Uredba (EU) št. 608/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1383/2003 člen 17, 23, 23/3.
Prvostopenjski organ je v zadevi odločal na podlagi uradnih podatkov, med drugim na podlagi odločbe AT420000805482014, izdane imetnici odločbe, družbi B., GmbH iz Avstrije, ki ščiti pravice intelektualne lastnine (blagovna znamka "C."). Na njeni podlagi je bil podan sum kršitve pravic intelektualne lastnine, ki je nalagal carinskemu organu, da predmetno blago zaseže. Carinski organi so na podlagi določbe 14. člena Uredbe 608/2013 dolžni hitrega ravnanja in sicer morajo med drugim takoj po sprejemu zahteve poslati pristojnim organom držav članic odločbo, s katero se je ugodilo zahtevi imetnika pravice intelektualne lastnine za ukrepanje carinskih organov ali odločbo o drugačni odločitvi. Prvostopenjski organ je bil na podlagi odločbe imetnice pravice intelektualne lastnine AT420000508482014, ki jo je izdal pristojni avstrijski organ, dolžan hitro ukrepati. Družba B., GmbH iz Avstrije pa je tudi v predpisanem roku pri Okrožnem sodišču v Ljubljani vložila tožbo na ugotovitev kršitev pravic intelektualne lastnine (blagovne znamke "C."). V pravdnem postopku bo Okrožno sodišče v Ljubljani ugotavljalo, ali je kršitev pravic intelektualne lastnine (blagovne znamke "C.") tudi dejansko podana ali ne in ali je obravnavano blago res originalno, kot to zatrjuje tožnik.
carinski ukrep - začasno zadržanje blaga - pogoji za premike živali - prepustitev blaga - zavrženje - pravni interes
V konkretnem primeru je tožnica zoper izpodbijano odločbo, s katero je prvostopenjski organ začasno zadržal obravnavano blago (dve mački perzijski mešanki) vložila izpodbojno tožbo in z njo zahtevala odpravo izpodbijane odločbe in vrnitev zadeve v ponovni postopek. Odprava upravnega akta pomeni vzpostavitev stanja kot je bilo pred njegovo izdajo in možnost ponovitve upravnega postopka oz. ponovnega odločanja pred pristojnim organom (tretji odstavek 64. člena ZUS-1), kar pa glede na dejstvo, da sta bili obravnavani mački 23. 12. 2016 že vrnjeni tožnici, ni več mogoče. Sodišče sodi, da po povedanem si tožnica z izpodbojno tožbo ne more izboljšati svojega pravnega položaja. V konkretnem primeru po povedanem tožnica ne izkazuje pravnega interesa za upravni spor.
Uredba (EU) št. 608/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1383/2003 člen 17, 23, 23/3.
Prvostopenjski organ je v zadevi odločal na podlagi uradnih podatkov, med drugim na podlagi odločbe AT420000805482014, izdane imetnici odločbe, družbi B., GmbH iz Avstrije, ki ščiti pravice inintelektualne lastnine (blagovne znamke "C."). Že z izdajo odločbe AT420000805482014 je bil izkazan sum kršitve pravic intelektualne lastnine, ki je nalagal, da carinski organ zaseže predmetno blago. Carinski organi so na podlagi določbe 14. člena Uredbe dolžni hitrega ravnanja in sicer morajo med drugim takoj po sprejemu zahteve poslati pristojnim organom držav članic odločbo, s katero se je ugodilo zahtevi imetnika pravice intelektualne lastnine za ukrepanje carinskih organov ali odločbo o drugačni odločitvi. Prvostopenjski organ je bil na podlagi odločbe imetnice pravice intelektualne lastnine AT420000508482014, ki jo je izdal pristojni avstrijski organ, dolžan hitro ukrepati. Družba B., GmbH iz Avstrije pa je tudi v predpisanem roku pri Okrožnem sodišču v Ljubljani vložila tožbo na ugotovitev kršitev pravic intelektualne lastnine (blagovne znamke "C."). V pravdnem postopku bo Okrožno sodišče v Ljubljani ugotavljalo, ali je kršitev pravic intelektualne lastnine (blagovne znamke "C.") tudi dejansko podana ali ne in ali je obravnavano blago res originalno, kot to zatrjuje tožnik.
