KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00059584
ZKP člen 8, 285.č, 394, 394/1.. KZ-1 člen 49, 49/2, 69, 69/6, 70, 70/2, 73, 73/1, 308, 308/3, 308/6.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - zakonski znaki kaznivega dejanja - nevarnost za življenje in zdravje - sprememba pravne opredelitve - narok za izrek kazenske sankcije - prevod dokaznih listin - sprememba kazenske sankcije - olajševalne in obteževalne okoliščine - odvzem predmetov - načelo sorazmernosti
Po določbi prvega odstavka 285. č člena ZKP narok za izrek kazenske sankcije opravi sodišče v taki sestavi kot pri odločanju o obtožnici na glavni obravnavi, razen če sta se stranki sporazumeli, da ga opravi predsednik senata. Navedena določba pa strankama ne daje izbirne pravice glede sestave senata temveč le pravico, da se sporazumeta glede sestave senata, ki bi sicer bil pristojen za obravnavo v zadevi ali pa za predsednika senata.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00061172
KZ-1 člen 47, 47/5.
denarna kazen - obročno plačilo denarne kazni - rok za plačilo denarne kazni - prepozen predlog
Ker sme na podlagi petega odstavka 47. člena KZ-1 sodišče v upravičenih primerih dovoliti, da lahko obsojenec plača denarno kazen v obrokih, vendar le do poteka roka za plačilo, pri čemer rok za plačilo ne sme biti daljši od dveh let, in ker je rok za plačilo denarne kazni obsojencu iztekel že 14. 1. 2021, kar je tudi zadnji rok, do katerega bi obsojenec še lahko predlagal obročno plačilo denarne kazni, je prvostopno sodišče ravnalo prav, ko je predlog obsojenca za obročno plačilo denarne kazni, vložen šele 28. 4. 2022, kot prepozen zavrglo.
Pri tem pa ni spregledati ugotovitev izvedenca, ki ni mogel izključiti, da je ponujeni in dobavljeni stroj izdelal isti proizvajalec, s pojasnilom, da nima za takšno ugotovitev na razpolago dovolj podatkov.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM00058857
KZ-1 člen 86, 86/4. ZIKS-1 člen 12, 12/1.
nadomestna izvršitev denarne kazni - alternativna izvršitev kazni zapora - vikend zapor - predkaznovanost - kazenski postopek v teku - zavrnitev predloga - namen kaznovanja
Strinjati se je sicer s pritožbo v kritiki izpostavljanja kazenske preiskave I Kpr 42207/2019 in sploh odprtih kazenskih postopkov v točki 12 obrazložitve izpodbijanega sklepa, ki se pokaže kot neprimerno in odvečno, še sploh zato, ker je sodišče prve stopnje v predhodni, tj. točki 11 obrazložitve, pravilno ugotovilo obsojenkino predhodno nekaznovanost in njen status siceršnje obravnavanosti na osnovi podatkov iz kazenske evidence povsem zadostno pojasnilo. Prav zato v tej zvezi ne gre pritrditi očitku obsojene, da izpodbijana odločitev bazira na nepravnomočnem postopku (preiskavi) in trditvi, da je bilo s tem (posredno) poseženo v obsojenkino ustavno varovano domnevo nedolžnosti. Odločitev o alternativnem načinu izvršitve kazni ni nikoli obvezna, ampak vselej fakultativna, pri čemer je poudariti, da je potrebno tudi v fazi izvrševanja kazni upoštevati namen kaznovanja, ki ni le specialno preventivni (vplivanje na storilca) in generalno preventivni (vplivanje na vse posameznike), temveč tudi povračilni.
