SZ-1 člen 105. ZPP člen 454, 454/2, 458, 458/1, 458/2.
najemna pogodba - službeno stanovanje - neprofitna najemnina - profitna najemnina - prenehanje delovnega razmerja - prenehanje najemnega razmerja - višina uporabnine - uporaba stanovanja brez pravnega naslova - spor majhne vrednosti
Toženec službeno stanovanje uporablja brez pravnega naslova, zato tožnica utemeljeno zahteva od toženca plačilo profitne najemnine.
zemljiškoknjižni postopek - vložitev ugovora - pooblaščenec
V zemljiškoknjižnem postopku mora v primeru, ko je ugovor vložen po pooblaščencu (za udeleženca S. Š. in V. M. Š. ga je vložil sin A. Š.), biti pooblaščenec odvetnik, notar ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit in mora slednje izkazati ob vložitvi ugovora, sicer ni dovoljen.
pravdni stroški v nepravdnem postopku - postopek za določitev meje - povrnitev krivdno povzročenih stroškov - skupni stroški postopka
Postopek sta po krivdi povzročili predlagateljici, ki se nista strinjali z mirno in dokončno urejeno mejo v upravnem postopku. Obrazložitev sodišča prve stopnje, da je mogoče sodni postopek za ureditev meje predlagati tudi v primeru, če je meja v katastrskem postopku že urejena, zaradi česar ni mogoče govoriti o krivdi, kar da ne vpliva na odločitev o stroških, velja za stroške vsake stranke (tiste iz prvega odstavka 35. člena ZNP). Za skupne stroške pa 139. člena ZNP izrecno določa, da lahko sodišče o njih odloči tudi upoštevajoč krivdo posameznega udeleženca za nastanek spora o meji.
ZPP člen 116, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. OZ člen 69, 69/2, 74, 74/1, 80.
izvedba naroka - vrnitev v prejšnje stanje - napaka sodišča - upravičenost za zastopanje - pooblastilo po zaposlitvi - ustni dogovor - naknadna odobritev pravnega posla - spor majhne vrednosti - protispisnost - nasprotje v razlogih sodbe - grajanje dokazne ocene
Ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da iz podatkov AJPES-a izhaja, da v oktobru 2015, ko naj bi prišlo do sklenitve spornega ustnega dogovora, J. H. ni bil več zakoniti zastopnik tožene stranke, in njegov zaključek, da je bil slednji pooblaščen za sklepanje poslov, se medsebojno ne izključujeta. Navedena oseba bi namreč pooblastilo za sklepanje tovrstnih poslov lahko imela npr. tudi po zaposlitvi.
Če je zakonita zastopnica tožene stranke B. J. dopuščala, da se je ustni dogovor izvajal, je posel, za katerega se je dogovoril J. H., vsaj odobrila. Četudi H. ni imel upravičenosti za zastopanje tožene stranke, je sporna pogodba toženo stranko zavezovala zaradi odobritve.
Tožena stranka pod pretvezo protispisnosti izpodbija ugotovljeno dejansko stanje.
gospodarski spor majhne vrednosti - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - potrebni pravdni stroški - potni stroški pooblaščenca
Stranka ima pravico izbrati odvetnika, ki mu zaupa in ni dolžna izbirati zgolj med odvetniki v kraju, kjer je razpravljajoče sodišče. Vendar pa stroški izbire odvetnika iz drugega kraja bremenijo nasprotno stranko le, če je takšna izbira razumna ali za izbiro točno določenega odvetnika obstajajo posebni razlogi. Sodišče mora v vsakem primeru skrbno presoditi okoliščine primera in pretehtati, ali narava mandatnega razmerja med pooblaščencem in pooblastiteljem opravičuje, da se dodatni stroški naložijo v plačilo nasprotni stranki. Sodišče druge stopnje meni, da okoliščine obravnavanega primera prisojo tovrstnih stroškov utemeljujejo.
Ob nastanku taksne obveznosti je bila sodna taksa za revizijo že plačana, kar pa je sodišče prve stopnje spregledalo pri izdaji plačilnega naloga in izdaji sklepa o umiku revizije. Sodišče prve stopnje je tožnikov predlog pravilno presojalo po določbi 6.c člena ZST-1, ker pa ne gre za zamudo pri opravi procesnega dejanja, je njegov predlog utemeljeno zavrnilo.
prispevki za socialno varnost - obvezno zdravstveno zavarovanje - odpis dolga - interventni ukrepi
Z veljavnostjo ZUJF od 31. 5. 2012 je odpadla pravna podlaga za odpis, delni odpis dolga iz naslova prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje tako, da odpis dolga po 31. 5. 2012 ni več mogoč v nobenem primeru, ne glede na status posameznih oseb ali različne situacije v posameznih primerih in možnosti plačevanja prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje.
