gospodarski spor majhne vrednosti - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - potrebni pravdni stroški - potni stroški pooblaščenca
Stranka ima pravico izbrati odvetnika, ki mu zaupa in ni dolžna izbirati zgolj med odvetniki v kraju, kjer je razpravljajoče sodišče. Vendar pa stroški izbire odvetnika iz drugega kraja bremenijo nasprotno stranko le, če je takšna izbira razumna ali za izbiro točno določenega odvetnika obstajajo posebni razlogi. Sodišče mora v vsakem primeru skrbno presoditi okoliščine primera in pretehtati, ali narava mandatnega razmerja med pooblaščencem in pooblastiteljem opravičuje, da se dodatni stroški naložijo v plačilo nasprotni stranki. Sodišče druge stopnje meni, da okoliščine obravnavanega primera prisojo tovrstnih stroškov utemeljujejo.
SZ-1 člen 105. ZPP člen 454, 454/2, 458, 458/1, 458/2.
najemna pogodba - službeno stanovanje - neprofitna najemnina - profitna najemnina - prenehanje delovnega razmerja - prenehanje najemnega razmerja - višina uporabnine - uporaba stanovanja brez pravnega naslova - spor majhne vrednosti
Toženec službeno stanovanje uporablja brez pravnega naslova, zato tožnica utemeljeno zahteva od toženca plačilo profitne najemnine.
pravdni stroški v nepravdnem postopku - postopek za določitev meje - povrnitev krivdno povzročenih stroškov - skupni stroški postopka
Postopek sta po krivdi povzročili predlagateljici, ki se nista strinjali z mirno in dokončno urejeno mejo v upravnem postopku. Obrazložitev sodišča prve stopnje, da je mogoče sodni postopek za ureditev meje predlagati tudi v primeru, če je meja v katastrskem postopku že urejena, zaradi česar ni mogoče govoriti o krivdi, kar da ne vpliva na odločitev o stroških, velja za stroške vsake stranke (tiste iz prvega odstavka 35. člena ZNP). Za skupne stroške pa 139. člena ZNP izrecno določa, da lahko sodišče o njih odloči tudi upoštevajoč krivdo posameznega udeleženca za nastanek spora o meji.
zemljiškoknjižni postopek - vložitev ugovora - pooblaščenec
V zemljiškoknjižnem postopku mora v primeru, ko je ugovor vložen po pooblaščencu (za udeleženca S. Š. in V. M. Š. ga je vložil sin A. Š.), biti pooblaščenec odvetnik, notar ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit in mora slednje izkazati ob vložitvi ugovora, sicer ni dovoljen.
ZPP člen 116, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. OZ člen 69, 69/2, 74, 74/1, 80.
izvedba naroka - vrnitev v prejšnje stanje - napaka sodišča - upravičenost za zastopanje - pooblastilo po zaposlitvi - ustni dogovor - naknadna odobritev pravnega posla - spor majhne vrednosti - protispisnost - nasprotje v razlogih sodbe - grajanje dokazne ocene
Ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da iz podatkov AJPES-a izhaja, da v oktobru 2015, ko naj bi prišlo do sklenitve spornega ustnega dogovora, J. H. ni bil več zakoniti zastopnik tožene stranke, in njegov zaključek, da je bil slednji pooblaščen za sklepanje poslov, se medsebojno ne izključujeta. Navedena oseba bi namreč pooblastilo za sklepanje tovrstnih poslov lahko imela npr. tudi po zaposlitvi.
Če je zakonita zastopnica tožene stranke B. J. dopuščala, da se je ustni dogovor izvajal, je posel, za katerega se je dogovoril J. H., vsaj odobrila. Četudi H. ni imel upravičenosti za zastopanje tožene stranke, je sporna pogodba toženo stranko zavezovala zaradi odobritve.
Tožena stranka pod pretvezo protispisnosti izpodbija ugotovljeno dejansko stanje.
