zemljiškoknjižni postopek - vložitev ugovora - pooblaščenec
V zemljiškoknjižnem postopku mora v primeru, ko je ugovor vložen po pooblaščencu (za udeleženca S. Š. in V. M. Š. ga je vložil sin A. Š.), biti pooblaščenec odvetnik, notar ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit in mora slednje izkazati ob vložitvi ugovora, sicer ni dovoljen.
pravdni stroški v nepravdnem postopku - postopek za določitev meje - povrnitev krivdno povzročenih stroškov - skupni stroški postopka
Postopek sta po krivdi povzročili predlagateljici, ki se nista strinjali z mirno in dokončno urejeno mejo v upravnem postopku. Obrazložitev sodišča prve stopnje, da je mogoče sodni postopek za ureditev meje predlagati tudi v primeru, če je meja v katastrskem postopku že urejena, zaradi česar ni mogoče govoriti o krivdi, kar da ne vpliva na odločitev o stroških, velja za stroške vsake stranke (tiste iz prvega odstavka 35. člena ZNP). Za skupne stroške pa 139. člena ZNP izrecno določa, da lahko sodišče o njih odloči tudi upoštevajoč krivdo posameznega udeleženca za nastanek spora o meji.
SZ-1 člen 105. ZPP člen 454, 454/2, 458, 458/1, 458/2.
najemna pogodba - službeno stanovanje - neprofitna najemnina - profitna najemnina - prenehanje delovnega razmerja - prenehanje najemnega razmerja - višina uporabnine - uporaba stanovanja brez pravnega naslova - spor majhne vrednosti
Toženec službeno stanovanje uporablja brez pravnega naslova, zato tožnica utemeljeno zahteva od toženca plačilo profitne najemnine.
gospodarski spor majhne vrednosti - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - potrebni pravdni stroški - potni stroški pooblaščenca
Stranka ima pravico izbrati odvetnika, ki mu zaupa in ni dolžna izbirati zgolj med odvetniki v kraju, kjer je razpravljajoče sodišče. Vendar pa stroški izbire odvetnika iz drugega kraja bremenijo nasprotno stranko le, če je takšna izbira razumna ali za izbiro točno določenega odvetnika obstajajo posebni razlogi. Sodišče mora v vsakem primeru skrbno presoditi okoliščine primera in pretehtati, ali narava mandatnega razmerja med pooblaščencem in pooblastiteljem opravičuje, da se dodatni stroški naložijo v plačilo nasprotni stranki. Sodišče druge stopnje meni, da okoliščine obravnavanega primera prisojo tovrstnih stroškov utemeljujejo.
ZPP člen 116, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. OZ člen 69, 69/2, 74, 74/1, 80.
izvedba naroka - vrnitev v prejšnje stanje - napaka sodišča - upravičenost za zastopanje - pooblastilo po zaposlitvi - ustni dogovor - naknadna odobritev pravnega posla - spor majhne vrednosti - protispisnost - nasprotje v razlogih sodbe - grajanje dokazne ocene
Ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da iz podatkov AJPES-a izhaja, da v oktobru 2015, ko naj bi prišlo do sklenitve spornega ustnega dogovora, J. H. ni bil več zakoniti zastopnik tožene stranke, in njegov zaključek, da je bil slednji pooblaščen za sklepanje poslov, se medsebojno ne izključujeta. Navedena oseba bi namreč pooblastilo za sklepanje tovrstnih poslov lahko imela npr. tudi po zaposlitvi.
Če je zakonita zastopnica tožene stranke B. J. dopuščala, da se je ustni dogovor izvajal, je posel, za katerega se je dogovoril J. H., vsaj odobrila. Četudi H. ni imel upravičenosti za zastopanje tožene stranke, je sporna pogodba toženo stranko zavezovala zaradi odobritve.
Tožena stranka pod pretvezo protispisnosti izpodbija ugotovljeno dejansko stanje.
Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi kaznovalo izvedenski organ, ker svojega dela ni opravil v roku, ki mu ga je določilo sodišče na podlagi 1. odstavka 248. člena ZPP. Izvedenski organ je dopolnitev izvedenskega menja izdelal po poteku roka, določenega s sklepom sodišča, šele po prejemu sklepa o denarni kazni, več kot tri mesece po prejemu sklepa, s katerim mu je sodišče naložilo dopolnitev izvedenskega mnenja. Sodišče prve stopnje je zato pravilno uporabilo zakonsko določbo o kaznovanju.
sorodne pravice - pravice proizvajalcev fonogramov - pravica do nadomestila pri javni priobčitvi fonograma - javna priobčitev fonogramov
Na podlagi prvega odstavka 130. člena ZASP je dolžnost plačila primernega nadomestila vezana na javno priobčevanje fonogramov. V skladu s sodno prakso Sodišča EU je kriterij "priobčitve javnosti" izpolnjen samo v primeru, če so fonogrami dostopni dovolj velikemu številu oseb. Iz neizpodbijanih dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožeča stranka terensko kontrolo 26. 3. 2014 opravila izven delovnega časa poslovne enote tožene stranke. Četudi je tožena stranka ob kontroli fonograme res predvajala, kriterij priobčitve javnosti iz prvega odstavka 130. člena ZASP ob upoštevanju sodne prakse SEU ni izpolnjen, saj ni mogoče šteti, da so bili pri obratovanju lokala tožene stranke izven delovnega časa fonogrami dostopni večjemu številu oseb. Odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka je zato že iz tega razloga pravilna.
pobotni ugovor - materialno procesno vodstvo - sodba presenečenja
Glede na izrecne konkretizirane in obrazložene navedbe tožeče stranke v tožbi, da do kompenzacije ni moglo priti, ker niso bili izpolnjeni zakonski pogoji iz 311. člena Obligacijskega zakonika, in sicer vzajemnost, istovrstnost in zapadlost terjatev ter iztožljivost in likvidnost terjatve, ne obstaja dolžnost sodišča, da toženo stranko še dodatno poziva, da dopolni svoje navedbe in dokaze.
Zmotno meni pritožba, da bi jo sodišče prve stopnje moralo pozvati v smislu konkretizacije navedb in dokaznih predlogov glede obstoja nasprotnih terjatev, slednje namreč presega zahtevo po materialnem procesnem vodstvu in bi pomenilo neupravičeno priviligiranje tožene stranke
zapadlost terjatve - neposredno izvršljiv notarski zapis - podaljšanje roka za izpolnitev obveznosti - prenovitev (novacija)
Skrajni rok izpolnitve (vračila kredita) je bil določen na 14. 10. 2016, zato je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo ZIZ, ki določa, da je notarski zapis izvršljiv, če je dolžnik v njem soglašal z njegovo neposredno izvršljivostjo in če je terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa, zapadla. Zapadlost se dokazuje z notarskim zapisom, javno listino ali po zakonu overjeno listino, s pisno izjavo dolžniku, da je terjatev zapadla, z navedbo datuma zapadlosti in dokazilom o vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku pa le v primeru, če zapadlost terjatve ni odvisna od poteka roka.
Podaljšanje roka za izpolnitev obveznosti se ne šteje na prenovitev.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00014865
ZKP-UPB8 člen 371, 371/1, 371/1-3. KZ-1-UPB2 člen 91, 91/3, 196, 196/1.
preložitev glavne obravnave - glavna obravnava v nenavzočnosti zagovornika - glavna obravnava v obdolženčevi nenavzočnosti - zastaranje kazenskega pregona
Po odhodu zagovornika, potem ko mu je bilo obrazloženo, da njegovemu predlogu za preložitev ni bilo ugodeno, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno tudi, ko je po izjavi obdolženke, da ne soglaša, da bi se glavna obravnava nadaljevala v nenavzočnosti zagovornika, obdolženko pozvalo, naj si takoj vzame drugega zagovornika, kar je slednja zavrnila, nato pa je pravilno glavno obravnavo, potem ko jo je zapustila še obdolženka, nadaljevalo.