ZVO-1 člen 112, 112/4, 113, 113/4. ZUP člen 7, 7/2.
vračilo okoljske dajatve - onesnaževanje zraka z emisijo z ogljikovim dioksidom - obrazec
Po stališču teorije v upravnem postopku za zahtevek zadošča, da vložnik zahteve zatrjuje, da mu pripada pravica, kot jo navaja v svoji vlogi. Iz vloge mora biti jasno, kaj vložnik želi, navesti mora relevantna dejstva ter zanje predložiti dokaze. Ker je pravna presoja zahtevka na organu, vložniku ni treba navajati pravne podlage.
URS člen 125. ZTro-1 člen 96, 96/1, 96/2. Pravilnik o pogojih in postopkih oprostitve trošarine za energetsko intenzivna podjetja (2016) člen 2.
trošarina - vračilo trošarine - exceptio illegalis - napačna uporaba materialnega prava
Ob tem sta po presoji sodišča, kljub tožnikovim opozorilom v pripombah k zapisniku in njegovi pritožbi, spregledala, da Pravilnik o pogojih in postopkih oprostitve trošarine za energetsko intenzivna podjetja ni skladen z zakonom, saj oži in zaostruje zakonski pogoj glede proizvodne vrednosti ravno na način, kot to izpostavlja tožnik.
Po 125. členu Ustave Republike Slovenije je sodišče pri odločanju vezano na ustavo in zakon. Če meni, da podzakonski akt, ki bi ga sicer moralo uporabiti pri sojenju, ni v skladu z Ustavo ali zakonom, mora uporabo take določbe podzakonskega akta zavrniti (exceptio illegalis).
trošarine - zahtevek za vračilo trošarine - vračilo trošarine za energente - pogonsko gorivo za komercialni namen - gradbeništvo - kamnolom - delovni stroj
Sodišče se strinja s tožnikom, da se v izpodbijani odločbi na več mestih ugotavlja, da naj bi bager kot statičen delovni stroj opravljal gradbena dela, ostali delovni stroji pa ne, čeprav izvajajo dela na istem gradbišču. Vendar pa obenem iz obrazložitve odločbe toženke dovolj jasno izhaja, da je prav statičnost bagrov tisti (in edini) razlog, zaradi katerega se zahtevku za vračilo trošarine ugodi. Zato (notranjega) nasprotja v razlogih izpodbijane odločbe sodišče ne vidi, predvsem pa ne vidi, da bi bilo mogoče na tej podlagi sklepati, da so tudi ostali delovni stroji dejansko opravljali gradbena dela. Statičnost je namreč po citiranih določbah ZTro-1 samostojen razlog za priznanje vračila, ki se ga z delovanjem oziroma uporabo stroja v gradbeništvu ne pogojuje.
trošarine - zahtevek za vračilo trošarine - vračilo trošarine za energente - pogonsko gorivo za komercialni namen - gradbeništvo - kamnolom - delovni stroj
Sodišče se strinja s tožnikom, da se v izpodbijani odločbi na več mestih ugotavlja, da naj bi bager kot statičen delovni stroj opravljal gradbena dela, ostali delovni stroji pa ne, čeprav izvajajo dela na istem gradbišču. Vendar pa obenem iz obrazložitve odločbe toženke dovolj jasno izhaja, da je prav statičnost bagrov tisti (in edini) razlog, iz katerega se zahtevku za vračilo trošarine ugodi. Zato (notranjega) nasprotja v razlogih izpodbijane odločbe sodišče ne vidi, predvsem pa ne vidi, da bi bilo mogoče na tej podlagi sklepati, da so bager in tudi ostali delovni stroji dejansko opravljali gradbena dela. Statičnost je namreč po citiranih določbah ZTro-1 samostojen razlog za priznanje vračila, ki se ga z delovanjem oziroma uporabo stroja v gradbeništvu ne pogojuje.
ZTro-1 člen 93, 93/1. Pravilnik o vračilu trošarine za energente, ki se porabijo za industrijsko-komercialni namen (2013) člen 1, 2, 3.