ZPP člen 435, 435/2, 436, 436/2. ZIZ člen 62. ZFPPIPP člen 252, 386.
ugovor zoper plačilni nalog - ugovor zoper sklep o plačilnem nalogu - obrazloženost ugovora - standard obrazložitve sklepa - pravica do izjave - začetek postopka osebnega stečaja - poslovna sposobnost stečajnega dolžnika - pravdni postopek
V postopku pri ugovoru zoper plačilni nalog sodišče preizkuša obrazloženost ugovora, ne pa vsebinske utemeljenosti. Zato po ustaljeni sodni praksi v primeru ocene, da je ugovor obrazložen, sodišču prve stopnje ni treba podrobneje navajati razlogov o tem, zakaj šteje ugovor tožene stranke za obrazložen. O vseh pravno relevantnih trditvah strank se bo moralo izjaviti sodišče v pravdnem postopku, ki bo sledil.
zapadlost terjatve - neposredno izvršljiv notarski zapis - podaljšanje roka za izpolnitev obveznosti - prenovitev (novacija)
Skrajni rok izpolnitve (vračila kredita) je bil določen na 14. 10. 2016, zato je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo ZIZ, ki določa, da je notarski zapis izvršljiv, če je dolžnik v njem soglašal z njegovo neposredno izvršljivostjo in če je terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa, zapadla. Zapadlost se dokazuje z notarskim zapisom, javno listino ali po zakonu overjeno listino, s pisno izjavo dolžniku, da je terjatev zapadla, z navedbo datuma zapadlosti in dokazilom o vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku pa le v primeru, če zapadlost terjatve ni odvisna od poteka roka.
Podaljšanje roka za izpolnitev obveznosti se ne šteje na prenovitev.
Tožnik je na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 27. 10. 2009, sklenjene s krajšim delovnim časom 20 ur tedensko, obvezno zavarovan iz naslova delovnega razmerja za krajši zavarovalni čas 20 ur na teden. Sočasno je vse od 19. 10. 2009 dalje vpisan v register kot družbenik in poslovodja družbe, vendar za razliko do polnega zavarovalnega časa ni vključen v obvezno zavarovanje. Zato je bila z izpodbijanima odločbama za tožnika zakonito ugotovljena lastnost zavarovanca iz naslova dužbeništva in poslovodenja zasebne družbe od 1. 4. 2016 dalje za krajši zavarovalni čas 20 ur na teden.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00015030
KZ-1 člen 31, 253, 253/1. ZKP člen 373, 373/1, 392, 392/1.
overitev lažne vsebine - zakonski znaki kaznivega dejanja - izvršba na podlagi verodostojne listine - verodostojna listina - spravljanje v zmoto - pravni laik - podjetnik - pravna zmota - opravičljiva pravna zmota - zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - razveljavitev kazenske sodbe
V kolikor je sodišče sledilo zagovoru obdolženca glede pravne nevednosti oziroma zmote, bi slednjo moralo obravnavati skladno z določbami 31. člena KZ-1. V tem smislu bi moralo raziskati in v sodbi obrazložiti, ali je bila zatrjevana zmota neizogibna in tako opravičljiva oziroma izogibna in tako neopravičljiva.
prispevki za socialno varnost - obvezno zdravstveno zavarovanje - odpis dolga - interventni ukrepi
Z veljavnostjo ZUJF od 31. 5. 2012 je odpadla pravna podlaga za odpis, delni odpis dolga iz naslova prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje tako, da odpis dolga po 31. 5. 2012 ni več mogoč v nobenem primeru, ne glede na status posameznih oseb ali različne situacije v posameznih primerih in možnosti plačevanja prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje.
