zemljiškoknjižni postopek - vložitev ugovora - pooblaščenec
V zemljiškoknjižnem postopku mora v primeru, ko je ugovor vložen po pooblaščencu (za udeleženca S. Š. in V. M. Š. ga je vložil sin A. Š.), biti pooblaščenec odvetnik, notar ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit in mora slednje izkazati ob vložitvi ugovora, sicer ni dovoljen.
SZ-1 člen 105. ZPP člen 454, 454/2, 458, 458/1, 458/2.
najemna pogodba - službeno stanovanje - neprofitna najemnina - profitna najemnina - prenehanje delovnega razmerja - prenehanje najemnega razmerja - višina uporabnine - uporaba stanovanja brez pravnega naslova - spor majhne vrednosti
Toženec službeno stanovanje uporablja brez pravnega naslova, zato tožnica utemeljeno zahteva od toženca plačilo profitne najemnine.
pravdni stroški v nepravdnem postopku - postopek za določitev meje - povrnitev krivdno povzročenih stroškov - skupni stroški postopka
Postopek sta po krivdi povzročili predlagateljici, ki se nista strinjali z mirno in dokončno urejeno mejo v upravnem postopku. Obrazložitev sodišča prve stopnje, da je mogoče sodni postopek za ureditev meje predlagati tudi v primeru, če je meja v katastrskem postopku že urejena, zaradi česar ni mogoče govoriti o krivdi, kar da ne vpliva na odločitev o stroških, velja za stroške vsake stranke (tiste iz prvega odstavka 35. člena ZNP). Za skupne stroške pa 139. člena ZNP izrecno določa, da lahko sodišče o njih odloči tudi upoštevajoč krivdo posameznega udeleženca za nastanek spora o meji.
gospodarski spor majhne vrednosti - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - potrebni pravdni stroški - potni stroški pooblaščenca
Stranka ima pravico izbrati odvetnika, ki mu zaupa in ni dolžna izbirati zgolj med odvetniki v kraju, kjer je razpravljajoče sodišče. Vendar pa stroški izbire odvetnika iz drugega kraja bremenijo nasprotno stranko le, če je takšna izbira razumna ali za izbiro točno določenega odvetnika obstajajo posebni razlogi. Sodišče mora v vsakem primeru skrbno presoditi okoliščine primera in pretehtati, ali narava mandatnega razmerja med pooblaščencem in pooblastiteljem opravičuje, da se dodatni stroški naložijo v plačilo nasprotni stranki. Sodišče druge stopnje meni, da okoliščine obravnavanega primera prisojo tovrstnih stroškov utemeljujejo.
ZPP člen 116, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. OZ člen 69, 69/2, 74, 74/1, 80.
izvedba naroka - vrnitev v prejšnje stanje - napaka sodišča - upravičenost za zastopanje - pooblastilo po zaposlitvi - ustni dogovor - naknadna odobritev pravnega posla - spor majhne vrednosti - protispisnost - nasprotje v razlogih sodbe - grajanje dokazne ocene
Ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da iz podatkov AJPES-a izhaja, da v oktobru 2015, ko naj bi prišlo do sklenitve spornega ustnega dogovora, J. H. ni bil več zakoniti zastopnik tožene stranke, in njegov zaključek, da je bil slednji pooblaščen za sklepanje poslov, se medsebojno ne izključujeta. Navedena oseba bi namreč pooblastilo za sklepanje tovrstnih poslov lahko imela npr. tudi po zaposlitvi.
Če je zakonita zastopnica tožene stranke B. J. dopuščala, da se je ustni dogovor izvajal, je posel, za katerega se je dogovoril J. H., vsaj odobrila. Četudi H. ni imel upravičenosti za zastopanje tožene stranke, je sporna pogodba toženo stranko zavezovala zaradi odobritve.
Tožena stranka pod pretvezo protispisnosti izpodbija ugotovljeno dejansko stanje.