Od vsake posamezne zadeve je odvisno, kaj bo policija ukrenila za izsleditev storilca kaznivega dejanja, kako bo zavarovala sledove in predmete kaznivega dejanja, in zato zgolj umanjkanje bioloških sledi v tej drugi zadevi in zavrženje kazenske ovadbe ne more utemeljevati zaključka o nezakonitosti odvzema brisa ustne sluznice. Ocena, kateri dokazi naj se zavarujejo in s tem povezano vprašanje o potrebnosti odvzema brisa ustne sluznice, je namreč v pristojnosti policije, ki je pri preiskovanju kaznivih dejanj in odkrivanju njihovih storilcev vezana na določila 148. člena ZKP in mora storiti vse potrebno, da se odkrije storilec kaznivega dejanja.
kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu - pravica do obrambe z zagovornikom - pouk o pravici do zagovornika - formalna obramba - priznanje krivde - pogoji za sprejem priznanja krivde - sklep o sprejemu priznanja krivde - zaslišanje obdolženca - predobravnavni narok - odmera kazni - primernost izrečene kazni - sorazmernost kazenske sankcije z očitanim dejanjem - nevarnost in teža kaznivega dejanja - prepovedana posledica - olajševalne in obteževalne okoliščine - predkaznovanost - povratništvo - specialni povratnik
Sodišče prve stopnje ni nepravilno uporabilo določb ZKP, ki urejajo predobravnavni narok in potek glavne obravnave, niti ni prekršilo pravic obrambe, saj je obdolženca seznanilo z njegovo pravico vzeti si zagovornika, ki pa je obdolženec, iz le njemu znanih razlogov, ni izkoristil.
V okviru predkaznovanosti lahko sodišče upošteva vse izrečene pravnomočne obsodbe in ne le tiste, ki se nanašajo na istovrstna kazniva dejanja. Obdolženca pa je šteti za predkaznovanega tako pri splošnem kot tudi specialnem povratništvu in zakon sodišča pri odmeri kazni ne omejuje le na upoštevanje specialnega povratništva, kot to zmotno menijo pritožniki.
kaznivo dejanje goljufije - goljufiv namen - goljufiv namen ob sklenitvi posla - zakonski znaki goljufije - spravljanje v zmoto - lažno prikazovanje dejanskih okoliščin - opis kaznivega dejanja - neizvedba dokazov - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Z očitkom, da sodišče prve stopnje ni izvedlo vseh dokazov, ki jih je predlagal obdolženi, pritožnik smiselno uveljavlja kršitev po drugem odstavku 371. člena ZKP, vendar pa mu v zatrjevanem ne gre pritrditi. Ne navede namreč niti konkretno, katerih dokazov ni izvedlo niti, v čem je uveljavljana kršitev vplivala ali mogla vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe. Pritožba v stoičnem vztrajanju obstoja spornega obligacijskega razmerja povsem prezre tudi, da je bistveni zakonski znak kaznivega dejanja goljufije spravljanje drugega v zmoto, to je ustvariti pri drugi osebi zmotno predstavo o določenih okoliščinah. Te okoliščine oziroma t.i. goljufivi namen kot bistveni zakonski znak kaznivega dejanja goljufije, je jasno in konkretno opredeljen v opisu inkriminiranega dejanja, nato pa tudi ustrezno obrazložen v točkah 14 in 15 obrazložitve izpodbijane sodbe. Obstoj obdolženčevega goljufivega namena ob sklenitvi posla pa je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo tudi na podlagi dejstva, da je obdolženi lažno zatrjeval, da je bančni svetovalec, ki je ob prejemu denarja C. C. izročil le na roko napisano potrdilo, brez da bi mu dal tudi kakšno potrdilo zavarovalnice ali zavarovalno pogodbo.
Strinjati se je s pritožnico, da je v vmesnem času ob izpostavljenih postala pravnomočna še ena izrečena ji kazen zapora v trajanju enajst mesecev, in sicer v kazenskem postopku, ki se je pred Okrajnim sodiščem v Mariboru vodil pod opr. št. III K 47380/2020. Vendar je stališče pritožnice, da bi morala biti v okviru predmetnega postopka tudi ta kazen všteta v predmetno združitev, zmotno. Izpostavljena sodna odločba je namreč postala pravnomočna (šele) dne 20. 4. 2022, torej po tem, ko je obsojena dne 7. 2. 2022 že podala predlog za združitev zapornih kazni. Gre torej za novo dejstvo, ki ga pritožnica izpostavi v pritožbi, o katerem pa višje sodišče kot sodišče druge stopnje ne more odločati v okviru predmetnega pritožbenega postopka, pač pa je lahko predmet vnovičnega predloga obsojene za združitev zapornih kazni, ki se lahko poda pred sodiščem prve stopnje.