Pritožbeni očitek, da se sodišče v obrazložitvi sodbe z zastaranjem ne ukvarja, je neutemeljen, saj je iz odločitve, ko je obdolženko spoznalo za krivo, razvidno, da je ocenilo, da kazenski pregon ni zastaral, in dejstva, da kazenski pregon ni zastaral, v sodbi ni potrebno pojasnjevati. Zastaranje kazenskega pregona bi za obravnavano kaznivo dejanje glede na čas storitve, in ker gre za kolektivno kaznivo dejanje, nastopilo 1. 11. 2018, glede na tretji odstavek 91. člena KZ-1 pa bi nastopilo šele v aprilu 2019, saj zastaranje ne teče v času, ko se po zakonu pregon ne sme začeti ali nadaljevati ali ko je storilec nedosegljiv za državne organe.
Oddaljenost procesnih udeležencev od sodečega sodišča, s katero obdolženec utemeljujejo lažjo izvedbo postopka, sicer lahko predstavlja relevantno okoliščino za prenos krajevne pristojnosti, vendar mora sodišče upoštevati tudi druge okoliščine, še zlasti obremenjenosti posameznih sodišč. Prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, ki je bistveno bolj obremenjeno z reševanjem zadev, bi namreč lahko vodilo v nesorazmerno podaljšanje postopka.
Tožnica je spornega dne posredovala dopis po pregledu katerega je sodišče ocenilo, da je nejasen in je zato tožnico pozvalo, da sodišču pojasni, kako je šteti navedeni dopis. Tožnica je odgovorila sodišču, s tem da iz dopisa izhaja, da ne gre niti za pritožbo niti za predlog za vrnitev v prejšnje stanje, temveč zgolj za prošnjo za odobritev varstvenega dodatka. Ker vloga (prošnja) ni bila primerna za obravnavo, jo je bilo potrebno, upoštevaje četrti odstavek 108. člena ZPP, zavreči.
ZP-1 člen 14, 14/1, 14/3, 14/3-1, 14/3-2, 15, 15/1. ZVRK člen 14, 14/7, 16, 16/1, 23, 23/2, 38, 38/1, 38/2.
volilna kampanja - financiranje - odgovornost odgovorne osebe - odgovornost pravne osebe - ekskulpacijski razlog - namen škodovati
Pri namenu s prekrškom škodovati pravni osebi (v smislu 1. alinee tretjega odstavka 14. člena ZP-1) gre za subjektivno okoliščino, ki jo mora pravna oseba praviloma dokazati z objektivnimi, navzven razvidnimi dejstvi, ki odsevajo vse relevantne okoliščine primera.
Prekršek ni bil storjen z namenom škodovanja pravni osebi, saj je A. A. pred tem kršila določbe ZVRK v zvezi z volitvami poslancev v Evropski parlament in torej ne gre za eno in edino postopanje odgovorne osebe, ki bi kazalo na škodni namen, temveč gre preprosto za neskrbno postopanje glavne tajnice, kar pa še ne izključuje odgovornosti pravne osebe.
Tožnik je tudi po oceni pritožbenega sodišča dokazal, da je obstajal ustni dogovor za plačilo opravljenega dela. Dejstvo je, da urna postavka v Republiki Sloveniji ne more biti enaka urni postavki na Norveškem oziroma Nemčiji. Prav tako pa je tožena stranka glede višine plače zatrjevala različne zneske in ji sodišče ni moglo slediti. Tako je sodišče prve stopnje pravilno odločalo tudi na podlagi 17. člena ZDR-1, ki sicer določa pisnost pogodbe, pri čemer pa četrti odstavek določa, da če pogodba ni sklenjena v pisni obliki, to na veljavnost pogodbe na vpliva.