Sodišče prve stopnje je imelo dovolj strokovno prepričljive podlage za ugotovitev, da je bila tožnica v spornem obdobju začasno nezmožna za delo zaradi poškodbe izven dela.
finančni leasing - odstop od pogodbe o leasingu - vrnitveni zahtevek
Finančni lizing je specifičen pravni posel, ki ga ni mogoče uvrstiti med klasične tipe pogodb. Pri tem poslu gre za kompleksni, atipični pogodbeni odnos, ki ga opredeljujejo predvsem specifične pogodbene klavzule. Ključnega pomena pa je, da so pri finančnem lizingu izraženi drugačni interesi: dajalca izpostavlja interes financiranja, jemalca pa interes uporabe. Finančnega lizinga ni mogoče enačiti z najemom, kot je to pravilno in prepričljivo obrazložilo sodišče prve stopnje. Pojem najem običajno označuje transakcijo, pri kateri lastnik pogodbeno prepusti posest na svojem premoženju drugi osebi, za določeno najemno obdobje, ki je krajše od življenjske dobe premoženja, v zameno za določena periodična denarna plačila. Po koncu obdobja se premoženje vrne k lastniku, pri čemer najemnik med najemnim obdobjem nima lastniških interesov glede premoženja najema. Toda pojem najema se uporablja tudi v smislu transakcij, katerih ključna funkcija je financiranje nakupa premoženja. Končni cilj te transakcije je, da lastnik premoženja pridobi povrnjeno naložbo v premoženje, skupaj z obrestmi, medtem ko ima oseba, ki dobi posest na predmetu, pravice in obveznosti, ki so v praksi vzporedne z lastnikovimi. Zaradi tega je transakcija po imenu finančni lizing pravzaprav zavarovan finančni mehanizem in ne dejanski najem. Iz tega razloga je povsem pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da v konkretnem primeru ni šlo za pravni posel najema in zato uporaba določb Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (v nadaljevanju ZPSPP) ne pride v poštev.
ZP-1 člen 14, 14/1, 14/3, 14/3-1, 14/3-2, 15, 15/1. ZVRK člen 14, 14/7, 16, 16/1, 23, 23/2, 38, 38/1, 38/2.
volilna kampanja - financiranje - odgovornost odgovorne osebe - odgovornost pravne osebe - ekskulpacijski razlog - namen škodovati
Pri namenu s prekrškom škodovati pravni osebi (v smislu 1. alinee tretjega odstavka 14. člena ZP-1) gre za subjektivno okoliščino, ki jo mora pravna oseba praviloma dokazati z objektivnimi, navzven razvidnimi dejstvi, ki odsevajo vse relevantne okoliščine primera.
Prekršek ni bil storjen z namenom škodovanja pravni osebi, saj je A. A. pred tem kršila določbe ZVRK v zvezi z volitvami poslancev v Evropski parlament in torej ne gre za eno in edino postopanje odgovorne osebe, ki bi kazalo na škodni namen, temveč gre preprosto za neskrbno postopanje glavne tajnice, kar pa še ne izključuje odgovornosti pravne osebe.
ZJN-2 člen 24, 24/2, 24/2-a, 24/5, 109, 109/1, 109/1-5, 109/4, 109/6. ZJN-3 člen 39, 111, 111/1, 111/1-2, 111/5, 111/7. ZP-1 člen 2, 2/2, 14, 14/1, 15, 15/1.