trošarina - vračilo trošarine - kamnolom - gradbena dejavnost - vračilo trošarine za energente - delovni stroj - gradbeništvo
Izraz „statičen“ iz prvega odstavka 93. člena ZTro-1 pomeni enako kot izraz „stacionaren“, ki je uporabljen v slovenskem prevodu (b) točke drugega odstavka 8. člena Direktive. Izraz „stacionaren“ pa v skladu s Slovarjem slovenskega knjižnega jezika pomeni nekaj, kar je stalno na določenem mestu oziroma je vezano na lokacijo in torej trdno, nepremično oziroma fiksno povezano s tlemi (nepremični predmeti, stroji, ki se ne morejo premikati). V tem pomenu je potrebno razumeti pojem „statičen delovni stroj“ iz prvega odstavka 93. člena ZTro-1, ki po povedanem pomeni le delovne stroje, ki so dovolj trdno povezani s tlemi, da so nepremični (in niso parkirani). Delovni stroji, ki se lahko premikajo, bodisi zato, ker imajo kolesa ali se premakljivi s pomočjo drugih strojev, so premični in jih ne moremo opredeliti kot „statične (stacionarne)“ delovne stroje. Torej je „statični delovni stroj“ v smislu prvega odstavka 93. člena ZTro-1 le stroj, ki se ne premika. Delovni stroji: npr. demper, buldožer, nakladalec in valjar se lahko premikajo in tudi sicer njihova osnovna funkcija vključuje premikanje, to je nalaganje ali pa premikanje mineralnih snovi znotraj delovišča (kamnoloma). Sporni delovni stroji po predhodno navedeni razlagi tudi po presoji sodišča niso „statični (stacionarni) delovni stroji" v smislu prvega odstavka 93. člena ZTro-1.
trošarine - vračilo trošarine - zahtevek za vračilo trošarine - kamnolom - gradbeništvo - delovni stroj - pogonsko gorivo za komercialni namen
Tožnik ugovarja različni obravnavi delovnih strojev, tj. bagrov, za katere se prizna pravica do vračila trošarine, na eni strani, in ostalih delovnih strojev, za katere se mu pravica do vračila zavrne. Trdi namreč, in v tem ima prav, da se v odločbi na več mestih ugotavlja, da naj bi bager kot statični stroj izvajal gradbena dela, ostali delovni stroji pa ne, čeprav izvajajo dela na istem gradbišču. Vendar pa obenem iz sobesedila razlogov toženke dovolj jasno izhaja, da je prav statičnost bagrov tisti (in edini) razlog, iz katerega se zahtevku za vračilo trošarine ugodi in ne njihova uporaba. Zato (notranjega) nasprotja v razlogih izpodbijane odločbe sodišče ne vidi, predvsem pa ne vidi, da bi bilo mogoče na tej podlagi sklepati, da so bager in tudi ostali delovni stroji dejansko opravljali gradbena dela. Statičnost je namreč po citiranih določbah ZTro-1 poseben oziroma samostojen razlog za priznanje vračila, ki se ga z delovanjem oziroma uporabo stroja v gradbeništvu ne pogojuje.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 92, 215, 215/1, 220, 221, 221/3, 243, 245.
carina - carinska dajatev - naknadna vknjižba carinskega dolga - nastanek carinske obveznosti - zastaranje carinskega dolga - tek zastaralnega roka - zmotna uporaba materialnega prava
V postopku ugotovljena zloraba sistema NCTS se lahko kvalificira kot napaka carinskih organov v smislu b) točke drugega odstavka 220. člena CZS. Komisija sicer ni odločala na podlagi 220. člena CZS, temveč po 239. členu CZS, vendar pa je (ne glede na ločenost teh postopkov) treba upoštevati, da so za uporabo 220. in 239. člena CZS lahko pravno pomembna ista dejstva. Ugotovljena napaka carinskih organov je pravno pomembna okoliščina tako v postopku naknadne vknjižbe po 220. členu kot v postopku odpusta po 239. členu CZS.
Odmera temelji na ureditvi, po kateri pride do nastanka obveznosti za plačilo trošarine v primeru, če med gibanjem trošarinskega blaga med dvema trošarinskima skladiščema v režimu odloga plačila trošarine pride do nepravilnosti. V tem primeru se namreč gibanje blaga pravilno zaključi s prejemom pošiljke s strani prejemnika (drugi odstavek 7.a člena ZTro oziroma drugi odstavek 25. člena ZTro-1). Če pravilnega zaključka ni (kar predstavlja nepravilnost v gibanju blaga), nastopi obveznost za plačilo trošarine (prvi in drugi odstavek 16. člena ZTro v povezavi z drugo točko 11. člena ZTro oziroma prvi odstavek 26. člena ZTro-1). Trošarinska obveznost se v tem primeru lahko naloži tudi osebi, ki je v zvezi s tem premikom trošarinskega blaga predložila instrument zavarovanja.
