine po prostem preudarku pomeni uporabo materialnega prava, pri čemer pa so dejstva, na podlagi katerih se prosti preudarek uporabi, stvar dejanskih ugotovitev sodišča.

    Objave posamezne fotografije ni mogoče primerjati v smislu minimaliziranja dolžine izseka filma. Ko gre za uporabo posameznih odlomkov filma, gre za uporabo dela avtorskega dela, ki po svoji naravi ustvarja učinek gibljive slike. Pri uporabi fotografije iz filma pa gre za uporabo filmskega gradiva, ki ustvarja fikcijo za drugačen namen. Fotografija ali slika, ki jo izdela avtor, ima sporočilno vrednost v smislu fiksiranja dogajanja v prostoru na določeno časovno točko. Tudi pri objavi filmske fotografije se ustvarja vtis fiksiranja fiktivne zgodbe, ki jo obravnava film na določen časovni trenutek. Objava fotografije iz filma v drugem mediju (revijalni tisk oziroma na spletni strani) pa ustvarja učinek, ki je trajnejši, saj ostane fiksirana na tem mediju. Zato je sklepanje na primernost nadomestila za uporabe fotografije iz filma v revijalnem tisku materialnopravno zmotno zgolj na podlagi običajnega nadomestila za uporabo odlomkov filma v trajanju do ene minute.

    Očitek namerne uporabe tujega dela ni mogoče vezati na zavedanje kršitelja, kdo je nosilec avtorske pravice.
  • 389.
    VSL sklep V Cpg 585/2016
    18.5.2016
    PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
    VSL0075319
    Uredba Sveta (ES) št. 6/2002 z dne 12. decembra 2001 o modelih Skupnosti člen 4, 4/1, 10, 10/1, 19, 19/1, 88, 88/3. ZIL-1 člen 37, 37/2, 123, 123/1, 123/1-a, 123/1-b.
    model - model Skupnosti - mednarodni model - obseg varstva iz modela Skupnosti - seznanjeni uporabnik - pravice iz modela Skupnosti - začasna odredba - predpostavke za izdajo začasne odredbe - pristojnost in postopek v pravnih postopkih v zvezi z modeli Skupnosti - uporabljivo pravo
    Izhodišče pri preizkusu so enake značilnosti z modelom varovanega videza izdelka in videza domnevno kršečega izdelka. Pri tem je treba primerjati videz izdelka, kakor je ta opredeljen v registraciji, z videzom domnevno kršečega izdelka. Varovan je namreč takšen videz izdelka in ne eden od več mogočih videzov izdelka, kot je predložen sodišču kot priloga. Ti vzorci, ki so bili predloženi sodišču, lahko prikazujejo le eno od mogočih oblik, ne pa tudi že vseh mogočih.

    Izhodišče pri presoji so ujemajoče se značilnosti z modelom varovanega videza izdelka in domnevno kršečega.
  • 390.
    VSL sodba V Cpg 1554/2015
    18.5.2016
    PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
    VSL0080760
    ZIL-1 člen 48, 48/1, 48/1-d, 116, 119.
    uporabnina za blagovno znamko - izpodbijanje blagovne znamke
    Tožena stranka je uporabljala znak v dobri veri pred prijavo znamke s strani tožeče stranke. Ni pomembno, ali je bil znak uporabljen pred vložitvijo prijave znamke v gospodarskem prometu, ampak je pravno odločilnega pomena le dejstvo, da je bil uporabljen.

    Znak je bil splošno znan v javnosti kot slogan slovenske reprezentance in s tem povezan s toženo stranko.
  • 391.
    VSL sodba V Cpg 1221/2015
    11.5.2016
    PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
    VSL0079554
    ZIL-1 člen 44, 44/1, 44/1-a, 44/1-b, 119, 119/1, 119/1-b.
    znamka - tožba za izbris znamke iz registra - relativni razlogi za zavrnitev znamke - primerjava znakov in kategorij registriranih znamk - zahtevek na prepoved uporabe znaka - abstraktni dejanski stan zahtevka - pomanjkljiva trditvena podlaga - že uporabljeni znak
    Pri tožbenemu zahtevku za izbris znamke gre za „golo“ primerjavo znakov in kategorij registriranih znamk po ustrezni klasifikaciji v registru. Zato pri odločanju o tem tožbenem zahtevku sploh ni odločilno, kakšni (če sploh kateri) izdelki ali storitve se prodajajo pod to blagovno znamko.