javno naročanje - oddaja naročila brez izvedbe ustreznega postopka - odgovornost za prekršek - odgovornost odgovorne osebe - pojem odgovorne osebe - odgovornost pravne osebe - meje sankcioniranja prekrškov - izrek stranske sankcije - izločitev iz postopka javnega naročanja
Vsi pritožniki so že tekom postopka pri sodišču prve stopnje (tako kot sedaj v pritožbi) uveljavljali enake razloge, zakaj menijo, da niso storili prekrška, ki se jim očita oziroma, da za prekršek niso odgovorni, vendar pa je vse te navedbe že v izpodbijani sodbi argumentirano ovrglo že sodišče prve stopnje in s temi razlogi se strinja tudi pritožbeno sodišče. Sodišče prve stopnje je obširno in podrobno navedlo, zakaj je šlo v tem primeru za enotno javno naročilo blaga in kaj spada pod navedbo "instrumentarji" in zakaj v tem primeru ne gre za nujno nabavo instrumentarja „skrajna sila“ (vključno z "rezervnimi deli") in pri tem je tudi pravilno ocenilo pričevanje priče C. C. ter pri tem pravilno izpostavilo tudi širok trg v Evropski uniji. V zvezi s tem pa predlagatelj v odgovoru na pritožbi pravilno izpostavlja, da je obdolžena pravna oseba takšno javno naročilo v preteklosti že uspešno izvedla enotni postopek oddaje javnega naročila, kot je to v svoji sodbi navedlo tudi sodišče prve stopnje. Pritožbeno sodišče sledi ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je nemogoče in nelogično, da je obdolžena pravna oseba imela v 19 mesecih kar za več kot 60.981,67 EUR brez DDV nujnih nabav instrumentarja, istočasno pa v obdobju od dne 1. 3. 2009 (ko se je iztekel okvirni sporazum za nabavo instrumentarja z gospodarsko družbo H. d.d.) ni bilo za nabavo instrumentarja izvršeno nobeno javno naročilo po določbah ZJN-2.
Prav tako sodišče prve stopnje v svoji sodbi navaja pravilne razloge, zakaj je pri odločanju o obravnavanem prekršku (v času storitve je veljal ZJN-2) uporabilo novejši predpis, torej ZJN-3. Glede na v postopku nedvomno ugotovitev, da sta A. A. in B. B. kot odgovorni osebi podpisali naročilnice brez izvedenega postopka javnih naročil, je sodišče prve stopnje navedeno dejansko stanje pravilno subsumiralo pod določbo 5. točke prvega odstavka 109. člena ZJN-2 (ki je veljal v času storitve prekrška), prav tako je pravilno uporabilo določila prvega odstavka 15. člena ZP-1. Po tej določbi je odgovorna oseba tista oseba, ki je pooblaščena opravljati delo v imenu, na račun, v korist ali s sredstvi pravne osebe, pri čemer je bilo nedvomno ugotovljeno, da sta naročilnice podpisala A. A. in B. B., ki sta kot vodstveni kader (vsak v svojem obdobju) nedvomno nastopali v imenu, za račun in tudi s sredstvi pravne osebe glede na to, da je šlo za nabavo instrumentarja za pravno osebo. Nabor odgovornih oseb je bil z Novelo ZP-1G res razširjen, vendar je bil razširjen v tem smislu, da je odgovorna oseba neposredni storilec ali pa je to oseba, ki je pri določenem subjektu (pravni osebi, samostojnem podjetniku posamezniku itd.) pooblaščena izvajati dolžno nadzorstvo, s katerim se lahko postopek prepreči. V obravnavanem primeru pa se odgovornima osebama očita prekršek kot neposrednima storilkama zaradi njunih podpisovanj naročilnic.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00014865
ZKP-UPB8 člen 371, 371/1, 371/1-3. KZ-1-UPB2 člen 91, 91/3, 196, 196/1.
preložitev glavne obravnave - glavna obravnava v nenavzočnosti zagovornika - glavna obravnava v obdolženčevi nenavzočnosti - zastaranje kazenskega pregona
Po odhodu zagovornika, potem ko mu je bilo obrazloženo, da njegovemu predlogu za preložitev ni bilo ugodeno, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno tudi, ko je po izjavi obdolženke, da ne soglaša, da bi se glavna obravnava nadaljevala v nenavzočnosti zagovornika, obdolženko pozvalo, naj si takoj vzame drugega zagovornika, kar je slednja zavrnila, nato pa je pravilno glavno obravnavo, potem ko jo je zapustila še obdolženka, nadaljevalo.