ZP-1 člen 14, 14/1, 14/3, 14/3-1, 14/3-2, 15, 15/1. ZVRK člen 14, 14/7, 16, 16/1, 23, 23/2, 38, 38/1, 38/2.
volilna kampanja - financiranje - odgovornost odgovorne osebe - odgovornost pravne osebe - ekskulpacijski razlog - namen škodovati
Pri namenu s prekrškom škodovati pravni osebi (v smislu 1. alinee tretjega odstavka 14. člena ZP-1) gre za subjektivno okoliščino, ki jo mora pravna oseba praviloma dokazati z objektivnimi, navzven razvidnimi dejstvi, ki odsevajo vse relevantne okoliščine primera.
Prekršek ni bil storjen z namenom škodovanja pravni osebi, saj je A. A. pred tem kršila določbe ZVRK v zvezi z volitvami poslancev v Evropski parlament in torej ne gre za eno in edino postopanje odgovorne osebe, ki bi kazalo na škodni namen, temveč gre preprosto za neskrbno postopanje glavne tajnice, kar pa še ne izključuje odgovornosti pravne osebe.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-3, 148, 163, 163/3, 182.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - neupravičen izostanek z dela - zdravstveni pregled
Tožnik je kršil svoje obveznosti iz delovnega razmerja že s samo neudeležbo na zdravniškem pregledu, saj za svojo odsotnost ni navedel takih razlogov, ki bi izključili njegovo krivdo.
Tožnik ni imel odobrenega dopusta niti ni bil v bolniškem staležu, zato je izostal neupravičeno, zaradi česar je utemeljeno pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti iz delovnega razmerja.
Tožnik je na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 27. 10. 2009, sklenjene s krajšim delovnim časom 20 ur tedensko, obvezno zavarovan iz naslova delovnega razmerja za krajši zavarovalni čas 20 ur na teden. Sočasno je vse od 19. 10. 2009 dalje vpisan v register kot družbenik in poslovodja družbe, vendar za razliko do polnega zavarovalnega časa ni vključen v obvezno zavarovanje. Zato je bila z izpodbijanima odločbama za tožnika zakonito ugotovljena lastnost zavarovanca iz naslova dužbeništva in poslovodenja zasebne družbe od 1. 4. 2016 dalje za krajši zavarovalni čas 20 ur na teden.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00015030
KZ-1 člen 31, 253, 253/1. ZKP člen 373, 373/1, 392, 392/1.
overitev lažne vsebine - zakonski znaki kaznivega dejanja - izvršba na podlagi verodostojne listine - verodostojna listina - spravljanje v zmoto - pravni laik - podjetnik - pravna zmota - opravičljiva pravna zmota - zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - razveljavitev kazenske sodbe
V kolikor je sodišče sledilo zagovoru obdolženca glede pravne nevednosti oziroma zmote, bi slednjo moralo obravnavati skladno z določbami 31. člena KZ-1. V tem smislu bi moralo raziskati in v sodbi obrazložiti, ali je bila zatrjevana zmota neizogibna in tako opravičljiva oziroma izogibna in tako neopravičljiva.
priznanje novih pravic - sprememba v zdravstvenem stanju - III. kategorija invalidnosti - pravnomočna odločba
Po sodni praksi pravnomočna odločba o priznanju pravic iz invalidskega zavarovanja, ob nespremenjenem dejanskem stanju, preprečuje priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja. Novih pravic iz invalidskega zavarovanja ni mogoče priznati, če je zdravstveno stanje po pravnomočno priznani pravici iz invalidskega zavarovanja ostalo nespremenjeno. Predmet odločanja o novi pravici so namreč lahko le novo nastala pravno pomembna dejstva po koncu pravnomočno zaključenega postopka o priznanju pravic iz invalidskega zavarovanja.
Pritožbeno sodišče je v praksi že zavzelo stališče, da zavrnilna odločba o novih pravicah iz invalidskega zavarovanja lahko postane le formalno, ne pa materialno pravnomočna. Z njo namreč zavarovanec ne pridobi nobenih pravic, temveč zgolj obdrži predhodno pravnomočno priznane pravice. To pa pomeni, da se s priznanjem novih pravic od pravnomočnosti zavrnilne odločbe o novih pravicah iz invalidskega zavarovanja odločbe v primeru, ko do spremenjene invalidnosti pride pred pravnomočnostjo te zavrnilne odločbe, izdane ob zmotno ali pomanjkljivo ugotovljenem dejanskem stanju, ne posega v pravnomočnost niti v zakonski pogoj sprememb v zdravstvenem stanju oziroma invalidnosti za priznavanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja.