    Abstraktni dejanski stan, ki ga pokriva zahtevek na prepoved uporabe znaka, se razlikuje od tistega pri zahtevku na izbris znamke iz registra. To izhaja že iz jezikovne razlage določbe 119. člena ZIL-1. Z zahtevkom na prepoved uporabe znaka je mogoče prepovedati zgolj že uporabljani znak. Kadar pa do uporabe znaka sploh še ni prišlo, bi se z ugoditvijo zahtevku na prepoved uporabe znaka toženi stranki („nekdanji imetnici pravkar izbrisane znamke“) prepovedovala povsem abstraktna in hipotetična možnost uporabe znaka. Odločanje sodišča v takšnem primeru bi predstavljalo odločanje o tožbenem zahtevku, ki pravzaprav sploh ni podprt s konkretnim dejanskim stanom. Čemu takemu pa sodno varstvo ni namenjeno.
  • 392.
    VSL sklep V Cpg 447/2016
    11.5.2016
    PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
    VSL0085840
    ZIL-1 člen 42, 42/1, 47, 47/1, 123, 123/1.
    blagovna znamka – predmet varstva znamke – pravice iz znamke – kršitev blagovne znamke – figurativna blagovna znamka – kombinacija znakov – kombinacija besedne zveze – razlikovalni učinek – razlikovalni element – opredelitev izvora blaga – začasna odredba
    Presoja, ali uporaba posameznega elementa, ki je vključen v figurativno znamko, predstavlja kršitev blagovne znamke, je odvisno od tega, ali je temu elementu pripisati razlikovalni učinek v smislu opredelitve izvora blaga. To velja tudi za uporabo posameznih besed ali besednih zvez, ki so vključene v figurativno blagovno znamko. V kolikor imajo posamezne besede oziroma besedne zveze zgolj opisni pomen, uporabe teh besed brez drugih razlikovalnih elementov iz figurativne blagovne znamke ne more pomeniti kršitve blagovne znamke.
  • 393.
    VSL sodba I Cp 270/2016
    4.5.2016
    PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0082254
    ZASP člen 3, 3/2, 128, 128/2, 130, 130/1, 130/3. ZPP člen 212. Pogodba Svetovne organizacije za intelektualno lastnino o izvedbah in fonogramih člen 2, 2-e, 15.
    pravica do nadomestila pri javni priobčitvi fonograma – proizvajalec fonogramov – plačilo nadomestila proizvajalcu fonogramov – nekomercialni fonogram – komercialni fonogram – javna priobčitev – trditveno in dokazno breme
    Zvočni posnetek, ki ni izdan z namenom tržne eksploatacije, ne more imeti pravnega položaja komercialnega fonograma.

    Nekomercialni fonogram z javno priobčitivjo ne more pridobiti pravnega položaja fonograma, izdanega za komercialne namene.

    Neizdani posnetki ne morejo imeti pravnega položaja komercialnih fonogramov.

    Če je tožnik menil, da je toženec na prireditvah „miksal“ različne zvoke, bi moral konkretizirano zatrjevati, da so zvočni posnetki, posneti s strani njegovih terenskih zastopnikov, vsebovali dele komercialnih fonogramov.
  • 394.
    VSL sodba V Cpg 284/2016
    20.4.2016
    PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - USTAVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - DAVKI - IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
    VSL0075321
    URS člen 121, 125. OZ člen 15, 131, 131/1. ZASP člen 130, 130/1, 146, 157, 157/6, 168, 168/1. ZIZ člen 38, 38/5, 62, 62/2. ZPreZP-1 člen 3, 3/1, 6, 6/1, 6/2. ZDDV-1 člen 3, 3/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 13. Skupni sporazum za določitev višine nadomestil za javno priobčitev fonogramov na prireditvah razvedrilne narave, na katerih javna priobčitev fonogramov ni ključnega pomena člen 4, 5, 6, 8, 8/1. ZOdvT tarifna številka 6007.
    sorodne pravice - pravice proizvajalcev fonogramov - prireditve razvedrilne narave - prireditev s časovnimi presledki - nadomestilo za uporabo fonogramov - skupni sporazum - višina nadomestila - tarifa - razlikovanje med uporabniki - izpodbijanje dejanskega stanja - izvršilni postopek - potrebni stroški - povrnitev stroškov pooblaščenca - DDV - povrnitev stroškov opomina
    Če stranka predvaja fonograme brez predhodne prijave in naknadne predložitve sporeda, se uporabi tarifa iz 5. člena Skupnega sporazuma za določitev višine nadomestil za javno priobčitev fonogramov na prireditvah razvedrilne narave, na katerih javna priobčitev fonogramov ni ključnega pomena.

