ZNP člen 42. ZPP člen 105b, 335, 336, 352. ZZ člen 31.
pritožba - podpis - pravna oseba - nepopolna pritožba
Predlagatelj je po organizacijski obliki zavod, ki pravna dejanja opravlja preko zakonitega zastopnika. Podpis zavoda vsebuje navedbo imena in funkcije za zastopanje upravičene fizične osebe ter njen lastnoročni podpis, s čimer se izkaže istovetnost vlagatelja pritožbe. Zakonski zahtevi po podpisu pritožbe, ki je nujna sestavina pritožbe, glede na pomen določbe, ni zadoščeno že s tem, da sta v uvodu pritožbe (zgolj) navedena oz. izpisana priimek in ime zakonite zastopnice, vključno z njeno funkcijo, ob tem, ko je kot oseba, ki je pripravila pritožbo oz. kar je pomembneje - kot podpisnica pritožbe izpisana in podpisana druga oseba.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00061291
ZIZ člen 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1. ZIUPOPDVE člen 117, 117/1, 117/1-1. ZPSPP člen 24, 26, 27, 27/1, 28. OZ člen 112. ZUstS člen 21, 21/1, 21/1-1, 23, 23/1.
ugovor zoper sklep o izvršbi - najem poslovnih prostorov - najem za določen čas - odpoved najemne pogodbe za določen čas - predčasna odpoved najemne pogodbe, sklenjene za določen čas - COVID-19 - epidemija - nastanek škodljive posledice - omejitev opravljanja dejavnosti - razlaga pravne norme - gramatikalna, jezikovna, sistematična in zgodovinska razlaga - ocena ustavnosti zakonskih določb - retroaktivnost - načelo pravne varnosti in zaupanja v pravo - tehtanje interesov - javni interes - legitimen cilj - primernost in sorazmernost ukrepa - nujnost posega - načelo proporcionalnosti
Prva alineja prvega odstavka 117. člena ZIUPOPDVE določa, da najemnik „ne glede na Zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih najemno pogodbo odpove s pisno izjavo z odpovednim rokom osem dni“. Zakon torej govori splošno o najemni pogodbi in ne ločuje med najemno pogodbo za nedoločen čas in najemno pogodbo za določen čas. Taka zakonska določba je gramatikalno popolnoma jasna in ne dopušča s strani upnika zastopane razlage, da se nanaša le na najemne pogodbe za nedoločen čas, saj iz zakonskega besedila to ne izhaja. Dikcijo „ne glede na ZPSPP“ je že ob uporabi osnove jezikovne metode razlage razumeti skladno z njenim dobesednim pomenom, torej „mimo pravil, ki jih za odpoved najemne pogodbe sicer določa ta zakon, in s tem tudi mimo pravila, ki načeloma odpovedi najemne pogodbe za določen čas ne dopušča“. Pritrditi je tako sodišču prve stopnje, da 117. člen ZIUPOPDVE omogoča tako odpoved najemnih pogodb, sklenjenih za nedoločen čas, kot tudi odpoved najemnih pogodb, sklenjenih za določen čas.
Določba je sistemsko umeščena v zakon, katerega glavni namen je omilitev škodljivih posledic izrednih okoliščin, do kateri je prišlo zaradi epidemije COVID-19. Z zakonom je posebej urejen tudi položaj najemnikov poslovnih nepremičnin, ki jim je bilo zaradi epidemije s predpisi opravljanje gospodarske dejavnosti onemogočeno ali bistveno omejeno in zaradi tega poslovne nepremičnine niso mogli v celoti ali v pretežnem delu uporabljati za dogovorjen namen. Vpliv epidemije na najemnike poslovnih prostorov je nastopil ne glede na vrsto najemnega razmerja, saj so enake posledice prepovedi oziroma omejitve opravljanja dejavnosti trpeli tako najemniki s pogodbami za nedoločen čas kot najemniki s pogodbami za določen čas. V nasprotju z namenom zakona bi zato bila razlaga, po kateri bi bili do pravice prenehanja najemnega razmerja (katerega namena zaradi izrednih epidemioloških razmer ni bilo mogoče izpolnjevati) upravičeni le najemniki s pogodbami za nedoločen čas, posebej ob že pojasnjenem dejstvu, da zakonska določba med obema položajema ne ločuje oziroma te pravice ne omejuje le na najeme za nedoločen čas.