ZJN-2 člen 24, 24/2, 24/2-a, 24/5, 109, 109/1, 109/1-5, 109/4, 109/6. ZJN-3 člen 39, 111, 111/1, 111/1-2, 111/5, 111/7. ZP-1 člen 2, 2/2, 14, 14/1, 15, 15/1.
javno naročanje - oddaja naročila brez izvedbe ustreznega postopka - odgovornost za prekršek - odgovornost odgovorne osebe - pojem odgovorne osebe - odgovornost pravne osebe - meje sankcioniranja prekrškov - izrek stranske sankcije - izločitev iz postopka javnega naročanja
Vsi pritožniki so že tekom postopka pri sodišču prve stopnje (tako kot sedaj v pritožbi) uveljavljali enake razloge, zakaj menijo, da niso storili prekrška, ki se jim očita oziroma, da za prekršek niso odgovorni, vendar pa je vse te navedbe že v izpodbijani sodbi argumentirano ovrglo že sodišče prve stopnje in s temi razlogi se strinja tudi pritožbeno sodišče. Sodišče prve stopnje je obširno in podrobno navedlo, zakaj je šlo v tem primeru za enotno javno naročilo blaga in kaj spada pod navedbo "instrumentarji" in zakaj v tem primeru ne gre za nujno nabavo instrumentarja „skrajna sila“ (vključno z "rezervnimi deli") in pri tem je tudi pravilno ocenilo pričevanje priče C. C. ter pri tem pravilno izpostavilo tudi širok trg v Evropski uniji. V zvezi s tem pa predlagatelj v odgovoru na pritožbi pravilno izpostavlja, da je obdolžena pravna oseba takšno javno naročilo v preteklosti že uspešno izvedla enotni postopek oddaje javnega naročila, kot je to v svoji sodbi navedlo tudi sodišče prve stopnje. Pritožbeno sodišče sledi ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je nemogoče in nelogično, da je obdolžena pravna oseba imela v 19 mesecih kar za več kot 60.981,67 EUR brez DDV nujnih nabav instrumentarja, istočasno pa v obdobju od dne 1. 3. 2009 (ko se je iztekel okvirni sporazum za nabavo instrumentarja z gospodarsko družbo H. d.d.) ni bilo za nabavo instrumentarja izvršeno nobeno javno naročilo po določbah ZJN-2.
Prav tako sodišče prve stopnje v svoji sodbi navaja pravilne razloge, zakaj je pri odločanju o obravnavanem prekršku (v času storitve je veljal ZJN-2) uporabilo novejši predpis, torej ZJN-3. Glede na v postopku nedvomno ugotovitev, da sta A. A. in B. B. kot odgovorni osebi podpisali naročilnice brez izvedenega postopka javnih naročil, je sodišče prve stopnje navedeno dejansko stanje pravilno subsumiralo pod določbo 5. točke prvega odstavka 109. člena ZJN-2 (ki je veljal v času storitve prekrška), prav tako je pravilno uporabilo določila prvega odstavka 15. člena ZP-1. Po tej določbi je odgovorna oseba tista oseba, ki je pooblaščena opravljati delo v imenu, na račun, v korist ali s sredstvi pravne osebe, pri čemer je bilo nedvomno ugotovljeno, da sta naročilnice podpisala A. A. in B. B., ki sta kot vodstveni kader (vsak v svojem obdobju) nedvomno nastopali v imenu, za račun in tudi s sredstvi pravne osebe glede na to, da je šlo za nabavo instrumentarja za pravno osebo. Nabor odgovornih oseb je bil z Novelo ZP-1G res razširjen, vendar je bil razširjen v tem smislu, da je odgovorna oseba neposredni storilec ali pa je to oseba, ki je pri določenem subjektu (pravni osebi, samostojnem podjetniku posamezniku itd.) pooblaščena izvajati dolžno nadzorstvo, s katerim se lahko postopek prepreči. V obravnavanem primeru pa se odgovornima osebama očita prekršek kot neposrednima storilkama zaradi njunih podpisovanj naročilnic.