    Fotografije same po sebi niso primeren dokaz za oceno števila obiskovalcev že zato, ker prikazujejo zgolj trenutno število obiskovalcev v času nastanka posnetka, ne pa tudi celotnega števila obiskovalcev na celotni prireditvi, ki je trajala več ur.
  • 395.
    VSL sodba V Cpg 322/2016
    20.4.2016
    PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – IZVRŠILNO PRAVO
    VSL0081180
    ZASP člen 145, 156, 156/4, 168, 168/1. ZIZ člen 38, 38/6, 62, 62/2. OZ člen 15, 131, 131/1. ZPreZP-1 člen 3, 3/1, 6, 6/1, 6/2. Tarifa Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov (2005) člen 7, 7/2, 7/2-K. Začasna tarifa za intervalno javno priobčitev komercialno izdanih fonogramov med in/ali pred in/ali po glasbenih nastopih, ki potekajo v živo.
    sorodne pravice – pravice proizvajalcev fonogramov – proizvajalec fonogramov – predvajanje fonogramov – glasbeni nastopi v živo – intervalna javna priobčitev fonogramov med/pred/po glasbenih nastopih v živo – višina nadomestila – tarifa Zavoda IPF – druga športna ali množična prireditev, ki je ni mogoče uvrstiti v katero drugo tarifno številko – razlaga tarife – začasna tarifa – določitev začasne tarife – povrnitev stroškov opomina – stroški izvršilnega postopka – izvršba na podlagi verodostojne listine – nadaljevanje postopka v pravdi – odločitev o stroških postopka – uspeh celotnega postopka
    Začasna tarifa Zavoda za intervalno javno priobčitev komercialno izdanih fonogramov med in/ali pred in/ali po glasbenih nastopih, ki potekajo v živo, se ne uporablja za množične prireditve.
  • 396.
    VSL sodba V Cpg 1044/2015
    13.4.2016
    PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
    VSL0073761
    ZIL-1 člen 34, 34/1, 36, 36/1, 111, 113, 113-1, 120.
    model – tožba na ugotovitev ničnosti modela – zainteresirana oseba – sklepčnost tožbe – zaznamba – ocenjevanje kriterijev koristnosti in individualne narave
    Pravni standard zainteresirane osebe v zvezi s tožbo na ugotovitev ničnosti pravic industrijske lastnine iz 111. člena ZIL-1 je treba razlagati enako kot pri (oblikovalni) tožbi za razveljavitev znamke zaradi neuporabe po 120. členu ZIL-1. Predpostavka na strani tožnika, da je zainteresirana oseba, je zato posebna predpostavka, ki se razlikuje od pravnega interesa, ki se pri oblikovalni tožbi običajno domneva, pri ugotovitveni tožbi pa ga je treba posebej izkazati. Zainteresiranost je potemtakem več kot le golo zanimanje oziroma nagnjenje - v tem primeru bi šlo za popularno tožbo, in manj kot stvarna legitimacija - imetništvo pravic in obveznosti iz materialno pravnega razmerja, na katero se nanaša civilni spor.
  • 397.
    VSL sodba V Cpg 81/2016
    6.4.2016
    PRAVO EVROPSKE UNIJE - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
    VSL0075295
    PDEU člen 26, 26/1. Uredba (ES) št. 450/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o carinskem zakoniku Skupnosti (Modernizirani carinski zakonik) člen 129, 129/3. Uredba (EU) št. 608/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1383/2003 člen 6, 6/3, 6/3-q, 23, 23/2, 29, 29/1. Uredba Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti člen 9, 9/1, 9/2. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/48/ES z dne 29. aprila 2004 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine člen 13, 13/1, 13/1-b. ZIL-1 člen 47, 47/1, 47/1-c, 47/2, 47/2-c, 121, 121/1, 121a, 121a/1, 131, 131/4. ZIZ člen 38, 38/5. ZPP člen 179, 324, 324/4. OZ člen 186, 186/1, 186/2, 186/4, 299, 299/2, 378. Tarifa o pravnih storitvah člen 3. ZOdvT tarifna številka 6007.
    znamka - ugledna znamka - pravice iz znamke - pravice iz blagovne znamke Skupnosti - odškodninski zahtevek zaradi kršenja znamke - tožba zaradi kršitve pravic - povrnitev škode - zamudne obresti - carinski nadzor - licenčna analogija - športni copati - uničenje blaga - stroški uničenja - izvršilni stroški - solidarna odgovornost - navedba izvedenih dokazov - izvedenec - povrnitev stroškov postopka - zastopnik - t arifa o pravnih storitvah pooblaščenca - tarifa o odvetniških storitvah - povrnitev DDV od stroškov za storitev pooblaščencev
    Sodba mora sicer navesti dokaze, ZPP pa glede načina navedbe dokazov ne določa ničesar. Prvostopenjska sodba je izvedene dokaze navajala sproti, ko je ugotavljala posamezna dejstva, s tem pa ni kršila določb procesnega prava. Celo če je nemara izpustila navedbo kakšnega dokaza, čeprav ga je izvedla, je to sama po sebi nebistvena kršitev postopka. Bistvena bi postala šele, če bi bilo kakšno dejstvo zaradi tega neugotovljeno ali ugotovljeno napačno.