Zatrjevana neustavnost ureditve iz prve alineje prvega odstavka 117. člena ZIUPOPDVE po oceni višjega sodišča ni podana, zato postopka ni prekinilo in ni sprožilo s strani upnika zahtevanega postopka ustavne presoje te določbe.
ZŠtip-1 člen 87, 87/1, 87/5, 92, 92-1, 92-2, 92-3, 97, 97-2, 99.. Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij člen 9, 9/2.
državna štipendija - vračilo neupravičeno pridobljenih zneskov štipendije - sprememba zakonodaje - pravilna uporaba materialnega prava - dokazovanje z izvedencem - obstoj duševne motnje
Tožena stranka je bila dolžna upoštevati predpise, ki so veljali v času, ko je prvostopenjski organ izdal odločbo z dne 17. 2. 2017. Tedaj pa ni veljala niti sprememba Pravilnika o dodeljevanju državnih štipendij niti sprememba ZŠtip-1 glede podaljšanja roka za opravo šolskih obveznosti. Tako tudi ni odločilno, da je bila dokončna odločba, s katero je bila presojana prvostopenjska odločba, izdana 27. 3. 2019. Iz novele ZŠtip-1 povsem jasno izhaja, da se novela ZŠtip-1 ne nanaša na štipendijska razmerja, ki so nastala do začetka uporabe novele ZŠtip-1, temveč se uporabljajo dosedanji predpisi. Razen tega pa je potrebno upoštevati, da je drugostopenjski organ dolžan zadevo presojati po materialnem predpisu, ki je veljal v času odločanja prvostopenjskega organa.
Upoštevaje navedeno in oceno, ki jo je sodišče prve stopnje podalo v točki 6 obrazložitve sodbe, da je na podlagi zagovora, izpovedbe priče B. B., računa A. z dne 4. 5. 2021 ter razdalje med A. in krajem prekrška obdolženi uspel z dovolj veliko verjetnostjo izkazati alibi za čas storitve prekrška, pritožbeno sodišče ugotavlja, da tudi nadalje izveden dokaz z izvedencem ne vpliva na že izkazan razumen dvom v zakonsko domnevo iz 8. člena ZPrCP, zato je sodišče prve stopnje postopek o prekršku zoper obdolženca pravilno ustavilo iz razloga po 5. točki prvega odstavka 136. člena ZP-1, ker ni dokazano, da je storil očitani prekršek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00061195
ZPP člen 154, 154/2. ZPŠOIRSP člen 10, 11.
povrnitev škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - odškodninska odgovornost države - več tožnikov v postopku - izbrisani - pravne posledice izbrisa - obseg škode - vzročna zveza - odmera odškodnine - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - nepremoženjska škoda - stroški postopka - kriterij za odločitev o stroških
Sodišče prve stopnje je upoštevalo in dokazno ocenilo relevantna dejstva ter na podlagi logičnega sklepanja in življenjskih izkušenj prepričljivo pojasnilo, katera dejstva so oziroma niso v vzročni zvezi med zatrjevano škodo in izbrisom tožnikov iz RSP, s tem, da protipravnost in odgovornost ravnanja toženke ni sporna.
Načelo individualizacije odškodnine je sodišče prve stopnje ovrednotilo in uravnovesilo z zahtevo po njeni objektivni pogojenosti.
Iz sodne prakse izhaja, da so sodišča v teh sporih v zvezi s stroški postopka oprla odločitev na drugi odstavek 154. člena ZPP in sprejela odločitev, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka, tudi v primerih, ko je bil tožnikov tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine v pretežnem delu zavrnjen.
