prehod obveznosti na novega dolžnika - prehod obveznosti na državo oziroma državna podjetja - nadaljevanje izvršilnega postopka zoper republiko slovenijo
Upnik v pritožbi glede na navedeno neutemeljeno navaja, da ima neposredno pravico v izvršbi uveljavljati terjatev zoper RS na podlagi tretjega odstavka 17. člena ZOKIPOSR.
nepopolna vloga - poziv na dopolnitev vloge - zavrženje vloge - oškodovanec kot tožilec
Oškodovanka kot tožilka je sodišču prve stopnje poslala vlogo, ki jo je naslovila kot obtožni predlog, a vloga ni vsebovala vseh sestavin, da bi imela naravo obtožnega predloga in bi jo bilo mogoče obravnavati, na kar jo je sodišče prve stopnje opozorilo z dopisom z dne 21. 3. 2022 ter pravilno zahtevalo, da jo ustrezno dopolni, prav tako pa jo je opozorilo, da bo vlogo zavrglo, če tega ne bo storila. Iz podatkov kazenskega spisa je razvidno, da ji je bila zahteva za dopolnitev vloge vročena 23. 3. 2022, in da vloge v roku, ki ga je določilo sodišče, pa tudi ne po poteku roka do izdaje napadenega sklepa, ni dopolnila. Sodišče prve stopnje je zato njeno nepopolno vlogo, in ne obtožni predlog, saj teh lastnosti vloga ni imela, v skladu s tretjim odstavkom 76. člena ZKP pravilno kot nepopolno zavrglo.
Preiskovalni sodnik ne opravlja samo procesnih dejanj med preiskavo, za kar je v pripravljalnem postopku kot delu postopka proti mladoletniku, določen sodnik za mladoletnika, ampak opravlja tudi druga dejanja v predkazenskem postopku, za katera je določen po ZKP ali s katerim drugim zakonom. Po 137. členu Sodnega reda preiskovalni sodnik opravlja nujna preiskovalna dejanja tudi v predkazenskem postopku proti mladoletniku, pod pogojem, da je za to posebej določen kot dežurni sodnik za mladoletnike.
V vlogi z dne 28. 10. 2020 je tožnik navedel le nestrinjanje z vlogo toženca z dne 9. 10. 2020, v kateri se je slednji opredelil do izvedenskega mnenja. Tožnik je pri tem ponovil svoja stališča o izvedenskem mnenju, izvidu lečečega zdravnika ter o dokaznih predlogih, ki jih je že navedel v predhodni tretji pripravljalni vlogi za katero mu je priznanih 225 točk. Priglašenih stroškov tako ni mogoče šteti za potrebne, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje.
stroški postopka - povrnitev stroškov nepravdnega postopka - breme stroškov postopka - potrebni stroški - plačilo predujma - etažna lastnina - splošni skupni del - idealni delež - izvedensko mnenje - nagrada in stroški izvedenca - sklep procesnega vodstva
Zmotno je stališče, da bi bilo za stroške izvedenca pri vzpostavitvi etažne lastnine potrebno obremeniti zgolj predlagatelja, ker je v celoti založil predujem za stroške sodnega izvedenca.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 260, 263.. ZDSS-1 člen 63, 75.
vdovska pokojnina - obnova upravnega postopka - delno zavrženje tožbe
Predlog za ponovno priznanje vdovske pokojnine je zakonito zavržen. Vložen je bil po več kot triletnem objektivnem roku iz 263. člena ZUP od izdaje zadnje pravnomočne zavrnilne odločbe z dne 2. 2. 2016. Hkrati je vloga zakonito zavržena tudi po 4. tč. 1. odst. 129. člena ZUP, saj se od izdaje zavrnilne odločbe dne 2. 2. 2016 dejansko stanje in pravna podlaga za uveljavljano vdovsko pokojnino nista spremenila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00061283
ZIZ člen 15, 17, 17/2, 17/2-2, 20a, 53, 53/1, 55, 55/1, 55/1-2, 58. ZPP člen 7, 212, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. ZPSPP člen 2, 27, 27/2. SPZ člen 8, 18.