sorodne pravice - pravice proizvajalcev fonogramov - pravica do nadomestila pri javni priobčitvi fonograma - javna priobčitev fonogramov
Na podlagi prvega odstavka 130. člena ZASP je dolžnost plačila primernega nadomestila vezana na javno priobčevanje fonogramov. V skladu s sodno prakso Sodišča EU je kriterij "priobčitve javnosti" izpolnjen samo v primeru, če so fonogrami dostopni dovolj velikemu številu oseb. Iz neizpodbijanih dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožeča stranka terensko kontrolo 26. 3. 2014 opravila izven delovnega časa poslovne enote tožene stranke. Četudi je tožena stranka ob kontroli fonograme res predvajala, kriterij priobčitve javnosti iz prvega odstavka 130. člena ZASP ob upoštevanju sodne prakse SEU ni izpolnjen, saj ni mogoče šteti, da so bili pri obratovanju lokala tožene stranke izven delovnega časa fonogrami dostopni večjemu številu oseb. Odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka je zato že iz tega razloga pravilna.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00020466
KZ člen 96. ZKP člen 387. ZFPPIPP člen 97, 97/2, 132, 132/3, 244, 244/2, 382, 382/2, 386, 398, 408. ZIZ člen 79, 101, 102.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - odvzem premoženjske koristi - način odvzema premoženjske koristi - osebni stečaj - pravne posledice začetka stečajnega postopka - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - nevarnost razpolaganja s premoženjem - odprava začasnega zavarovanja - privilegij pridruženja
V stečajno maso stečajnega dolžnika sodi vse njegovo premoženje neodvisno od tega ali je pridobljeno legalno ali ne. Nepremičnini, na katerih je bilo odrejeno začasno zavarovanje, sta postali del stečajne mase dolžnika, zato ni obstajala nevarnost, ki je eden od pogojev za podaljševanje predmetnega ukrepa, da bi dolžnik z njima razpolagal na način, da bi ju prodal oziroma odtujil.
zavrženje revizije - nedovoljena revizija - vložitev izrednega pravnega sredstva po stranki, ki nima opravljenega pravniškega državnega izpita - stranka ali njen zakoniti zastopnik ima pravniški državni izpit
Tožena stranka, ki je sama vložila izredno pravno sredstvo, ni izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit, zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo izredno pravno sredstvo (revizijo) kot nedovoljeno.
ZPP člen 435, 435/2, 436, 436/2. ZIZ člen 62. ZFPPIPP člen 252, 386.
ugovor zoper plačilni nalog - ugovor zoper sklep o plačilnem nalogu - obrazloženost ugovora - standard obrazložitve sklepa - pravica do izjave - začetek postopka osebnega stečaja - poslovna sposobnost stečajnega dolžnika - pravdni postopek
V postopku pri ugovoru zoper plačilni nalog sodišče preizkuša obrazloženost ugovora, ne pa vsebinske utemeljenosti. Zato po ustaljeni sodni praksi v primeru ocene, da je ugovor obrazložen, sodišču prve stopnje ni treba podrobneje navajati razlogov o tem, zakaj šteje ugovor tožene stranke za obrazložen. O vseh pravno relevantnih trditvah strank se bo moralo izjaviti sodišče v pravdnem postopku, ki bo sledil.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00016155
ZDR-1 člen 43, 184.. OZ člen 131, 179.. ZVZD člen 5, 5/1, 25.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost - zagotavljanje varnega delovnega okolja - soprispevek - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - napotitev na delo v tujini
V obravnavani zadevi je podano protipravno ravnanje tožene stranke. Ta je opustila dolžnost zagotoviti tožniku varno opravljanje dela na delovišču v tujini. Glede na to, da je šlo za delovišče, na katerem je delo opravljalo hkrati več delodajalcev, je opustila dolžnost sklenitve pisnega sporazuma o določitvi skupnih ukrepov za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in določitve delavca, odgovornega za izvajanje teh ukrepov (25. člen ZVZD). Ni določila navodil za varno delo, ki ga je opravljal tožnik, s pomočjo katerega bi tožnika obvestila o varnem načinu dela.
Ob ugotovitvah, da je tožnik zgolj sledil navodilom za delo, in da ni samovoljno polagal lesenih letev pod konstrukcijo, temveč je bilo to njegova naloga, tožniku ni mogoče očitati soodgovornosti za nezgodo. Zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in s tem usposabljanje za varno delo je temeljna obveznost delodajalca, ki jo je v obravnavanem primeru kršila tožena stranka.
ZPP člen 73, 73/4, 247, 247/4, 339, 339/1.. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 45, 45/3, 48, 48/1, 48/1-2, 48/1-3, 49, 49/1, 49/1-1.
izvedenina - izvedensko mnenje - predlog za izločitev izvedenca
Sodišče prve stopnje o predlogu tožeče stranke za izločitev izvedenca ni odločilo, čeprav bi skladno s 4. odstavkom 247. člena ZPP o tem predlogu moralo odločiti, saj takšno ravnanje sodišča lahko pomeni bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 1. odstavku 339. člena ZPP v zvezi s 4. odstavkom 247. člena in 4. odstavkom 73. člena ZPP, ki sicer ureja postopek pred izdajo sklepa o izločitvi sodnika, in se smiselno uporablja tudi za izločitev izvedencev.