carina - carinska deklaracija - naknadno preverjanje carinske deklaracije - potrdilo o gibanju blaga - predlog za obnovo postopka - obnovitveni razlog - ničnost - razlogi za ničnost
Tožnik kot novo dejstvo oziroma nov dokaz navaja Navodilo o izpolnjevanju in izdaji potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED za blago, ki ga iz Slovenije izvozi izvoznik s sedežem v drugi državi članici Skupnosti št. 3/2007 z dne 19. 6. 2007. Navedeno navodilo carinskega organa in njegov preklic tožnik v tožbi opredeljuje kot podzakonski akt oziroma kot obvezni operativni sekundarni vir prava. V takšnem primeru uporaba takšnega akta predstavlja uporabo materialnega prava in ne gre za novo dejstvo oziroma nov dokaz. Napačna uporaba materialnega prava pa ni navedena v določbi 260. člena ZUP kot razlog za obnovo postopka. Navodilo oziroma razveljavitev tega navodila, na katerega se carinski organ pri izdaji predmetnih dokončnih upravnih odločb niti ni opiral, ne predstavlja novega dejstva oziroma novega dokaza.
trošarina - zahtevek za vračilo trošarine - vrste zahtevkov za vračanje trošarine - mesečni zahtevek - letni zahtevek - utemeljenost zahtevka - rok za vložitev zahtevka
Kupec električne energije porabljene v metalurških procesih, ki vračilo trošarine po 19. členu ZTro-1 uveljavlja z drugačnim zahtevkom od prvotno deklariranega zahtevka za to koledarsko leto, zgolj zaradi tega ne izgubi pravice do vračila trošarine. Vendar pa iz prvotno deklariranega zahtevka izhajajo časovne omejitve in način uveljavljanja te pravice v posameznem koledarskem letu. V obravnavanem primeru je tožnik v letu 2016 izbral mesečni način uveljavljanja vračila trošarine. Tožniku je bila po 12-ih odločbah prvostopenjskega organa vrnjena trošarina za električno energijo, porabljeno v metalurških procesih v posameznem mesečnem davčnem obdobju v livarni aluminija v Tovarni B. Tožnikov (drugi) zahtevek za vračilo trošarine z dne 22. 2. 2017, ki ga je deklariral kot letni zahtevek in s katerim je uveljavljal vračilo trošarine za porabljeno električno energijo v metalurških procesih za leto 2016 v poslovni enoti Tovarna A., je tako, glede na izbrani mesečni način uveljavljanja vračila trošarine, prepozen.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 220, 220/2, 220/2-10, 221, 221/3.
carina - naknadno preverjanje uvozne carinske deklaracije - naknadni obračun carinskih dajatev - protidampinška dajatev - poreklo blaga - deklarirano poreklo blaga - Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) - poročilo OLAF - dobrovernost - zastaranje
Zbrani dokazi v konkretnem primeru kažejo, da so tajski carinski organi lahko šele po pridobitvi podatkov misije iz leta 2013 ugotovili, da je bilo v letu 2012 na podlagi napačnih podatkov izvoznika za predmetno blago izdano potrdilo o preferencialnem tajskem poreklu, četudi je šlo za blago, ki je bilo dejansko po poreklu iz LR Kitajske. To pa pomeni, da ob izdaji spornega potrdila o poreklu niso vedeli in tudi niso mogli vedeti, da so podatki, ki jim jih je posredoval izvoznik, napačni. V zvezi z dobrovernostjo tožeče stranke sodišče pripominja, da se od vseh, ki sodelujejo v prometu blaga, tudi od deklaranta, terja, da ravnajo kot dobri gospodarstveniki. Tega, da bi ravnala na tak način, pa tožeča stranka niti ne zatrjuje.
naknaden obračun uvoznih carinskih dajatev - davek na dodano vrednost (DDV) - davek na motorna vozila - dodatna odmera DDV - oprostitev plačila DDV - dobava blaga - verodostojna listina
Tožeča stranka v postopku ni uspela z verodostojnimi listinami dokazati, da je izpolnila vse obveznosti, ki se ji nalagajo s citiranimi določbami ZDDV-1 in PZZDV-1, in sicer da je uvožena vozila odpeljala v državo članico in jih tam tudi dejansko predala deklariranima tujima prejemnikoma. Da so bile prevozne listine CMR, ki jih je tožeča stranka predložila v fotokopijah, nepravilno in nepopolno izpolnjene, v tožbi niti ni več sporno. Pri čemer pa nepopolnost listin in neujemanje podatkov iz CMR, MRN in računov ni edini, temveč le eden od razlogov za to, ko se ugotavlja neopravičenost oprostitve davka po ZDDV-1 in po PZZDV-1, oziroma ko se ugotavlja sodelovanje tožeče stranke pri davčni utaji.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 2, 2/4, 29, 236. Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 145, 145/2.