nedenarna terjatev - izvršba za izpraznitev in izročitev nepremičnine - najemna pogodba v obliki notarskega zapisa - najemna pogodba za določen čas - poslovni prostor - najem poslovnega prostora - prenehanje najemne pogodbe - transformacija v pogodbo za nedoločen čas - odpoved najemne pogodbe za nedoločen čas - tožba za izpraznitev nepremičnine - izpraznitveni nalog - primernost izvršilnega naslova za izvršbo - predmet najema - zemljišče - kiosk - načelo superficies solo cedit - nove trditve in dokazi - nedopustne novote - prekluzija - neposredna izvršljivost notarskega zapisa - soglasje dolžnika o neposredni izvršljivosti zapisa - pogodbena kazen - višina pogodbene kazni - pogoji za nastanek obveznosti plačila pogodbene kazni - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - uveljavljanje bistvenih kršitev določb pravdnega postopka - ni razlogov o pravno pomembnem dejstvu - nasprotje med razlogi sklepa o vsebini listin in samimi listinami (protispisnost)
Dolžnik mora svoje navedbe v ugovornem postopku podati že v ugovoru, upnik pa v odgovoru na ugovor. Glede kasneje podanih navedb in dokazov sta stranki prekludirani, razen če dokažeta, da jih brez svoje krivde nista mogli podati že v ugovoru oziroma odgovoru na ugovor. Za vsebino pogodbenih določil velja, da se ugotavljajo po istih pravilih, kot veljajo za ugotavljanje drugih pravno pomembnih dejstev. Tudi vsebino pogodbe lahko tako sodišče ugotavlja le na podlagi podanih trditev stranke.
Upoštevaje 6. člen najemne pogodbe, na katerega se je upnik v odgovoru na ugovor pravočasno skliceval, je treba šteti, da kiosk, stoječ na nepremičnini ID znak parcela 000 ni bil predmet najema. V nasprotnem primeru v navedenem členu ne bi bilo določeno, da mora najemnik odstraniti vse stvari in osebe z nepremičnine, in da to vključuje tudi dolžnost najemnika, da z nepremičnine odstrani kiosk ter druge predmete. Prav za tak primer, da najemnik ne bi odstranil vseh stvari – torej tudi kioska – in oseb z nepremičnine, sta stranki v 7. členu notarskega zapisa najemne pogodbe le-temu tudi priznali naravo izvršilnega naslova zaradi izpraznitve in izročitve nepremičnine. Sodišče prve stopnje je v zvezi s tem dodatno pravilno upoštevalo tudi stvarno pravno pravilo superficies solo cedit, po katerem je sestavina nepremičnine vse, kar je z njo trajno spojeno ali je trajno na nepremičnini, nad ali pod njo. Splošno znano dejstvo pa je, da kiosk z zemljiščem ni trajno spojen.
Ugovor glede nedenarne terjatve ne bi bil utemeljen niti, če bi se v konkretnem primeru uporabil ZPSPP. Drugi odstavek 27. člena ZPSPP sicer res predvideva transformacijo najemne pogodbe za določen čas v najemno pogodbo za nedoločen čas, vendar v obravnavani zadevi ni mogoče ugotoviti, da je upnik konkludentno soglašal s tem, da dolžnik nepremičnino še naprej zaseda. Glede na v pritožbi neizpodbijano dejstvo, da je upnik dolžnika že pred iztekom najemnega razmerja, z dopisom z dne 21. 12. 2021 opomnil, da bo moral z dnem 31. 12. 2021 nepremičnino izprazniti, dolžnik neutemeljeno uveljavlja, da se je najemna pogodba za določen čas transformirala v najemno pogodbo za nedoločen čas. Ker torej že upoštevaje navedeni dopis z dne 21. 12. 2021 ni mogoče sklepati na konkludentno soglasje upnika za še nadaljnjo dolžnikovo uporabo nepremičnine, ni moglo priti do transformacije v pogodbo za nedoločen čas in posledično ni bistveno, da upnik v roku enega meseca po izteku najemnega razmerja ni vložil zahteve za izdajo izpraznitvenega naloga, kot zmotno meni pritožba. Če je namreč najemna pogodba sklenjena za določen čas, je ob izteku najemnega razmerja ni treba posebej odpovedovati, saj preneha že s potekom časa.