Sodna izvedenka je v mnenju ugotovila, da je tožnica še nadalje zmožna opravljati svoje delo kot trgovinski poslovodja v polnem delovnem času, ker posledice tožničinih bolezni bistveno ne vplivajo na oceno njene delazmožnosti. Zato pri njej invalidnost ne obstaja.
ZJN-2 člen 24, 24/2, 24/2-a, 24/5, 109, 109/1, 109/1-5, 109/4, 109/6. ZJN-3 člen 39, 111, 111/1, 111/1-2, 111/5, 111/7. ZP-1 člen 2, 2/2, 14, 14/1, 15, 15/1.
javno naročanje - oddaja naročila brez izvedbe ustreznega postopka - odgovornost za prekršek - odgovornost odgovorne osebe - pojem odgovorne osebe - odgovornost pravne osebe - meje sankcioniranja prekrškov - izrek stranske sankcije - izločitev iz postopka javnega naročanja
Vsi pritožniki so že tekom postopka pri sodišču prve stopnje (tako kot sedaj v pritožbi) uveljavljali enake razloge, zakaj menijo, da niso storili prekrška, ki se jim očita oziroma, da za prekršek niso odgovorni, vendar pa je vse te navedbe že v izpodbijani sodbi argumentirano ovrglo že sodišče prve stopnje in s temi razlogi se strinja tudi pritožbeno sodišče. Sodišče prve stopnje je obširno in podrobno navedlo, zakaj je šlo v tem primeru za enotno javno naročilo blaga in kaj spada pod navedbo "instrumentarji" in zakaj v tem primeru ne gre za nujno nabavo instrumentarja „skrajna sila“ (vključno z "rezervnimi deli") in pri tem je tudi pravilno ocenilo pričevanje priče C. C. ter pri tem pravilno izpostavilo tudi širok trg v Evropski uniji. V zvezi s tem pa predlagatelj v odgovoru na pritožbi pravilno izpostavlja, da je obdolžena pravna oseba takšno javno naročilo v preteklosti že uspešno izvedla enotni postopek oddaje javnega naročila, kot je to v svoji sodbi navedlo tudi sodišče prve stopnje. Pritožbeno sodišče sledi ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je nemogoče in nelogično, da je obdolžena pravna oseba imela v 19 mesecih kar za več kot 60.981,67 EUR brez DDV nujnih nabav instrumentarja, istočasno pa v obdobju od dne 1. 3. 2009 (ko se je iztekel okvirni sporazum za nabavo instrumentarja z gospodarsko družbo H. d.d.) ni bilo za nabavo instrumentarja izvršeno nobeno javno naročilo po določbah ZJN-2.
Prav tako sodišče prve stopnje v svoji sodbi navaja pravilne razloge, zakaj je pri odločanju o obravnavanem prekršku (v času storitve je veljal ZJN-2) uporabilo novejši predpis, torej ZJN-3. Glede na v postopku nedvomno ugotovitev, da sta A. A. in B. B. kot odgovorni osebi podpisali naročilnice brez izvedenega postopka javnih naročil, je sodišče prve stopnje navedeno dejansko stanje pravilno subsumiralo pod določbo 5. točke prvega odstavka 109. člena ZJN-2 (ki je veljal v času storitve prekrška), prav tako je pravilno uporabilo določila prvega odstavka 15. člena ZP-1. Po tej določbi je odgovorna oseba tista oseba, ki je pooblaščena opravljati delo v imenu, na račun, v korist ali s sredstvi pravne osebe, pri čemer je bilo nedvomno ugotovljeno, da sta naročilnice podpisala A. A. in B. B., ki sta kot vodstveni kader (vsak v svojem obdobju) nedvomno nastopali v imenu, za račun in tudi s sredstvi pravne osebe glede na to, da je šlo za nabavo instrumentarja za pravno osebo. Nabor odgovornih oseb je bil z Novelo ZP-1G res razširjen, vendar je bil razširjen v tem smislu, da je odgovorna oseba neposredni storilec ali pa je to oseba, ki je pri določenem subjektu (pravni osebi, samostojnem podjetniku posamezniku itd.) pooblaščena izvajati dolžno nadzorstvo, s katerim se lahko postopek prepreči. V obravnavanem primeru pa se odgovornima osebama očita prekršek kot neposrednima storilkama zaradi njunih podpisovanj naročilnic.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00020466