Pritožbeni očitek, da se sodišče v obrazložitvi sodbe z zastaranjem ne ukvarja, je neutemeljen, saj je iz odločitve, ko je obdolženko spoznalo za krivo, razvidno, da je ocenilo, da kazenski pregon ni zastaral, in dejstva, da kazenski pregon ni zastaral, v sodbi ni potrebno pojasnjevati. Zastaranje kazenskega pregona bi za obravnavano kaznivo dejanje glede na čas storitve, in ker gre za kolektivno kaznivo dejanje, nastopilo 1. 11. 2018, glede na tretji odstavek 91. člena KZ-1 pa bi nastopilo šele v aprilu 2019, saj zastaranje ne teče v času, ko se po zakonu pregon ne sme začeti ali nadaljevati ali ko je storilec nedosegljiv za državne organe.
pobotni ugovor - materialno procesno vodstvo - sodba presenečenja
Glede na izrecne konkretizirane in obrazložene navedbe tožeče stranke v tožbi, da do kompenzacije ni moglo priti, ker niso bili izpolnjeni zakonski pogoji iz 311. člena Obligacijskega zakonika, in sicer vzajemnost, istovrstnost in zapadlost terjatev ter iztožljivost in likvidnost terjatve, ne obstaja dolžnost sodišča, da toženo stranko še dodatno poziva, da dopolni svoje navedbe in dokaze.
Zmotno meni pritožba, da bi jo sodišče prve stopnje moralo pozvati v smislu konkretizacije navedb in dokaznih predlogov glede obstoja nasprotnih terjatev, slednje namreč presega zahtevo po materialnem procesnem vodstvu in bi pomenilo neupravičeno priviligiranje tožene stranke
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00016155
ZDR-1 člen 43, 184.. OZ člen 131, 179.. ZVZD člen 5, 5/1, 25.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost - zagotavljanje varnega delovnega okolja - soprispevek - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - napotitev na delo v tujini
V obravnavani zadevi je podano protipravno ravnanje tožene stranke. Ta je opustila dolžnost zagotoviti tožniku varno opravljanje dela na delovišču v tujini. Glede na to, da je šlo za delovišče, na katerem je delo opravljalo hkrati več delodajalcev, je opustila dolžnost sklenitve pisnega sporazuma o določitvi skupnih ukrepov za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in določitve delavca, odgovornega za izvajanje teh ukrepov (25. člen ZVZD). Ni določila navodil za varno delo, ki ga je opravljal tožnik, s pomočjo katerega bi tožnika obvestila o varnem načinu dela.
Ob ugotovitvah, da je tožnik zgolj sledil navodilom za delo, in da ni samovoljno polagal lesenih letev pod konstrukcijo, temveč je bilo to njegova naloga, tožniku ni mogoče očitati soodgovornosti za nezgodo. Zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in s tem usposabljanje za varno delo je temeljna obveznost delodajalca, ki jo je v obravnavanem primeru kršila tožena stranka.
ZDR člen 130.. ZDR-1 člen 130.. ZPSDP člen 8.. ZUJF člen 168.. Uredba o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela javnim uslužbencem in funkcionarjem v državnih organih (2006) člen 2, 2/4.
stroški prevoza na delo in z dela - javni uslužbenec
Določbo četrtega odstavka 2. člena Uredbe o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela javnim uslužbencem in funkcionarjem v državnih organih o tem, da se zaposlenemu prizna kilometrina za razdaljo po najkrajši poti od kraja prebivališča do delovnega mesta, se tolmači na način, da mora biti prevoz po tej poti dejansko možen oziroma dovoljen.
Ob nastanku taksne obveznosti je bila sodna taksa za revizijo že plačana, kar pa je sodišče prve stopnje spregledalo pri izdaji plačilnega naloga in izdaji sklepa o umiku revizije. Sodišče prve stopnje je tožnikov predlog pravilno presojalo po določbi 6.c člena ZST-1, ker pa ne gre za zamudo pri opravi procesnega dejanja, je njegov predlog utemeljeno zavrnilo.