Notarski zapis ima lastnost neposredne izvršljivosti pod dvema pogojema: da je terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa, zapadla, in da je dolžnik v njem soglašal z njegovo neposredno izvršljivostjo. Dolžnikovo soglasje z neposredno izvršljivostjo se nanaša na dva vidika – na terjatev, ki naj se izvrši, in na premoženje, na katerega se lahko poseže z izvršbo. Da bi notarski zapis imel kakovost neposredne izvršljivosti, mora biti soglasje dolžnika z le-to izrecno, pri čemer mora biti že ob sestavi zapisa jasno, za kolikšno terjatev je bilo soglasje dano, oziroma katera je tista višina terjatve, glede katere se je dolžnik strinjal, da se lahko zoper njega opravi neposredna izvršba. Če ta pogoj ni izpolnjen, notarski zapis ni primeren izvršilni naslov za izvršbo in na njegovi podlagi izvršbe ni mogoče dovoliti.
Za primer, da najemnik do roka ne izroči najemodajalcu oseb in stvari proste nepremičnine, sta se pogodbeni stranki v četrtem odstavku 6. člena najemne pogodbe dogovorili, da je najemnik za vsak dan zamude dolžan plačati pavšalno pogodbeno kazen v višini 100 EUR na dan, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči od naslednjega dne do plačila. Iz citiranega pogodbenega določila torej izhaja, da je nastanek terjatve za plačilo pogodbene kazni vezan na pogoj, da dolžnik ob izteku najemnega razmerja ne bi izpraznil nepremičnine, kot je bilo dogovorjeno, pri čemer je višina pogodbene kazni določena za vsak dan zamude. To pomeni, da končna višina morebitne nastale terjatve iz naslova pogodbene kazni ob sklenitvi notarskega sploh ni (bila) znana, saj je (bila) odvisna od okoliščine, kdaj bo najemnik nepremičnino izpraznil, oziroma do kdaj bo v zamudi z izpolnitvijo te obveznosti. Ob takšnem dolžnikovem soglasju z neposredno izvršljivostjo, to je ob soglasju z neposredno izvršbo za izterjavo po končni višini neznane terjatve, notarskega zapisa glede pogodbene kazni ni mogoče šteti kot primernega izvršilnega naslova za izvršbo.
kaznivo dejanje nasilja v družini - kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - povzročitev lahke telesne poškodbe
Ker napadena sodba po oceni pritožbenega sodišča ima povsem ustrezne razloge o vseh odločilnih dejstvih, tudi o tem na podlagi česa sodišče prve stopnje zaključuje, da je obdolženi, kljub temu, da posledice poškodb niso bile vidne, oškodovanki povzročil lahko telesno poškodbo, kot že obrazloženo, pritožba, ki skuša prepričati, da oškodovankina izpovedba v tem delu ni verodostojna, ne more bi uspešna, saj pri tem prezre medicinsko dokumentacijo na podlagi katere je izvedenec podal mnenje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL00061286
ZPP člen 76, 77, 98, 339, 339/2, 339/2-11. ZIZ člen 15, 55, 55/1.
izvršilni postopek - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - razlogi za ugovor - procesne predpostavke - sposobnost biti stranka - dediči - neznani dediči - pooblastilo za zastopanje - obstoj pooblastilnega razmerja - pooblastilo za zastopanje v pravdnem postopku - nadaljevanje postopka z dediči stranke - pravna subjektiviteta - procesna sposobnost - upravičenost za zastopanje - relevantni ugovorni razlogi - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Argumenti, s katerimi je dolžnica nasprotovala sklepu o izvršbi, so procesno pravne narave, konkretno vprašanje (ne)obstoja procesnih predpostavk sposobnosti biti stranka oziroma procesne sposobnosti ter upravičenosti pooblaščenca – odvetnika za zastopanje. Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, gre za absolutno bistveno postopkovno kršitev, pri čemer na obstoj predpostavk sposobnosti biti stranka in procesne sposobnosti pritožbeno sodišče pazi že po uradni dolžnosti. Morebitne kršitve določb 76., 77. in 98. člena ZPP je mogoče ob smiselni uporabi (15. člena ZPP) 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP uveljavljati tudi v ugovoru zoper sklep o izvršbi, saj so v prvem odstavku 55. člena ZIZ ugovorni razlogi našteti le primeroma.