KZ člen 96. ZKP člen 387. ZFPPIPP člen 97, 97/2, 132, 132/3, 244, 244/2, 382, 382/2, 386, 398, 408. ZIZ člen 79, 101, 102.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - odvzem premoženjske koristi - način odvzema premoženjske koristi - osebni stečaj - pravne posledice začetka stečajnega postopka - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - nevarnost razpolaganja s premoženjem - odprava začasnega zavarovanja - privilegij pridruženja
V stečajno maso stečajnega dolžnika sodi vse njegovo premoženje neodvisno od tega ali je pridobljeno legalno ali ne. Nepremičnini, na katerih je bilo odrejeno začasno zavarovanje, sta postali del stečajne mase dolžnika, zato ni obstajala nevarnost, ki je eden od pogojev za podaljševanje predmetnega ukrepa, da bi dolžnik z njima razpolagal na način, da bi ju prodal oziroma odtujil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00015419
ZPP člen 7, 7/1, 180, 180/3, 214, 214/1, 324, 324/4, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 351, 351/1, 354, 354/1, 355, 358. OZ člen 5, 7, 626, 626/2, 626/3, 660. ZOR člen 1083, 1083/1, 1086, 1087, 1087/1, 1087/3. ZIZ člen 272, 272/1.
bančna garancija - zloraba bančne garancije - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazni sklep - dokazni standard - gradbena pogodba - bančna garancija za dobro izvedbo posla - vnovčenje bančne garancije - iura novit curia - prepoved vnovčevanja bančne garancije - neupravičen poziv na plačilo ("unfair calling") - zloraba pravic iz bančne garancije - neodvisna bančna garancija - obstoj napak - zamuda - zahtevek na vrnitev bančne garancije - sklep o zavarovanju - začasna odredba - povezanost trditvenega in dokaznega bremena - prepoved vnovčenja - neodvisna garancija
Namen neodvisne bančne garancije je preprečiti, da bi garant zavlačeval z izplačilom, dokler se ne bi nesporno ugotovilo, ali je obveznost iz temeljnega posla prekršena ali ne. Tega osnovnega namena bančne garancije ni mogoče zaobiti niti v sporu med naročiteljem in upravičencem, to je v primeru, ko naročitelj proti upravičencu uveljavlja zahtevek na prepoved unovčenja bančne garancije. Obsega napak v sporu, v katerem se presoja utemeljenost zahteve za unovčenje bančne garancije, tako ni dopustno ugotavljati. Presoja obsega napak na izvedenih delih bi predstavljala že razreševanje osnovnega pravnega razmerja, kar pa je v nasprotju z namenom neodvisne bančne garancije kot samostojnega in od temeljnega posla neodvisnega sredstva zavarovanja obveznosti.
Z materialnopravnim merilom presoje neupravičene zahteve za izplačilo na podlagi bančne garancije, ki je zoženo na očitno neutemeljenost zahtevka, je povezan tudi način ugotavljanja zlorabe. Zloraba pravic iz bančne garancije je podana, če obstajajo jasni in likvidni dokazi, ki onkraj razumnega dvoma kažejo na zlorabo pravice, ne da bi to terjalo izvedbo poglobljenega in obsežnega dokaznega postopka. O očitni neutemeljenosti in s tem o zlorabi je tako na primer mogoče sklepati iz predhodnih nedvoumnih izjav upravičenca, da so dela izvedena v skladu s pogodbo, iz jasne kršitve pogodbene obveznosti s strani upravičenca in drugih podobnih razlogov.