Kadar izvršilni naslov (listina), na podlagi katere upnik predlaga izvršbo, ne predstavlja izvršilnega naslova v smislu 17. čl. ZIZ (ki taksativno določa izvršilne naslove), tak predlog za izvršbo vsebinsko (materialnopravno) ni utemeljen, četudi je formalno (procesnopravno) popoln in torej sposoben za obravnavanje (primerjaj sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v zadevi za varstvo zakonitosti, opr. št. II Ips 469/2001, z dne 9.1.2002). Zato je sodišče prve stopnje ravnalo prav, ko je o formalno popolnem upnikovem predlogu za izvršbo odločalo in ga zavrnilo, saj je upnik izvršbo predlagal na podlagi listine, ki ni izvršilni naslov.
Ker se sklep o prekinitvi pravdnega postopka ne nanaša na vodstvo pravde in ni z ZPP drugače določeno, je sodišče vezano nanj, tudi če ga ni izdalo pravilno.
Po čl. 15i in 15g ZSSuk-B prekinjeni pravdni postopek se po uradni dolžnosti ne more nadaljevati na podlagi čl. 208/III ZPP, temveč le po izpolnitvi pogojev iz čl. 15 e ZSSuk-B.
Izvršilno sodišče je kršilo 2. odst. 55.a člena ZIP, saj je razveljavilo celotni sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, namesto da bi razveljavilo samo del, s katerim je dovoljena izvršba ter odločilo, da se bo postopek nadaljeval kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. Ta sklep je postal pravnomočen. Sodišče prve stopnje pa je na podlagi tega napravilo napačen zaključek, da ima takšen sklep enake učinke kot odločitev o zavrženju tožbe, zaradi česar naj bi po njegovi pravnomočnosti začel zastaralni rok teči znova. Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ima v delu, s katerim je dolžniku naloženo, da poravna upnikovo terjatev, značaj plačilnega naloga. Plačilni nalog pa je dajatvena sodna odločba - sklep, s katerim se ugodi tožbenemu zahtevku (4. odstavek 128. člena ZPP) oziroma toženi stranki naloži, naj izpolni tožbeni zahtevek (1. odstavek 431. člena ZPP). Z njegovo razveljavitvijo, v zadevi še ni odločeno, saj samo razveljavitev plačilnega naloga ne predstavlja končne odločitve o zadevi. Postopek se je le vrnil v fazo, ko o tožbenem zahtevku tožeče stranke (v izvršbi upnika) še ni bilo nič odločeno, tožba (predlog za izvršbo) pa je bila seveda vložena in že tudi vročena nasprotni stranki. To pa pomeni, da postopek ni bil končan in zastaralni rok, ki se je po 388. členu ZOR pretrgal z vložitvijo upnikovega predloga za izvršbo na podlagi verodostojne lisitne, zato s pravnomočnostjo razveljavitve tega sklepa ni pričel teči znova po 1. odstavku 392. člena ZOR.
Res je žaga nevarna stvar v smislu 173. čl. ZOR in za škodo od nje odgovarja njen imetnik (1. odst. 174. čl. ZOR). Vendar pa je tožena stranka naredila vse v okviru svojih obveznosti in možnosti, da bi zagotovila, da žago uporabljajo samo za to pooblaščeni delavci: tako sta nad žago viseli dve tabli, ki sta opozarjali, da lahko žago uporabljajo samo za to usposobljeni delavci, imena teh delavcev pa so bila na žagi izrecno navedena in med njimi tožnika ni bilo; v okviru programa varstva pri delu je tožena stranka izobraževala svoje delavce in jih seznanjala z varnostnimi ukrepi; tudi tožnik kot kvalificiran tesar je imel opravljen izpit iz varstva pri delu in je vedel, da je na žagi strogo prepovedano uporabljati zaščitne rokavice; v konkretnem primeru pa je bilo tožniku izrecno prepovedano, da sam izdela zagozde, in naročeno, da jih pripelje, ker jih je na gradbišču zadosti. Zgolj dejstvo, da je bila žaga na gradbišču in kot taka dostopna tudi drugim, nepooblaščenim delavcem, pa ob zagotovljenem siceršnjem varstvu pri delu in usposobljenosti lastnih delavcev ne more biti odločilno: kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, morajo tudi delavci upoštevati napotke delodajalca in se držati pravil o varnosti pri delu. Pritožbeno sodišče tako kot pravilno sprejema zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnik sam s svojim ravnanjem povzročil škodo, njegovega ravnanja pa tožena stranka v danih razmerah ni mogla pričakovati, prav tako pa se tudi ne izogniti njegovim posledicam ali posledice odstraniti, zaradi česar je materialnopravno pravilna zavrnitev tožbenega zahtevka.
ZGD člen 394, 394/1, 394, 394/1. ZDavP člen 1, 1. ZPP člen 1, 18, 18/1, 1, 18, 18/1. ZFPPod člen 27, 27/4, 27, 27/4.
davek - upravna pristojnost - sodna pristojnost
Okoliščina, da za zapadlo in neplačano obveznost družbe namesto nje, ker je prenehala obstajati odgovarja njena pravna naslednica, terjatve tožnice iz naslova neplačanih davkov in prispevkov ni spremenila v kašno drugo terjatev.