Namen določb o sposobnosti biti stranka, procesni sposobnosti in upravičenosti oseb za njihovo zastopanje po pooblaščencu je v zagotovitvi kakovostnega varstva njihovih pravic v postopku. Če je na strani stranke sicer podana katera od navedenih pomanjkljivosti, a je kljub temu ta stranka v postopku uspela, pa ni razloga za razveljavitev sodne odločbe. Kršitve po 11. točki drugega odstavka 339. člena ZPP je tako v pritožbenem oziroma smiselno v ugovornem postopku po naravi stvari mogoče upoštevati le pri pritožbi oziroma ugovoru osebe, ki je v postopku izgubila, pa je bila kršitev podana na njeni strani. Ne more pa se na take kršitve sklicevati nasprotna stranka, ki v postopku ni uspela. To bi bilo v nasprotju z namenom določb 76., 77. in 98. člena ZPP.
ZŠtip-1 člen 87, 87/1, 87/5, 92, 92-1, 92-2, 92-3, 97, 97-2, 99.. Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij člen 9, 9/2.
državna štipendija - vračilo neupravičeno pridobljenih zneskov štipendije - sprememba zakonodaje - pravilna uporaba materialnega prava - dokazovanje z izvedencem - obstoj duševne motnje
Tožena stranka je bila dolžna upoštevati predpise, ki so veljali v času, ko je prvostopenjski organ izdal odločbo z dne 17. 2. 2017. Tedaj pa ni veljala niti sprememba Pravilnika o dodeljevanju državnih štipendij niti sprememba ZŠtip-1 glede podaljšanja roka za opravo šolskih obveznosti. Tako tudi ni odločilno, da je bila dokončna odločba, s katero je bila presojana prvostopenjska odločba, izdana 27. 3. 2019. Iz novele ZŠtip-1 povsem jasno izhaja, da se novela ZŠtip-1 ne nanaša na štipendijska razmerja, ki so nastala do začetka uporabe novele ZŠtip-1, temveč se uporabljajo dosedanji predpisi. Razen tega pa je potrebno upoštevati, da je drugostopenjski organ dolžan zadevo presojati po materialnem predpisu, ki je veljal v času odločanja prvostopenjskega organa.
Upoštevaje navedeno in oceno, ki jo je sodišče prve stopnje podalo v točki 6 obrazložitve sodbe, da je na podlagi zagovora, izpovedbe priče B. B., računa A. z dne 4. 5. 2021 ter razdalje med A. in krajem prekrška obdolženi uspel z dovolj veliko verjetnostjo izkazati alibi za čas storitve prekrška, pritožbeno sodišče ugotavlja, da tudi nadalje izveden dokaz z izvedencem ne vpliva na že izkazan razumen dvom v zakonsko domnevo iz 8. člena ZPrCP, zato je sodišče prve stopnje postopek o prekršku zoper obdolženca pravilno ustavilo iz razloga po 5. točki prvega odstavka 136. člena ZP-1, ker ni dokazano, da je storil očitani prekršek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00061195
ZPP člen 154, 154/2. ZPŠOIRSP člen 10, 11.
povrnitev škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - odškodninska odgovornost države - več tožnikov v postopku - izbrisani - pravne posledice izbrisa - obseg škode - vzročna zveza - odmera odškodnine - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - nepremoženjska škoda - stroški postopka - kriterij za odločitev o stroških
Sodišče prve stopnje je upoštevalo in dokazno ocenilo relevantna dejstva ter na podlagi logičnega sklepanja in življenjskih izkušenj prepričljivo pojasnilo, katera dejstva so oziroma niso v vzročni zvezi med zatrjevano škodo in izbrisom tožnikov iz RSP, s tem, da protipravnost in odgovornost ravnanja toženke ni sporna.