ZP-1 člen 58, 58/1, 62, 62/2, 66, 66/6, 159. ZUP člen 35, 36, 37, 37/1.
hitri postopek o prekršku - prekrškovni organ - odločba o prekršku - izločitev uradne osebe - zahteva za sodno varstvo - pritožba prekrškovnega organa - odprava odločbe o prekršku
Storilec lahko zahteva izločitev posamezne in konkretne uradne osebe, pri čemer mora konkretno navesti in določno opredeliti (navzven) zaznavne oziroma objektivne okoliščine, zaradi katerih zahteva izločitev. Dokazno breme je na strani storilca, ki zahteva izločitev konkretne uradne osebe. Samo dvom v nepristranskost in nezaupanje v strokovnost uradne osebe ne more vplivati na odločitev.
Mama oškodovanca ni na noben način sodelovala v postopku in zgolj dejstvo, da je zaposlena v policijski enoti, še ne pomeni razloga, da bi se morala celotna enota izločiti iz postopka.
SZ-1 člen 31, 51, 51/1. Pravilnik o zaščiti stavb pred delovanjem strele (2009) člen 4, 4/4, 8, 8/2.
stroški hišnika - stroški vzdrževanja skupnih delov - delitev stroškov, ki nimajo podlage v sklepu etažnih lastnikov - posebni deli stavbe - posebni skupni deli v etažni lastnini - stroški etažnega lastnika
Tožnica na popisnem listu dodatno zaračunanih hišniških del za februar in april 2020 (nad dvema urama mesečno) ni konkretizirala, niti hišniška dela iz popisnega lista niso razvidna. Zaradi tega tožnica ne glede na sklep etažnih lastnikov, ki je hišniška dela omejeval na 2 uri mesečno, ni upravičena do plačila dodatno vtoževanih hišniških storitev, saj dodatno zaračunani hišniški stroški niso bili konkretizirani in izkazani.
Ker ograja po dejanskih ugotovitvah sodišča ni predstavljala skupnega dela stavbe niti toženkinega posebnega dela, temveč posebni del drugega etažnega lastnika, za plačilo nastalega stroška toženka ne odgovarja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00061283
ZIZ člen 15, 17, 17/2, 17/2-2, 20a, 53, 53/1, 55, 55/1, 55/1-2, 58. ZPP člen 7, 212, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. ZPSPP člen 2, 27, 27/2. SPZ člen 8, 18.
nedenarna terjatev - izvršba za izpraznitev in izročitev nepremičnine - najemna pogodba v obliki notarskega zapisa - najemna pogodba za določen čas - poslovni prostor - najem poslovnega prostora - prenehanje najemne pogodbe - transformacija v pogodbo za nedoločen čas - odpoved najemne pogodbe za nedoločen čas - tožba za izpraznitev nepremičnine - izpraznitveni nalog - primernost izvršilnega naslova za izvršbo - predmet najema - zemljišče - kiosk - načelo superficies solo cedit - nove trditve in dokazi - nedopustne novote - prekluzija - neposredna izvršljivost notarskega zapisa - soglasje dolžnika o neposredni izvršljivosti zapisa - pogodbena kazen - višina pogodbene kazni - pogoji za nastanek obveznosti plačila pogodbene kazni - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - uveljavljanje bistvenih kršitev določb pravdnega postopka - ni razlogov o pravno pomembnem dejstvu - nasprotje med razlogi sklepa o vsebini listin in samimi listinami (protispisnost)
Dolžnik mora svoje navedbe v ugovornem postopku podati že v ugovoru, upnik pa v odgovoru na ugovor. Glede kasneje podanih navedb in dokazov sta stranki prekludirani, razen če dokažeta, da jih brez svoje krivde nista mogli podati že v ugovoru oziroma odgovoru na ugovor. Za vsebino pogodbenih določil velja, da se ugotavljajo po istih pravilih, kot veljajo za ugotavljanje drugih pravno pomembnih dejstev. Tudi vsebino pogodbe lahko tako sodišče ugotavlja le na podlagi podanih trditev stranke.