Glede na opisan način storitve kaznivega dejanja, ki se očita obdolženki in vseh okoliščin, ki so privedle do prometne nezgode, je tudi po oceni pritožbenega sodišča mogoče utemeljeno sklepati, da je obdolženka nevarna voznica in da bo še naprej ogrožala javni promet ter jo je zato potrebno za določen čas izločiti iz prometa, saj je s svojo vožnjo po nasprotnem smernem vozišču na avtocesti hudo kršila cestnoprometne predpise, pri čemer je ena oseba umrla, dve pa sta utrpeli hude telesne poškodbe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00058868
KZ-1 člen 251, 251/1. ZKP člen 18, 18/1, 371, 371/1, 371/1-11, 371/2, 372, 372/1, 391.
ponarejanje listin - očitek protispisnosti - načelo proste presoje dokazov - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki - konkretizacija zakonskih znakov - uporaba ponarejene listine - pravno pomembna dejstva - pravni promet
Pojem uporabe se nanaša na ravnanje storilca, s katerim napravi listino dostopno osebi, ki naj bi bila s tako izpostavitvijo listine preslepljena. Vsaka izročitev listine, s katero se listina spravi v obtok, še ne pomeni uporabe listine. Pri uporabi listine za tako spravljanje listine v pravni promet, pri katerem pride do izraza njena pomembnost zaradi dokaza nekega dejstva.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00058696
KZ-1 člen 288, 288/1, 288/2. ZKP člen 76, 76/2, 168, 168/3, 429, 431.
predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj - očitek pristranskosti sodnika - pomanjkljive navedbe - nepopolna vloga
Sodišče prve stopnje je pravilno utemeljilo, da oškodovanec kot tožilec v predlogu za opravo posameznih preiskovalnih dejanj ni navedel, zakaj je odločitev sodnika šteti kot pristransko, protizakonito in krivično sojenje v smislu 288. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), prav tako v njegovem predlogu manjkajo navedbe o naklepnem ravnanju sodnika ter da je želel stranki s svojo odločitvijo v postopku škodovati, kar vse so zakonski znaki kaznivega dejanja protizakonitega, pristranskega in krivičnega sojenja po prvem odstavku 288. člena KZ-1.
Že sodišče prve stopnje je v točki 21 obrazložitve sodbe natančno in pravilno utemeljilo, da je v opisu dejanja konkretno opisano obdolženčevo vsiljeno spolno ravnanje nad oškodovanko, na kakšen način je uveljavil svojo voljo in proti oškodovanki uporabil silo, čeprav je spolni odnos odklonila, se verbalno in fizično upirala, obdolženec pa jo je v nasprotju z njeno voljo in pravico do spolne samoodločbe prisilil k spolnemu občevanju. Tem razlogom ni kaj dodati, saj pomenijo izčrpno utemeljitev, da je v opisu očitanega kaznivega dejanja povsem določno konkretiziran zakonski znak prisiljenja oziroma "uporabe sile" pri kaznivem dejanju posilstva po prvem odstavku 170. člena KZ-1 (veljavnega v času izvršitve obdolžencu očitanega kaznivega dejanja po obtožbi). Kaznivo dejanje posilstva pomeni napad na svobodno voljo na področju spolnih odnosov, za obstoj katerega zadošča, če žrtev na dovolj jasen način storilcu pokaže, da spolnega odnosa z njim ne želi. Spolno občevanje in z njim izenačeno spolno ravnanje je vsiljeno, če zanj ni soglasja, storilec pa ima jasno predstavo, da si žrtev takšnega odnosa ne želi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00059832
KZ-1 člen 35, 243, 243/1.