Načelo individualizacije odškodnine je sodišče prve stopnje ovrednotilo in uravnovesilo z zahtevo po njeni objektivni pogojenosti.
Iz sodne prakse izhaja, da so sodišča v teh sporih v zvezi s stroški postopka oprla odločitev na drugi odstavek 154. člena ZPP in sprejela odločitev, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka, tudi v primerih, ko je bil tožnikov tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine v pretežnem delu zavrnjen.
SZ-1 člen 25, 25/2, 25/4, 26, 26/3, 29, 29/1, 37, 37/4, 37/5. GZ člen 3, 3/1, 3/1-41. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb (2009) člen 13, 13/1, 13/1-4.
povišanje prispevka etažnih lastnikov v rezervni sklad - stroški obnove fasade - toplotna izolacija fasade - tehnični napredek - stroški vzdrževanja in rednih izboljšav - izboljšave nepremičnine - načrt vzdrževanja večstanovanjske stavbe - sklep zbora lastnikov - posel, ki presega okvir rednega upravljanja - kvalificirana večina
Odločanje o načrtu vzdrževanja se na podlagi tretjega odstavka 26. člena SZ-1 res šteje za posel rednega upravljanja. To pomeni, da lahko etažni lastniki ob upoštevanju četrtega in petega odstavka 37. člena SZ-1 o njem odločajo (tudi) na ponovljenem zboru etažnih lastnikov in sicer z večino prisotnih etažnih lastnikov po solastniških deležih. Vendar pa to velja le, če načrt vzdrževanja dejansko obsega dela, ki se štejejo za vzdrževanje. Sodišče prve stopnje se je zato utemeljeno ukvarjalo z vprašanjem, ali sporna sanacija fasade predstavlja vzdrževanje in s tem posel rednega upravljanja (drugi in četrti odstavek 25. člena SZ-1) ali pa gre za posel, ki redno upravljanje presega (29. člen SZ-1).
Konkretno sanacijo fasade, pri kateri je po ugotovitvah sodišča prve stopnje šlo za energetsko sanacijo in ne zamenjavo zaradi iztrošenosti, bi lahko uvrstili kvečjemu med izboljšavo, ki upošteva napredek tehnike. SZ-1 tako v 29. členu in citiranem Pravilniku iz poslov rednega upravljanja izrecno izvzema nekaj izboljšav, ki bi jih sicer lahko uvrstili med izboljšave, ki sledijo tehničnemu napredku v smislu 41. točke 3. člena GZ. Ker tudi konkretna energetska sanacija fasade, ki je bila načrtovana v načrtu vzdrževanja, sodi med takšne (izvzete) izboljšave, gre posledično za posel, ki presega okvir rednega upravljanja. Za njegovo izvedbo je zato potrebno soglasje več kot ¾ etažnih lastnikov glede na njihove solastniške deleže. Tako soglasje pa na ponovljenem zboru etažnih lastnikov dne 16. 5. 2019 ni bilo doseženo.
ZUTD člen 3, 3/3, 63, 63/1, 63/2, 63/2-5.. ZDSS-1 člen 21.. ZUP člen 7, 274, 274/2, 277.
nadomestilo za primer brezposelnosti - razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - obnova postopka - roki za uveljavljanje sodnega varstva - zakonitost odpovedi - predhodno vprašanje
S sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani je bila tožniku priznana začasna nezmožnost za delo zaradi poškodbe izven dela od 1. 3. 2018 do vključno 24. 6. 2018. Slednje naj bi po tožnikovem zatrjevanju predstavljal razlog, zaradi katerega je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita. Tega dejstva tožnik ne more dokazati, saj izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni izpodbijal. Tako toženec kot sodišče dejstvo, da tožnik izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ni izpodbijal pred pristojnim sodiščem, pravilno šteje kot ključno.
ustavitev izvršilnega postopka - poplačilo terjatve - ugovor po izteku roka - dodatno sredstvo izvršbe - potrebni izvršilni stroški
Izvršilni postopek na dodatno sredstvo izvršbe ne predstavlja samostojnega postopka v smislu nevezanosti na odločitev o ugovoru, s katero sodišče odloči o obstoju terjatve, sprejeto v osnovnem postopku. Odločitev učinkuje nanj in sodišče, ki vodi izvršilni postopek na dodatno sredstvo izvršbe, jo mora upoštevati.