Upoštevaje 6. člen najemne pogodbe, na katerega se je upnik v odgovoru na ugovor pravočasno skliceval, je treba šteti, da kiosk, stoječ na nepremičnini ID znak parcela 000 ni bil predmet najema. V nasprotnem primeru v navedenem členu ne bi bilo določeno, da mora najemnik odstraniti vse stvari in osebe z nepremičnine, in da to vključuje tudi dolžnost najemnika, da z nepremičnine odstrani kiosk ter druge predmete. Prav za tak primer, da najemnik ne bi odstranil vseh stvari – torej tudi kioska – in oseb z nepremičnine, sta stranki v 7. členu notarskega zapisa najemne pogodbe le-temu tudi priznali naravo izvršilnega naslova zaradi izpraznitve in izročitve nepremičnine. Sodišče prve stopnje je v zvezi s tem dodatno pravilno upoštevalo tudi stvarno pravno pravilo superficies solo cedit, po katerem je sestavina nepremičnine vse, kar je z njo trajno spojeno ali je trajno na nepremičnini, nad ali pod njo. Splošno znano dejstvo pa je, da kiosk z zemljiščem ni trajno spojen.
Ugovor glede nedenarne terjatve ne bi bil utemeljen niti, če bi se v konkretnem primeru uporabil ZPSPP. Drugi odstavek 27. člena ZPSPP sicer res predvideva transformacijo najemne pogodbe za določen čas v najemno pogodbo za nedoločen čas, vendar v obravnavani zadevi ni mogoče ugotoviti, da je upnik konkludentno soglašal s tem, da dolžnik nepremičnino še naprej zaseda. Glede na v pritožbi neizpodbijano dejstvo, da je upnik dolžnika že pred iztekom najemnega razmerja, z dopisom z dne 21. 12. 2021 opomnil, da bo moral z dnem 31. 12. 2021 nepremičnino izprazniti, dolžnik neutemeljeno uveljavlja, da se je najemna pogodba za določen čas transformirala v najemno pogodbo za nedoločen čas. Ker torej že upoštevaje navedeni dopis z dne 21. 12. 2021 ni mogoče sklepati na konkludentno soglasje upnika za še nadaljnjo dolžnikovo uporabo nepremičnine, ni moglo priti do transformacije v pogodbo za nedoločen čas in posledično ni bistveno, da upnik v roku enega meseca po izteku najemnega razmerja ni vložil zahteve za izdajo izpraznitvenega naloga, kot zmotno meni pritožba. Če je namreč najemna pogodba sklenjena za določen čas, je ob izteku najemnega razmerja ni treba posebej odpovedovati, saj preneha že s potekom časa.
Notarski zapis ima lastnost neposredne izvršljivosti pod dvema pogojema: da je terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa, zapadla, in da je dolžnik v njem soglašal z njegovo neposredno izvršljivostjo. Dolžnikovo soglasje z neposredno izvršljivostjo se nanaša na dva vidika – na terjatev, ki naj se izvrši, in na premoženje, na katerega se lahko poseže z izvršbo. Da bi notarski zapis imel kakovost neposredne izvršljivosti, mora biti soglasje dolžnika z le-to izrecno, pri čemer mora biti že ob sestavi zapisa jasno, za kolikšno terjatev je bilo soglasje dano, oziroma katera je tista višina terjatve, glede katere se je dolžnik strinjal, da se lahko zoper njega opravi neposredna izvršba. Če ta pogoj ni izpolnjen, notarski zapis ni primeren izvršilni naslov za izvršbo in na njegovi podlagi izvršbe ni mogoče dovoliti.
Za primer, da najemnik do roka ne izroči najemodajalcu oseb in stvari proste nepremičnine, sta se pogodbeni stranki v četrtem odstavku 6. člena najemne pogodbe dogovorili, da je najemnik za vsak dan zamude dolžan plačati pavšalno pogodbeno kazen v višini 100 EUR na dan, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči od naslednjega dne do plačila. Iz citiranega pogodbenega določila torej izhaja, da je nastanek terjatve za plačilo pogodbene kazni vezan na pogoj, da dolžnik ob izteku najemnega razmerja ne bi izpraznil nepremičnine, kot je bilo dogovorjeno, pri čemer je višina pogodbene kazni določena za vsak dan zamude. To pomeni, da končna višina morebitne nastale terjatve iz naslova pogodbene kazni ob sklenitvi notarskega sploh ni (bila) znana, saj je (bila) odvisna od okoliščine, kdaj bo najemnik nepremičnino izpraznil, oziroma do kdaj bo v zamudi z izpolnitvijo te obveznosti. Ob takšnem dolžnikovem soglasju z neposredno izvršljivostjo, to je ob soglasju z neposredno izvršbo za izterjavo po končni višini neznane terjatve, notarskega zapisa glede pogodbene kazni ni mogoče šteti kot primernega izvršilnega naslova za izvršbo.