    Ali je bila znamka kršena, je značilno materialnopravno vprašanje in zato je tudi odločanje o podobnosti znamke in znaka materialnopravno vprašanje. Isto velja za vse ostalo, kolikor se nanaša na izkoriščanje ugleda. Ali je ta predpostavka podana, je v celoti materialnopravno vprašanje. O tem odloča sodišče in ne izvedenec. Opustitev postavitve izvedenca torej ni imela učinka na pravilnost prvostopenjske odločitve.

    Pritožbeno sodišče je pritožbo v delu glede stroškov uničenja športnih copatov zavrnilo zato, ker glede na 121. člen ZIL-1 imetnik znamke takšnega zahtevka nima. To sicer ne pomeni, da tožeča stranka ne more zahtevati povrnitve stroškov izvršitve pravnomočne sodbe. Če se bo sodba izvršila v izvršilnem postopku, se bo o povrnitvi izvršilnih stroškov odločalo v tem postopku. V okviru tega postopka mora končno stroške nositi dolžnik, če tako zahteva upnik (peti odstavek 38. člena ZIZ). Vendar pa to ni nekaj, kar bi lahko tožeča stranka zahtevala že v pravdnem postopku.

    Odškodninski zahtevek po drugem odstavku 121.a člena ZIL-1 lahko zahteva imetnik znamke tudi v primerih, ki kot takšni niso bili predvideni po Direktivi 2004/48/ES.