Ker določba prvega odstavka 1. člena ZDavP primere postopanja davčnega organa po določbah upravnega postopka ne omejuje personalno, temveč je za pristojnost davčnega organa dovoj, da gre za "davčno stvar", davčne obveznosti v danem primeru, kljub temu, da gre za prehod premoženja davčnega zavezanca - družbe na pravno naslednico - njeno družbenico, ne morejo biti predmet civilnopravnega spora, o katerem ni odločalo sodišče v pravdnem postopku.
ZPP (1977) člen 6, 6/1, 104, 104/1, 109, 109/1, 109/4. ZPP9 člen 6, 6/1, 104, 104/1, 108, 108/1, 108/4, 498, 498/1. ZS člen 5, 5/1.
jezik v postopku – vloga v tujem jeziku – nepopolna vloga – poprava vloge
Ker je tožena stranka celo že dvakrat izkazala odklonilno stališče do ustrezne poprave oz. dopolnitve svojih vlog, nesposobnih za obravnavanje zaradi v njih uporabljenega (srbskega) jezika, pa pred zavrženjem obravnavane vloge tudi ni bilo potrebno še poprejšnje pozivanje tožene stranke k popravi oz. dopolnitvi te vloge.
postopek za delitev stvari v solastnini - fizična delitev - delitev - pravni standard
Pri fizični delitvi več solastnih nepremičnin sodišče enemu solastniku dodeli tiste nepremičnine, za katere ta solastnik glede na vse okoliščine konkretnega primera izkaže večji upravičen interes napram drugemu solastniku.
Ker se parcela v pravnem prometu obravnava kot enovita stvar, predpostavlja tudi enovito lastniško stanje, zato mora sodišče pri razdelitvi solastnih nepremičnin paziti, da se solastnikom dodelijo parcele kot celote in ne le njihov del, razen če med posameznimi udeleženci postopka ni drugačnega dogovora.
gospodarski spor - spor majhne vrednosti - sodba na podlagi odpovedi - pritožba - neplačana taksa - umik pritožbe - opomin - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tudi če pravdna stranka niti po opominu ne plača premalo plačane sodne takse za pritožbo zoper v postopku v gospodarskem sporu majhne vrednosti izdano sodbo zaradi odpovedi, ni mogoče uporabiti določbe čl. 497/III ZPP in šteti pritožbe za umaknjeno, saj v ZPP ni drugače določeno.
Če je pravdna stranka z opominom pozvana (le) k dopolnitvi premalo plačane sodne takse za pritožbo, mora to biti v opominu opredeljeno navedeno.
Če za škodo poleg otroka (mladoletnik z dopolnjenimi štirinajstimi leti) odgovarjajo tudi starši, sme tožeča stranka zahtevati odškodnino od kogarkoli izmed njih hoče
Sodišče prve stopnje je glede na vsebino pogodbe zmotno ocenilo, da gre za pogodbo o prevzemu dolga. Prezrlo je, da sta pogodbenika upnik in tretji, glede na pogodbene stranke lahko gre le za pogodbe o pristopu k dolgu.
omejitve izvršbe - sredstva in predmeti izvršbe - predlog dolžnika - absolutna bistvena kršitev določb postopka - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Zakon o izvršbi in zavarovanju pozna dve vrsti omejitve izvršbe: I. Omejitve izvršbe, kot so obravnavane v 102. členu ZIZ, se navezujejo (le) na izvršbo na denarno terjatev dolžnika, in v grobem pomenijo, da se lahko z izvršbo na plačo in druge prejemke seže le do določenega deleža takih dolžnikovih prejemkov. Opisane omejitve izvršbe je treba v skladu z določbo 137. člena ZIZ upoštevati tudi, kadar je izvršba dovoljena na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik na tekočem računu pri banki, vendar lahko kljub taki zakonski določbi pride do blokade dolžnikovih denarnih sredstev na računu pri banki, če sklep o izvršbi teh omejitev ne vsebuje.
II. Na drugi strani lahko sodišče na podlagi določbe drugega odstavka 34. člena ZIZ na dolžnikov predlog kadarkoli med postopkom dovoljeno izvršbo omeji tako, da se ta opravi le na nekatera sredstva oziroma na nekatere predmete, če zadoščajo za poplačilo terjatve.
pokojninsko zavarovanje - neupravičena pridobitev - verzija
Za verzijsko terjatev je bistveno le, da je do prehoda denarne dajatve prišlo na podlagi pravnega temelja ali na pravni podlagi, ki je kasneje odpadla. Psihične zdravstvene težave toženke in njeno socialno-ekonomsko stanje ni odločilno. Zato je toženka na podlagi 288. člena ZPIZ v zvezi z 210. členom ZOR dolžna neupravičeno prejeti znesek vrniti.