ZPrCP člen 12, 13, 13/1, 106, 106/1, 106/2, 106/3, 107, 107/7, 114, 114/3. Pravilnik o postopku za prepoznavo znakov oziroma simptomov, ki so posledica mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu (2006) člen 2, 3, 3/2.
psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa - preverjanje psihofizičnega stanja - postopek za prepoznavo znakov oziroma simptomov - zakonitost postopka - vožnja pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi - prepovedane droge - pooblastila policije - strokovni pregled - veljavnost pravilnika
V zvezi s sklicevanjem na določbe Pravilnika pritožbeno sodišče opozarja, da je ta prenehal veljati z dnem uveljavitve ZPrCP 1. 4. 2011, vendar se do uveljavitve ustreznih predpisov, izdanih na podlagi 11. člena ZPrCP, uporablja še naprej, kolikor ni v nasprotju s tem zakonom (tretji odstavek 114. člena ter 116. člen ZPrCP). Za razliko od ZPrCP Pravilnik v 2. členu določa, da sme policist izvesti postopek za prepoznavo znakov oziroma simptomov, ki so posledica mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih snovi v organizmu, če pri načinu vožnje, izgledu, razpoloženju, obnašanju, načinu govora in drugih vidnih znakih udeleženca cestnega prometa prepozna znake, ki bi lahko bili posledica teh snovi, v drugem odstavku 3. člena pa določa, da policist ob razlogih za sum, da je udeleženec cestnega prometa pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, odredi udeležencu cestnega prometa postopek iz tega pravilnika. Glede na to, da 107. člen ZPrCP ne določa, da sme policist ta postopek izvesti pod pogojem, če prepozna znake, ki bi lahko bili posledica teh snovi oziroma da (šele) ob razlogih za sum, da je udeleženec cestnega prometa pod vplivom teh snovi, odredi tak postopek, je torej Pravilnik v nasprotju z ZPrCP, zato ga v tem delu ni mogoče uporabiti in je sklicevanje nanj neutemeljeno.
Skladno z določbo sedmega odstavka 107. člena ZPrCP sme policist, ne glede na to, ali so podani razlogi za sum, da udeleženec cestnega prometa vozi pod vplivom prepovedanih snovi, izvesti ali preizkus z napravo ali sredstvom za hitro ugotavljanje prisotnosti teh snovi ali pa predpisan postopek za prepoznavo znakov oziroma simptomov, pri čemer je preizkus z napravo za hitro ugotavljanje lahko tudi sestavni del postopka za prepoznavo znakov oziroma simptomov.
Ne glede na to, kaj je glede kajenja marihuane zapisano v zapisniku zdravniške preiskave, je za ugotavljanje obdolženčeve odgovornosti za očitani prekršek odločilno, da iz poročila toksikološke preiskave Inštituta za sodno medicino z dne 30. 3. 2021 izhaja, da je bil obdolžencu 24. 3. 2021 odvzet vzorec krvi, katerega kromatografska preiskava je pokazala prisotnost snovi THC, ki v Republiki Sloveniji predstavlja prepovedano drogo, kar pomeni, da je glede na rezultat toksikološke preiskave očitno, da je obdolženec zaužil marihuano in je bila ta v njegovi krvi prisotna tudi med vožnjo, kar pomeni, da je obdolženec vozil vozilo v cestnem prometu pod vplivom prepovedanih drog.