prispevki za socialno varnost - obvezno zdravstveno zavarovanje - odpis dolga - interventni ukrepi
Z veljavnostjo ZUJF od 31. 5. 2012 je odpadla pravna podlaga za odpis, delni odpis dolga iz naslova prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje tako, da odpis dolga po 31. 5. 2012 ni več mogoč v nobenem primeru, ne glede na status posameznih oseb ali različne situacije v posameznih primerih in možnosti plačevanja prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-2, 118, 118/1, 118/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - litispendenca - reparacija - nadomestilo plače - zaposlitev pri drugem delodajalcu - sodna razveza - denarno povračilo
Tožena stranka tožnice ni dolžna (niti je ne more) prijaviti v zavarovanje za sporno obdobje, to je do prenehanja delovnega razmerja pri drugem delodajalcu, niti ji za ta čas ni dolžna priznati pravic in prejemkov iz delovnega razmerja, saj za čas, ko je prijavljena v zavarovanje na podlagi delovnega razmerja pri drugem delodajalcu, tožnica ne more zahtevati prijave v zavarovanje in priznanja pravic iz delovnega razmerja še od tožene stranke.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00016155
ZDR-1 člen 43, 184.. OZ člen 131, 179.. ZVZD člen 5, 5/1, 25.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost - zagotavljanje varnega delovnega okolja - soprispevek - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - napotitev na delo v tujini
V obravnavani zadevi je podano protipravno ravnanje tožene stranke. Ta je opustila dolžnost zagotoviti tožniku varno opravljanje dela na delovišču v tujini. Glede na to, da je šlo za delovišče, na katerem je delo opravljalo hkrati več delodajalcev, je opustila dolžnost sklenitve pisnega sporazuma o določitvi skupnih ukrepov za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in določitve delavca, odgovornega za izvajanje teh ukrepov (25. člen ZVZD). Ni določila navodil za varno delo, ki ga je opravljal tožnik, s pomočjo katerega bi tožnika obvestila o varnem načinu dela.
Ob ugotovitvah, da je tožnik zgolj sledil navodilom za delo, in da ni samovoljno polagal lesenih letev pod konstrukcijo, temveč je bilo to njegova naloga, tožniku ni mogoče očitati soodgovornosti za nezgodo. Zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in s tem usposabljanje za varno delo je temeljna obveznost delodajalca, ki jo je v obravnavanem primeru kršila tožena stranka.
ZP-1 člen 14, 14/1, 14/3, 14/3-1, 14/3-2, 15, 15/1. ZVRK člen 14, 14/7, 16, 16/1, 23, 23/2, 38, 38/1, 38/2.
volilna kampanja - financiranje - odgovornost odgovorne osebe - odgovornost pravne osebe - ekskulpacijski razlog - namen škodovati
Pri namenu s prekrškom škodovati pravni osebi (v smislu 1. alinee tretjega odstavka 14. člena ZP-1) gre za subjektivno okoliščino, ki jo mora pravna oseba praviloma dokazati z objektivnimi, navzven razvidnimi dejstvi, ki odsevajo vse relevantne okoliščine primera.
Prekršek ni bil storjen z namenom škodovanja pravni osebi, saj je A. A. pred tem kršila določbe ZVRK v zvezi z volitvami poslancev v Evropski parlament in torej ne gre za eno in edino postopanje odgovorne osebe, ki bi kazalo na škodni namen, temveč gre preprosto za neskrbno postopanje glavne tajnice, kar pa še ne izključuje odgovornosti pravne osebe.
Tožnik je tudi po oceni pritožbenega sodišča dokazal, da je obstajal ustni dogovor za plačilo opravljenega dela. Dejstvo je, da urna postavka v Republiki Sloveniji ne more biti enaka urni postavki na Norveškem oziroma Nemčiji. Prav tako pa je tožena stranka glede višine plače zatrjevala različne zneske in ji sodišče ni moglo slediti. Tako je sodišče prve stopnje pravilno odločalo tudi na podlagi 17. člena ZDR-1, ki sicer določa pisnost pogodbe, pri čemer pa četrti odstavek določa, da če pogodba ni sklenjena v pisni obliki, to na veljavnost pogodbe na vpliva.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 39, 45, 45/3, 46, 51, 51/1.
plačilo nagrade in stroškov izvedenca - specificirani stroškovnik - zahtevnost izvedenskega dela - kriteriji za oceno zahtevnosti
Priglašene nagrado je izvedenec opredelil za vsako posamezno opravilo (študij spisa in izdelava mnenja) le zneskovno, ne pa tudi po obsegu ali težavnosti.