kaznivo dejanje ponarejanja denarja - presoja dejanskega stanja - v dvomu v korist obdolženca - dokazna ocena izpovedi prič
V ponovljenem postopku je sodišče prve stopnje izvedlo dokazni postopek, pri tem pa je izpovedbe prič A. A., B. B. in C. C. pravilno ocenilo ter v sodbi utemeljeno zaključilo, da ni dokazano, da je obdolženec natakarici ponudil ponarejen bankovec in da ga je prepoznala kot ponarejenega ter ga zavrnila, temveč da je mogoče zaključiti le, da je sicer izrazil namero, da plača zapitek z bankovcem za 500,00 EUR, a ga je natakarica zavrnila, še preden je bankovec sploh videla, zato ker mu ni mogla vrniti presežka, obdolženec pa naj bi, kot je povedala priča A. A., takoj za tem dal na mizo drobiž in z njim plačal naročeno pijačo. Slednja je na glavni obravnavi, enako kot v preiskavi, povedala, da ji je obdolženec zgolj rekel, da ji bo plačal z bankovcem za 500,00 EUR, a bankovca ni videla, in tudi iz izpovedb prič B. B. in C. C. ter drugih izvedenih dokazov ni mogoče z gotovostjo, ki je potrebna za obsodilno sodbo, zaključiti, da ni bilo tako, priča A. A. pa je tudi zanikala, da se obdolženca boji. Sodišče prve stopnje je obdolženca v dvomu utemeljeno oprostilo obtožbe in ravnalo pravilno, ko je navedeni predmet vzelo.
kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - dejansko stanje - dokazanost
To, da je oškodovanec obdolženca ugriznil za prst, pa samo kaže, da je bil stisk tako močan, da se ga je oškodovanec želel rešiti z ugrizom ter se na ta način želel rešiti obdolženčevega stiska za vrat.
zloraba uradnega položaja - nezakonito izplačilo - čas storitve kaznivega dejanja - dokončano dejanje - zastaranje kazenskega pregona
Dejstvo, da gre med izvršitvenima ravnanjema z dne 28. 9. 2009 in 28. 9. 2011 za daljši časovni presledek, pri čemer ni izkazano, da bi v vmesnem obdobju bili izdani vsebinsko primerljivi sklepi obtoženca v funkciji dekana, tudi za kakšne druge osebe, kaže da naj bi šlo za sicer ponovljeno kaznivo dejanje, ne pa za kontinuirano izvrševanje enega kaznivega dejanja.
Ko je kaznivo dejanje storjeno že z odreditvijo nezakonitega izplačila (v obravnavanem primeru z izdajo sklepa o odreditvi stalne pripravljenosti od 28. 9. 2009 oziroma 28. 9. 2011 dalje do preklica) in ko v zvezi z navedenim ni bilo ugotovljeno, da bi bilo za vsakokratna izplačila potrebno ali da so celo bili vsakič znova izdani vsebinsko istovrstni sklepi, vključitev očitka opustitvenega ravnanja v spremenjeno obtožnico (da sklepov o odreditvi stalne pripravljenosti - kot dekan ni preklical), nima bistvenega pomena za oceno trenutka storitve kaznivega dejanja, ker je bilo kaznivo dejanje dokončano že s storitveno obliko izvršitve, zato je opustitvena oblika izvršitve inkludirana v storitveno obliko izvršitve kaznivega dejanja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00058296
URS člen 29, 29-2.. KZ-1 člen 135, 135/1.. ZKP člen 442, 442/1.
kaznivo dejanje grožnje - glavna obravnava v nenavzočnosti obdolženca - preizkus pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ali ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje
Kot pravilno opozarja sodišče prve stopnje, bi lahko obdolženec tudi v primeru oteženega gibanja ali uporabe invalidskega vozička pristopil na sodišče, enako kot je bil vseskozi zmožen pristopiti na različne zdravstvene preglede, četudi ob pomoči drugih.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00058282
KZ-1 člen 191, 191/1. ZKP člen 92, 92/2, 96, 96/1, 98, 98/2, 338, 338/1, 358, 358-3, 391.
kaznivo dejanje nasilja v družini - oprostitev obtožbe - pomanjkanje dokazov - enkratni dogodek - pravilna ugotovitev dejanskega stanja
Tako se sodišče druge stopnje pridružuje oceni prvostopenjskega sodišča, da je 15. 5. 2020 med obdolžencem in oškodovanko res lahko prišlo do resnejšega prepira, vendar le en tak konkretiziran dogodek, ki bi lahko bil opredeljen zgolj kot prekršek ali kakšno drugo kaznivo dejanje, ne zadošča za zaključek, da bi bilo obdolžencu dokazano očitano kaznivo dejanje nasilja v družini.
preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve posebnega pogoja - slabo premoženjsko stanje - odnos do kaznivega dejanja - upravičeni razlogi
Materialno premoženjski položaj obsojenke torej ni edino merilo, ki izkazuje obsojenkin odnos do izvršenega kaznivega dejanja, oziroma njegovih posledic. Slabše premoženjsko stanje obsojenke, na kar se v pritožbi sklicuje obsojenkin zagovornik, torej ni in ne more biti edini pokazatelj upravičenosti neizpolnitve posebnega pogoja, kot skuša to v pritožbi prikazati obsojenkin zagovornik.
kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari - najemno stanovanje - pogojna obsodba s posebnim pogojem - preizkusna doba - premoženjsko pravni zahtevek - razumljivost izreka sodbe - zakonska označba kaznivega dejanja - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga - pravilnost in zakonitost sodbe - odločilna dejstva - soočenje - konkretizacija izvršitvenega dejanja - odločba o kazenski sankciji - stroški kazenskega postopka
Samo zaradi napačne numerične označbe zakonske določbe, izrek sodbe ne more biti nerazumljiv. Drugače bi bilo, ko bi bilo v izreku sodbe prepisano besedilo takšne zakonske določbe, ki bi potem resnično nasprotovala preostalemu besedilu v izreku, zaradi česar ta ne bi bil več razumljiv.
Končno, t.i. materialna podlaga za temelj in višino škode v odločbi o prisojenem premoženjskopravnem zahtevku ni pogoj za razumljivost izreka v tem delu sodbe. Zadostuje navedba zavezanca in upravičenca ter predmet premoženjskopravnega zahtevka iz drugega odstavka 100. člena ZKP, ki v konkretnem izreku ne manjka, pa je potem znano, zakaj mora obdolženec kot zavezanec po prisojenem premoženjskopravnem zahtevku ravnati in na drugi strani, zakaj je oškodovana gospodarska družba upravičena do plačila zneska iz tega zahtevka.
Sodišče druge stopnje se ne strinja s pritožnico, da izvršitveni ravnanji v opisu dejanja nista konkretizirani na način, da bi bilo mogoče ugotoviti, v čem se razlikujeta. Res je sicer, da ravnanji v opisu dejanja nista vedno dosledno razmejeni z glagolom poškodovati oziroma napraviti za nerabno, vendar sta to glagola iz zakonskega - neobveznega dela opisa kaznivega dejanja, medtem ko je po dejanskem - obveznem delu opisa jasno, da zaradi porezane ograje balkon in prizidek stanovanja še nista bila napravljena za nerablena, kot sta bila denimo napravljena za nerablena stikalo in luč nad vhodnimi vrati stanovanja, potem ko sta bila razbita.
Ko sodišče v pogojni obsodbi, ob splošnem določi še posebni pogoj, ne prekorači nobene pravice, saj je do tega upravičeno po tretjem odstavku 57. člena KZ-1. Stvar izpodbojnega razloga iz 374. člena ZKP pa je, ko je bilo to storjeno brez predhodno upoštevanih odločilnih dejstev. Sodišče druge stopnje je zato pritožnico zavrnilo glede uveljavljane kršitve kazenskega zakona iz 5. točke 372. člena ZKP, hkrati pa ji je sledilo, ko je utemeljeno opozarjala na vrsto odločilnih dejstev, ki bi jih sodišče prve stopnje moralo predhodno upoštevati zato, da bi bila naložitev posebnega pogoja tudi vsebinsko in ne le formalno pravilna.
Sama dodelitev brezplačne pravne pomoči ne utemeljuje oprostitve vrnitve in plačila stroškov kazenskega postopka iz četrtega odstavka 95. člena ZKP, do oprostitve sodne takse po šestem odstavku 11. člena ZST-1 pa je upravičen zgolj tisti, ki izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje redne brezplačne pravne pomoči.