ZIZ člen 15, 24, 24/3, 24/4. ZPP člen 365, 365-2. ZOKIPOSR člen 1, 2, 2-3, 2-5, 2-6, 7, 8, 17, 17/3.
izvršba - izvršilni naslov - Republika Slovenija - prevzem dolga - izbrisana družba - nadaljevanje izvršbe z novim dolžnikom - prehod obveznosti na novega dolžnika - sprememba dolžnika po vložitvi predloga za izvršbo
Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, da upnik ni izkazal pogojev iz četrtega odstavka 24. člena ZIZ. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče prve stopnje ugoditi upnikovemu predlogu za nadaljevanje izvršbe na novega dolžnika - RS, ker podlago za prehod obveznosti predstavlja že sam zakon (tretji odstavek 17. člena ZOKIPOSR).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VDS00061445
ZPIZ-2 člen 41, 42, 42-2, 183, 183/1.. ZPP člen 116, 337, 337/1.
I. kategorija invalidnosti - pravica do invalidske pokojnine - neizpolnjevanje pogojev - odsotnost z naroka - pritožbene novote
Po ugotovitvi tožene stranke je tožnik dopolnil v Sloveniji 9 let, 2 meseca in 10 dni, v BiH 2 leti in 6 mesecev, na Hrvaškem 4 mesece in 8 dni, v Srbiji pa 4 mesece in 12 dni pokojninske dobe. Skupaj dopolnjena pokojninska doba znaša 12 let, 5 mesecev in 1 dan. S tem pa ni izpolnjen pogoj 13 let pokojninske dobe.
Sodišče je že po zaključku naroka prejelo tožnikov dopis, s katerim opravičuje svoj izostanek. Tožnik bi moral pred zaključkom obravnave sodišču posredovati opravičilo. Le v takem primeru, bi ga lahko sodišče upoštevalo in narok, če bi bili izkazani opravičljivi razlogi, preložilo. Po zaključku obravnave pa bi moral tožnik zahtevati vrnitev v prejšnje stanje.
stroški postopka - povrnitev stroškov nepravdnega postopka - breme stroškov postopka - potrebni stroški - plačilo predujma - etažna lastnina - splošni skupni del - idealni delež - izvedensko mnenje - nagrada in stroški izvedenca - sklep procesnega vodstva
Zmotno je stališče, da bi bilo za stroške izvedenca pri vzpostavitvi etažne lastnine potrebno obremeniti zgolj predlagatelja, ker je v celoti založil predujem za stroške sodnega izvedenca.
sila - uporaba sile - začasna odredba - zavrnjena začasna odredba - preprečitev uporabe sile
Teorija in sodna praksa vsebino zakonskega pojma ″sile‶ v drugi alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ tudi ob uporabi besedne zveze ″uporaba sile‶, povezuje zgolj s človekom in vsemi oblikami s strani človeka izvajajočih oblik izvrševanega nasilja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL00061286
ZPP člen 76, 77, 98, 339, 339/2, 339/2-11. ZIZ člen 15, 55, 55/1.
izvršilni postopek - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - razlogi za ugovor - procesne predpostavke - sposobnost biti stranka - dediči - neznani dediči - pooblastilo za zastopanje - obstoj pooblastilnega razmerja - pooblastilo za zastopanje v pravdnem postopku - nadaljevanje postopka z dediči stranke - pravna subjektiviteta - procesna sposobnost - upravičenost za zastopanje - relevantni ugovorni razlogi - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Argumenti, s katerimi je dolžnica nasprotovala sklepu o izvršbi, so procesno pravne narave, konkretno vprašanje (ne)obstoja procesnih predpostavk sposobnosti biti stranka oziroma procesne sposobnosti ter upravičenosti pooblaščenca – odvetnika za zastopanje. Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, gre za absolutno bistveno postopkovno kršitev, pri čemer na obstoj predpostavk sposobnosti biti stranka in procesne sposobnosti pritožbeno sodišče pazi že po uradni dolžnosti. Morebitne kršitve določb 76., 77. in 98. člena ZPP je mogoče ob smiselni uporabi (15. člena ZPP) 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP uveljavljati tudi v ugovoru zoper sklep o izvršbi, saj so v prvem odstavku 55. člena ZIZ ugovorni razlogi našteti le primeroma.