ZIZ člen 15, 24, 24/3, 24/4. ZPP člen 365, 365-2. ZOKIPOSR člen 1, 1, 2-3, 2-5, 2-6, 7, 8, 17, 17/3.
izvršba - izvršilni naslov - Republika Slovenija - izbrisana družba - nadaljevanje izvršbe z novim dolžnikom - prehod obveznosti na novega dolžnika - prevzem dolga - sprememba dolžnika po vložitvi predloga za izvršbo
Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, da upnik ni izkazal pogojev iz četrtega odstavka 24. člena ZIZ. Neutemeljen so pritožbene navedbe, da b i moralo sodišče prve stopnje ugoditi upnikovemu predlogu za nadaljevanje izvršbe na novega dolžnika - RS, ker podlago za prehod obveznosti predstavlja že sam zakon (tretji odstavek 17. člena ZOKIPOSR).
To je nerazumljivo, ker bistvo kršitve po drugem odstavku 45. člena ZPrCP ni v opuščeni posebni previdnosti voznika, ampak v hitrosti, zaradi katere ta ni mogel varno ustaviti vozilo pred prehodom za pešce oziroma tako, da bi lahko vozilo ustavil, če bi z vožnjo preko prehoda ogrožal pešce in kolesarje. Brez navedenega je predhodna zapoved o posebni previdnosti pri vožnji vsebinsko prazna in sploh takšna, da na prvi pogled s hitrostjo kot predmetom inkriminacije v 45. členu ZPrCP nima ničesar opraviti.
ZSVarPre člen 8, 26, 26/1, 26/1-1, 26/1-2, 26/1-3, 26/6, 26/7, 26/8, 26/10.. ZFU člen 52, 52/4.
denarna socialna pomoč - višina pomoči
Z vpisom v davčni register ni avtomatično izpolnjen pogoj za dodelitev dodatka za delovno aktivnost. Pogoj bi bilo mogoče ugotoviti iz evidenc socialnega zavarovanja, iz katerih je razvidno število ur dela in se ob njihovem upoštevanju na podlagi 26. člena ZSVarPre tudi ponderira osnovni znesek minimalnega dohodka iz 8. člena ZSVarPre. Iz izpodbijane sodbe izhaja, da tožnica v relevantnem obdobju iz naslova opravljanja samozaložništva ni imela nobenih dohodkov, ni plačala davka od dohodka iz dejavnosti in dohodek ni bil niti mogel biti upoštevan pri ugotavljanju materialnega položaja za upravičenost do denarne socialne pomoči.
KZ-1 člen 38, 91, 91/2, 227, 227/2. ZKP člen 372, 372-3.
kaznivo dejanje oškodovanja upnikov - pomoč pri kaznivem dejanju - razveljavitev pravnomočne sodne odločbe v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi - zastaranje kazenskega pregona - zastaralni rok - milejši zakon - kršitev kazenskega zakona - sprememba izpodbijane odločbe
V primeru kot je obravnavani, zastaralni roki iz člena 90 KZ-1 prenehajo teči in je edini zastaralni rok dveletni rok, ki začne teči po datumu, ko je Vrhovno sodišče Republike Slovenije razveljavilo zadevo.
Dvom v obdolženkino priznanje glede njenega subjektivnega odnosa do storjenega kaznivega dejanja, bi torej v skladu z določbo drugega odstavka 285.c člena ZKP od predsednice senata primarno terjal izdajo sklepa, da se priznanje krivde zavrne, posledično pa bi - upoštevaje izločitveni razlog iz 3. točke drugega odstavka 39. člena ZKP - morala prenehati z delom v tej zadevi in predsednici sodišča predlagati, da odloči o njeni izločitvi.