Glede na to, da je bilo izvedencu med drugim naloženo, (1) naj odgovori tudi na pravna vprašanja, kar je naloga sodišča in (2) naj opozori sodišče na morebitna druga ugotovljena dejstva in okoliščine, za katere meni, da so pomembna pri obravnavani nezgodi, kar je naloga pravdnih strank, saj to spada v trditveno podlago, pritožbeno sodišče predmetnega mnenja ne more ovrednotiti kot zahtevnega. Ne nazadnje v njem ni citirana nobena literatura, ne vsebuje sklicevanja na nobeno strokovno stališče, izvedenec pa niti ogleda kraja nezgode ni opravil.
finančni leasing - odstop od pogodbe o leasingu - vrnitveni zahtevek
Finančni lizing je specifičen pravni posel, ki ga ni mogoče uvrstiti med klasične tipe pogodb. Pri tem poslu gre za kompleksni, atipični pogodbeni odnos, ki ga opredeljujejo predvsem specifične pogodbene klavzule. Ključnega pomena pa je, da so pri finančnem lizingu izraženi drugačni interesi: dajalca izpostavlja interes financiranja, jemalca pa interes uporabe. Finančnega lizinga ni mogoče enačiti z najemom, kot je to pravilno in prepričljivo obrazložilo sodišče prve stopnje. Pojem najem običajno označuje transakcijo, pri kateri lastnik pogodbeno prepusti posest na svojem premoženju drugi osebi, za določeno najemno obdobje, ki je krajše od življenjske dobe premoženja, v zameno za določena periodična denarna plačila. Po koncu obdobja se premoženje vrne k lastniku, pri čemer najemnik med najemnim obdobjem nima lastniških interesov glede premoženja najema. Toda pojem najema se uporablja tudi v smislu transakcij, katerih ključna funkcija je financiranje nakupa premoženja. Končni cilj te transakcije je, da lastnik premoženja pridobi povrnjeno naložbo v premoženje, skupaj z obrestmi, medtem ko ima oseba, ki dobi posest na predmetu, pravice in obveznosti, ki so v praksi vzporedne z lastnikovimi. Zaradi tega je transakcija po imenu finančni lizing pravzaprav zavarovan finančni mehanizem in ne dejanski najem. Iz tega razloga je povsem pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da v konkretnem primeru ni šlo za pravni posel najema in zato uporaba določb Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (v nadaljevanju ZPSPP) ne pride v poštev.
Ob nastanku taksne obveznosti je bila sodna taksa za revizijo že plačana, kar pa je sodišče prve stopnje spregledalo pri izdaji plačilnega naloga in izdaji sklepa o umiku revizije. Sodišče prve stopnje je tožnikov predlog pravilno presojalo po določbi 6.c člena ZST-1, ker pa ne gre za zamudo pri opravi procesnega dejanja, je njegov predlog utemeljeno zavrnilo.
priznanje novih pravic - sprememba v zdravstvenem stanju - III. kategorija invalidnosti - pravnomočna odločba
Po sodni praksi pravnomočna odločba o priznanju pravic iz invalidskega zavarovanja, ob nespremenjenem dejanskem stanju, preprečuje priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja. Novih pravic iz invalidskega zavarovanja ni mogoče priznati, če je zdravstveno stanje po pravnomočno priznani pravici iz invalidskega zavarovanja ostalo nespremenjeno. Predmet odločanja o novi pravici so namreč lahko le novo nastala pravno pomembna dejstva po koncu pravnomočno zaključenega postopka o priznanju pravic iz invalidskega zavarovanja.
Pritožbeno sodišče je v praksi že zavzelo stališče, da zavrnilna odločba o novih pravicah iz invalidskega zavarovanja lahko postane le formalno, ne pa materialno pravnomočna. Z njo namreč zavarovanec ne pridobi nobenih pravic, temveč zgolj obdrži predhodno pravnomočno priznane pravice. To pa pomeni, da se s priznanjem novih pravic od pravnomočnosti zavrnilne odločbe o novih pravicah iz invalidskega zavarovanja odločbe v primeru, ko do spremenjene invalidnosti pride pred pravnomočnostjo te zavrnilne odločbe, izdane ob zmotno ali pomanjkljivo ugotovljenem dejanskem stanju, ne posega v pravnomočnost niti v zakonski pogoj sprememb v zdravstvenem stanju oziroma invalidnosti za priznavanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00014865
ZKP-UPB8 člen 371, 371/1, 371/1-3. KZ-1-UPB2 člen 91, 91/3, 196, 196/1.