Namen določb o sposobnosti biti stranka, procesni sposobnosti in upravičenosti oseb za njihovo zastopanje po pooblaščencu je v zagotovitvi kakovostnega varstva njihovih pravic v postopku. Če je na strani stranke sicer podana katera od navedenih pomanjkljivosti, a je kljub temu ta stranka v postopku uspela, pa ni razloga za razveljavitev sodne odločbe. Kršitve po 11. točki drugega odstavka 339. člena ZPP je tako v pritožbenem oziroma smiselno v ugovornem postopku po naravi stvari mogoče upoštevati le pri pritožbi oziroma ugovoru osebe, ki je v postopku izgubila, pa je bila kršitev podana na njeni strani. Ne more pa se na take kršitve sklicevati nasprotna stranka, ki v postopku ni uspela. To bi bilo v nasprotju z namenom določb 76., 77. in 98. člena ZPP.
ZUP člen 260, 260-2, 260-3, 260-4, 263, 263/4.. ZPIZ-2 člen 183, 183/1, 183/2.
starostna pokojnina - rok za obnovo postopka - neprava obnova postopka - materialni prekluzivni rok
Sodišče je kot primarno pravilno ugotovilo, da v zadevi ni izpolnjen pogoj pravočasnosti. Od pravnomočnosti odločbe z dne 5. 12. 2001 pa do vložitve zahteve za obnovo postopka 15. 6. 2020 je preteklo več kot tri leta, kar je v nasprotju z določilom četrtega odstavka 263. člena ZUP. Sodišče je pravilno presodilo, da ne obstoji izjema, opredeljena v 2., 3. in 4. točki 260. člena ZUP, kadar se lahko obnova predlaga oziroma začne po preteku treh let.
Ker ni sporno, da je od vročitve sporne odločbe z dne 5. 12. 2001 do vložitve obravnavane zahteve 15. 6. 2020 preteklo nedvomno več kot deset let, bi bilo potrebno tudi morebitno zahtevo za nepravo obnovo postopka kot nepravočasno zavreči, v kolikor bi toženec tožnikov predlog oziroma zahtevo z dne 15. 6. 2020 obravnaval tudi po tej pravni podlagi.
izpodbojnost in ničnost pogodbe - uveljavljanje ničnosti prodajne pogodbe - razlogi za ničnost - volja za sklenitev pogodbe - alkoholiziranost - oderuška pogodba - prevara - sposobnost za sklenitev pogodbe
Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bil tožnik v času sklenitve spornega pravnega posla poslovno sposoben, razsoden, imel je svojo slikopleskarsko obrt, ni bil v finančni stiski in k podpisu pogodbe ni bil prisiljen. Pritožnik v nasprotju s prepričljivo in podrobno dokazno oceno sodišča prve stopnje pavšalno navaja, da ni imel volje skleniti prodajne pogodbe, niti mu ni bila poznana vsebina pogodbe ter je bil ob podpisu pogodbe pri notarki pod vplivom alkohola. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da trditve tožnika glede napake volj ob sklenitvi prodajne pogodbe, ki imajo za posledico izpodbojnost, za odločitev o zadevi niso relevantne.
Da je toženka obljubila tožnikovemu bratu, da bo lahko živel še naprej v hiši, vendar kasneje to ni bilo realizirano, na presojo ničnosti pogodbe ne vpliva. Če pogodba ali kakšen drug dogovor med strankami ni bil izpolnjen na dogovorjeni način, ima tožnik na volje druge zahtevke.