    Vsebino direktive je morala Republika Slovenija prenesti v notranji slovenski pravni red. Direktiva sama ni določila, da bi država članica ne smela določiti predpostavk za odgovornost kršitelja širše, kot direktiva sama. Povedano drugače, direktiva sama ni določila, da država članica ne sme opredeliti predpostavk za odgovornost tako, da kršitelj odgovarja strožje, kot je to predvidela direktiva sama. To ne izhaja iz uvodnega dela direktive (št. 26), kolikor se ta izrecno nanaša na takšen zahtevek. Sicer pa pomeni postrožitev odgovornosti morebitnega kršitelja (v primerjavi s predlogo iz navedene direktive) zgolj tisto, za kar se sicer zavzema direktiva sama (gl. npr. št. 3 uvodnega dela). Pomeni namreč nastanek še bolj učinkovitega sredstva za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine kot je tisti, ki ga predvideva direktiva sama. Glede na obrazloženo pritožbeno sodišče meni, da besedilo 121.a člena ZIL-1 ne nasprotuje direktivi, ne glede na to, da gre za odstopanje od tega, kar predvideva.
  • 398.
    VSL sklep I Cp 2616/2015
    6.4.2016
    PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0084373
    ZASP člen 80, 81, 168, 168/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
    fotografije – objava fotografij – materialne avtorske pravice – pogodba o odplačnem prenosu materialnih avtorskih pravic – načelo pisnosti – in dubio pro auctore – dovoljenje avtorja – avtorski honorar – avtorsko nadomestilo – civilna kazen – nepremoženjska škoda – porušeno psihično stanje – začetek teka zastaralnega roka – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
    V skladu z 81. členom ZASP se v primeru, če avtorski honorar ali nadomestilo ni bilo določeno, določi po običajnih plačilih za določeno vrsto del, po obsegu in trajanju uporabe ter glede na druge okoliščine primera. Uporabljajo se objektivna merila, ki ustrezajo tržnim razmeram, opravijo se lahko tudi poizvedbe o podobnih plačilih na trgu. Ne gre torej za ugotavljanje običajne cene za uporabo fotografij tožnika v času, ko so bile objavljene, ampak za vprašanje, kakšno je bilo običajno plačilo za objavo primerljivih fotografij v primerljivih časopisnih medijih (tiskanih in spletnih) v primerljivem obdobju.
  • 399.
    VSL sodba II Cp 3445/2015
    6.4.2016
    PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
    VSL0084180
    ZASP člen 146, 146/1, 147 , 147/1, 147/1-1 , 151 , 151/2 .
    avtorsko delo – umetniško ustvarjanje – računalniški program – računalniška glasba – nove tehnologije pri ustvarjanju glasbe – ustvarjalni vložek – materialna avtorska pravica – odpoved materialni avtorski pravici – obvezno kolektivno upravljanje
    Prvostopenjsko sodišče je dalo premajhen pomen dejstvu, da je toženkin zakoniti zastopnik pri ustvarjanju računalniško proizvedene glasbe vendarle pokazal neko stopnjo individualnega ustvarjanja. Res je pri tem uporabil računalniški program, kar je bilo nesporno ugotovljeno, a z odločilnim vložkom lastne ustvarjalne energije, in sicer z izbiro glasbil, tonov, itd. (glede na skope, a neprerekane navedbe toženke). Nekdo drug bi z istim programom torej izbral („ustvaril“) drugačno glasbo (melodijo), torej je program sam ni proizvedel povsem naključno, algoritmsko.

    Obvezno kolektivno upravljanje malih pravic po ZASP pomeni, da se te pravice morajo upravljati (tržiti, prenašati, izterjevati) preko kolektivne organizacije, če to avtor in /ali uporabnik želita ali ne, vendar če do upravljanja sploh pride. Pomeni (le), če se jih upravlja, se jih mora kolektivno, pri nas prek tožnika, sicer pa ne.
  • 400.
    VSL sodba V Cpg 1273/2015
    30.3.2016
    PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
    VSL0078033
    ZASP člen 5, 5/1, 5/2, 9, 9/1, 9/1-1.
    merila avtorskega dela – narodno zabavna oddaja – avtorsko delo – duhovna stvaritev – stvaritev – individualnost – ideja – izraz ideje
    Po stališču pravne teorije se glede elementa individualnosti pri avtorskem delu ne ugotavlja objektivna novost, temveč individualnost, ki je posledica ustvarjalnega podviga avtorja. Ta pa lahko črpa iz množice obstoječih pojavov, podatkov in stvaritev, skratka iz splošne kulturne dediščine človeštva. Če pa avtor ustvari delo z individualnimi potezami, ne da bi zavestno ali podzavestno prevzemal neposredno, iz drugega dela, je ta njegova stvaritev avtorsko pravno varovana. Z njegovega vidika gre za avtorsko delo in za subjektivno novost. Zato ne drži pritožbeni očitek, da tudi če je tožeča stranka črpala iz splošne kulturne dediščine, ni mogoče avtorsko pravno priznati avtorstva izvirni kombinaciji posameznih elementov avtorsko pravnega dela, kot je bilo že doslej obrazloženo.

    Koncept oddaje tožeče stranke se je od drugih razlikoval v tem, da so ljudje v drugih oddajah sedeli, v oddaji tožeče stranke pa je bilo prešerno vzdušje, vse je potekalo v živo tako nastopajoči kot tudi glasba, v drugih oddajah so bili določeni deli posneti in so se posnetki predvajali v oddaji.

    Sodišče vidi dodano vrednost v kombinaciji video razglednice in predstavitve kraja s strani župana ali druge znane osebnosti. Vključevanje gledalcev iz posameznih regij in predstavljanje zanimivih posebnežev, kar je treba razlikovati od glasbenih tekmovanj, še ni bilo videno v tipu narodno zabavnih oddaj. Zato je tudi temu elementu sodišče priznalo pomembno stopnjo individualnosti.
  • <<
  • <
  • 20
  • od 50
  • >
  • >>