preložitev glavne obravnave - glavna obravnava v nenavzočnosti zagovornika - glavna obravnava v obdolženčevi nenavzočnosti - zastaranje kazenskega pregona
Po odhodu zagovornika, potem ko mu je bilo obrazloženo, da njegovemu predlogu za preložitev ni bilo ugodeno, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno tudi, ko je po izjavi obdolženke, da ne soglaša, da bi se glavna obravnava nadaljevala v nenavzočnosti zagovornika, obdolženko pozvalo, naj si takoj vzame drugega zagovornika, kar je slednja zavrnila, nato pa je pravilno glavno obravnavo, potem ko jo je zapustila še obdolženka, nadaljevalo.
Pritožbeni očitek, da se sodišče v obrazložitvi sodbe z zastaranjem ne ukvarja, je neutemeljen, saj je iz odločitve, ko je obdolženko spoznalo za krivo, razvidno, da je ocenilo, da kazenski pregon ni zastaral, in dejstva, da kazenski pregon ni zastaral, v sodbi ni potrebno pojasnjevati. Zastaranje kazenskega pregona bi za obravnavano kaznivo dejanje glede na čas storitve, in ker gre za kolektivno kaznivo dejanje, nastopilo 1. 11. 2018, glede na tretji odstavek 91. člena KZ-1 pa bi nastopilo šele v aprilu 2019, saj zastaranje ne teče v času, ko se po zakonu pregon ne sme začeti ali nadaljevati ali ko je storilec nedosegljiv za državne organe.
pobotni ugovor - materialno procesno vodstvo - sodba presenečenja
Glede na izrecne konkretizirane in obrazložene navedbe tožeče stranke v tožbi, da do kompenzacije ni moglo priti, ker niso bili izpolnjeni zakonski pogoji iz 311. člena Obligacijskega zakonika, in sicer vzajemnost, istovrstnost in zapadlost terjatev ter iztožljivost in likvidnost terjatve, ne obstaja dolžnost sodišča, da toženo stranko še dodatno poziva, da dopolni svoje navedbe in dokaze.
Zmotno meni pritožba, da bi jo sodišče prve stopnje moralo pozvati v smislu konkretizacije navedb in dokaznih predlogov glede obstoja nasprotnih terjatev, slednje namreč presega zahtevo po materialnem procesnem vodstvu in bi pomenilo neupravičeno priviligiranje tožene stranke
Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi kaznovalo izvedenski organ, ker svojega dela ni opravil v roku, ki mu ga je določilo sodišče na podlagi 1. odstavka 248. člena ZPP. Izvedenski organ je dopolnitev izvedenskega menja izdelal po poteku roka, določenega s sklepom sodišča, šele po prejemu sklepa o denarni kazni, več kot tri mesece po prejemu sklepa, s katerim mu je sodišče naložilo dopolnitev izvedenskega mnenja. Sodišče prve stopnje je zato pravilno uporabilo zakonsko določbo o kaznovanju.
ZPP člen 435, 435/2, 436, 436/2. ZIZ člen 62. ZFPPIPP člen 252, 386.
ugovor zoper plačilni nalog - ugovor zoper sklep o plačilnem nalogu - obrazloženost ugovora - standard obrazložitve sklepa - pravica do izjave - začetek postopka osebnega stečaja - poslovna sposobnost stečajnega dolžnika - pravdni postopek
V postopku pri ugovoru zoper plačilni nalog sodišče preizkuša obrazloženost ugovora, ne pa vsebinske utemeljenosti. Zato po ustaljeni sodni praksi v primeru ocene, da je ugovor obrazložen, sodišču prve stopnje ni treba podrobneje navajati razlogov o tem, zakaj šteje ugovor tožene stranke za obrazložen. O vseh pravno relevantnih trditvah strank se bo moralo izjaviti sodišče v pravdnem postopku, ki bo sledil.