carina - povezane osebe - zahteva za vračilo uvoznih dajatev - vrnitev preveč plačane carine - carinska vrednost - naknadna uskladitev transakcijske cene - transferne cene - sodba SEU
V obravnavanem primeru gre za vprašanje dopustnosti naknadne uskladitve transakcijske cene s sklicevanjem na novo transferno ceno in ne za uveljavljanje vračila preveč plačane carine zaradi nepravilne carinske vrednosti v carinskih deklaracijah ob sprostitvi v prosti promet. Tožnica niti ne trdi, da bi šlo za uskladitev cene v položaju, ki bi bil primerljiv s položaji, v katerih je SEU dopustilo naknadno uskladitev transakcijske vrednosti (npr. v sodbi C-256/07).
trošarina - plačilo trošarine - režim odloga plačila trošarine - trošarinski dokument - trošarinsko skladišče - prejem pošiljke - uporaba prava - nepravilno oziroma zmotno ugotovljeno dejansko stanje
Iz izpodbijane odločbe ne izhaja, da bi davčni organ ugotavljal okoliščine glede prevzema obravnavanega trošarinskega blaga in sodelovanja morebitnih drugih oseb pri nezakoniti sprostitvi blaga. Tako ni ugotavljal okoliščin njegove potrditve (kdo je potrdil prejem blaga v CMR listini in kdaj) kot tudi ni ugotavljal, kam je bilo blago prepeljano, kdo ga je prevzel ter v zvezi s tem pridobil informacije glede obravnavanega blaga s strani družbe, ki je opravila prevoz (litovska družba E.) oziroma njenega voznika, ki je opravil prevoz navedenega trošarinskega blaga. Od slednje bi lahko pridobil in formacije o tem, kam je bilo blago (namesto v trošarinsko skladišče) dostavljeno in kdo je pri tem sodeloval.
Tudi Carinska uprava RS ne more sama določiti stroška (višine in načina pobiranja), ampak ji to določi Ministrstvo za finance. Če Carinska uprava nima navedene pristojnosti, je tudi ne more prenesti s pooblastilom na tožečo stranko, saj organ z javnim pooblastilom ne more prenesti več pristojnosti, kot jih ima sam.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 68, 78.
carina - TARIC koda - naknadno preverjanje carinske deklaracije - uvrstitev v tarifno oznako - dokazovanje
Tožeča stranka ne more uspeti s sklicevanjem na tuje zavezujoče tarifne informacije, ki so uvrščale tiskarske plošče v tarifno številko 8442 KN, saj se na odločbe ZTI lahko sklicuje le (tuji) imetnik te odločbe. Zaradi različnega uvrščanja tiskarskih plošč v KN je Komisija EU sprejela Izvedbeno uredbo, po kateri se neosvetljene aluminijaste plošče, kakršne so obravnavane, uvrščajo v tarifno oznako 3701 30 00 KN. Izvedbena uredba kot razlagalna velja za nazaj in kot takšna potrjuje, da je bila tarifna oznaka za obravnavane plošče FIT INVADO in NEG.FAST s strani organa prve stopnje določena pravilno.
ZTro-1 člen 95. Pravilnik o načinu vračila trošarine za energente, ki se porabijo za industrijsko-komercialni namen in komercialni prevoz (2017) člen 6.
trošarine - vračilo trošarine - vračilo trošarine za komercialni namen - pogonsko gorivo za komercialni namen
Vprašanje, ali je tožnik sporno gorivo porabil za komercialni prevoz ali ne, dejansko v obravnavanem primeru niti ni relevantno, saj sta skladno s 6. členom Pravilnika o načinu vračila trošarine za energente, ki se porabijo za industrijsko-komercialni namen in komercialni prevoz kumulativno določeni predpostavki, naprej da je vračilo trošarine za gorivo, točeno na internem servisu, uveljavljal sam imetnik tega servisa, ter šele nadalje da je bilo gorivo dokazljivo porabljeno za industrijsko-komercialni namen ali komercialni prevoz. Ker v obravnavanem primeru, kot rečeno, tožnik ni imetnik spornega internega bencinskega servisa, temveč je to bila družba A., tudi po presoji sodišča ta prvi kumulativni pogoj v obravnavanem primeru ni bil izpolnjen, zato bi bilo ugotavljanje, za kaj je tožnik sporno gorivo porabil, brezpredmetno.