Prav tako ni relevantno, da naj bi tožnikov brat zaupal prijaznim ženskam, pred podpisom pogodbe prejemal darila ob praznikih, po podpisu pa ne več. Slednje lahko kaže na značaj toženke, ali elemente prevare sopogodbenika, ki ima za posledico izpodbojnost pogodbe. Ni pa pravnorelevantno za presojo ničnosti pogodbe, saj ni bilo ugotovljeno, da bi bila tožnik in njegov brat v težkem osebnem položaju ob sklenitvi pogodbe, tako da bi se bila pripravljena zavezati tudi pod neugodnimi pogoji, ali da bi bila značajsko lahkomiselna in nezadostno izkušena na področju sklepanja pravnih poslov.
razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - prekinitev postopka - odločanje kljub prekinitvi postopka - izbrisana pravna oseba - nepravilna vročitev sklepa
Sklep izbrisani oziroma neobstoječi pravni osebi ni mogel biti vročen, posledično pa tudi ni mogel postati pravnomočen.
Določilo 207. člena ZPP ne pomeni, da sodišče ne more opraviti prav nobenega procesnega dejanja – izda tako lahko sam sklep o prekinitvi postopka, skladno s stališčem teorije pa celo mora, če izda sodbo, ki je izdana na glavni obravnavi, končani po nastopu prekinitve, le-to razveljaviti, čim izve za prekinitev. Če sodišče mora oziroma lahko razveljavi sodbo – smiselno velja tudi za sklep – ker je izdan po nastopu prekinitve postopka, toliko bolj sme razveljaviti tudi potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti, izdano za čas po nastopu prekinitve postopka. Ad maiori ad minus, ker je izdaja potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti administrativno opravilo, ga je torej toliko bolj dopustno razveljaviti po nastopu prekinitve postopka.
Dvom v obdolženkino priznanje glede njenega subjektivnega odnosa do storjenega kaznivega dejanja, bi torej v skladu z določbo drugega odstavka 285.c člena ZKP od predsednice senata primarno terjal izdajo sklepa, da se priznanje krivde zavrne, posledično pa bi - upoštevaje izločitveni razlog iz 3. točke drugega odstavka 39. člena ZKP - morala prenehati z delom v tej zadevi in predsednici sodišča predlagati, da odloči o njeni izločitvi.
denarna odškodnina - nepremoženjska škoda - duševne bolečine zaradi posega v osebnostne pravice - kršitev osebnostne pravice - nedokazanost - trdtiveno in dokazno breme
S strani sodišča prve stopnje ugotovljeni zaključki so dokazna ocena tožničine izpovedbe, pritožbene navedbe pa v največji meri izpodbijajo prav to dokazno oceno, ko izpostavljajo posamezne dele tožničine izpovedbe in zatrjujejo, da iz njih izhaja, da je tožnica trpela duševne bolečine zaradi posega v osebnostne pravice v takšnem obsegu, da bi upravičeval prisojo denarne odškodnine. S tem pritožba izpodbija dokazno oceno oziroma uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja s strani sodišča prve stopnje, kar pa v sporu majhne vrednosti ni dopusten pritožbeni razlog.
Materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da sama kršitev osebnostne pravice ni zadostna podlaga za prisojo denarne odškodnine, temveč mora biti dokazana tudi stopnja in trajanje duševnih bolečin, je materialnopravno pravilno. Stališče, da zgolj kršitev oziroma poseg sam po sebi še ne opravičuje prisoje denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo, je v pravni teoriji in sodni praksi utrjeno in nesporno. Za prisojo denarne odškodnine je treba poleg nedopustnega škodnega dejstva (škodnega dogodka – v tem primeru pretepa oziroma žalitev), vzročne zveze in krivde (ki se domneva) dokazati tudi obstoj škode, torej v konkretnem primeru duševnih bolečin zaradi kršitve osebnostnih pravic.
KZ-1 člen 38, 91, 91/2, 227, 227/2. ZKP člen 372, 372-3.
kaznivo dejanje oškodovanja upnikov - pomoč pri kaznivem dejanju - razveljavitev pravnomočne sodne odločbe v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi - zastaranje kazenskega pregona - zastaralni rok - milejši zakon - kršitev kazenskega zakona - sprememba izpodbijane odločbe
V primeru kot je obravnavani, zastaralni roki iz člena 90 KZ-1 prenehajo teči in je edini zastaralni rok dveletni rok, ki začne teči po datumu, ko je Vrhovno sodišče Republike Slovenije razveljavilo zadevo.