ZZVZZ člen 81, 82, 81, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 239, 239.
zdravstveno zavarovanje - začasna nezmožnost za opravljanje dela
Sodišče prve stopnje je tožnici utemeljeno priznalo bolniški stalež le do dneva, ko je prejela mnenje zdravniške komisije I. stopnje, po katerem se je bila dolžna ravnati, saj daljši bolniški stalež medicinsko ni bil indiciran.
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (1983) člen 10, 10/2, 32. ZPIZ člen 269, 269/1-2.
pokojninsko zavarovanje - starostna pokojnina - varstveni dodatek - gostota zavarovalne dobe za širši obseg pravic
Z določbo 22. člena novele ZPIZ (Ur. l. SRS, št. 30/90) ni bilo poseženo v 32. člen istega zakona glede izključitve zavarovanja po 3. odstavku 10. člena in 11. člena in pravice do varstvenega dodatka. Zato s priznanjem pravice do varstvenega dodatka tožniku, ki je bil ob upokojitvi leta 1991 zavarovanec po 2. odst. 10. člena ZPIZ/83, ni prišlo do kršitve materialnega zakona v škodo zavoda in tudi ni bilo pogojev za spremembo pravice do odločbe po 2. alinei 269. člena ZPIZ.
ZOR člen 99, 99/1, 99/2, 124, 99, 99/1, 99/2, 124.
pogodba o delu - vrnitev
Stališče, da je delodajalec v primeru, če delavec ne izpolni svojih obveznosti iz pogodbe o izobraževanju ob delu, upravičen le do povračila neto plač, ni pravilno. Iz 7. točke pogodbe o izobraževanju ob delu, v kateri so opredeljene posledice neizpolnitve, izhaja, da mora delavec v primeru razdrtja pogodbe povrniti delodajalcu vsa plačila in stroške, kar pomeni bruto plačo.
1. Za ugotovitev ali predstavlja odločba o tožbenem zahtevku v odnosu do tožbenega zahtevka, vtoževanega v drugi pravdi, razsojeno stvar, je bistvenega pomena subjektivna in objektivna identiteta obeh tožbenih zahtevkov. Med istimi strankami o tožbenem zahtevku, o katerem je bilo že pravnomočno razsojeno, zaradi učinkov pravnomočnosti ni dopustno ponovno sojenje. O dveh identitičnih tožbenih zahtevkih govorimo, če je v obeh pravdah podan enak tožbeni predlog ob upoštevanju istega materialnopravnega razmerja in se s tem zahtevkom zahteva izdaja enake sodne odločbe.
2. Sodišče prve stopnje je odločilo, da je dolžna tožena stranka tožniku povrniti separatne stroške postopka, o ostalih priglašenih stroških pa sodišče prve stopnje v izreku sodbe ni odločilo. Ker le izrek sodbe postane pravnomočen in izvršljiv, je pritožbeno sodišče štelo pritožbi obeh strank zoper odločitev o stroških postopka kot predlog za izdajo dopolnilnega sklepa o stroških postopka.
Plača direktorja je osnova za izračun nadomestila plače za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja izključno zato, ker tožnik potem, ko je bil predčasno razrešen kot direktor sektorja, ni bil zakonito razporejen na nižje delovno mesto (zaradi opustitve vročitve sklepa o razporeditvi). Če bi bila razporeditev zakonito izvedena, bi bila osnova za odmeno za celotno obdobje plača pravnika.
Tožnici je lečeči zdravnik odobril bolniški stalež, zato ji za to obdobje ni mogoče očitati neupravičenih izostankov. Drugačna odločitev zdravniških komisij I. in II.stopnje, da je tožnica do bolniškega staleža upravičena le za del vtoževanega obdobja, je bila v socialnem sporu spremenjena in je sodišče tožnici priznalo bolniški stalež za celotno obdobje, za katerega se očitajo neupravičeni izostanki. Čeprav je bila sodna odločba v socialnem sporu izdana šele po končanem disciplinskem postopku, odločitev zdravniške komisije I. in II. stopnje ne more iti v njeno škodo.
Pravno podlago za plačilo odpravnine delavcem, ki jim delovno razmerje preneha v postopku prisilne poravnave predstavlja 19. člen ZJSRS-C, ki je začela veljati 3.7.1999. Po citirani noveli imajo do uveljavitve novega Zakona o delovnih razmerjih delavci iz 16. člena zakona ZJSRS (to so delavci, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca - zaradi uvedbe stečaja ali zaradi finančne reorganizacije v postopku prisilne poravnave) pravico do odpravnine v višini in pod pogoji, kot jo imajo delavci, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi nujnih operativnih razlogov po Zakonu o delovnih razmerjih.
1. Tožničina sodelavka je bila nepravilno opredeljena kot samohranilka z otrokom v starosti do dveh let in bi morala biti tožnica z njo primerjana. Tožena stranka tega ni upoštevala in obeh delavk ni točkovala glede na kriterije, določene s Podjetniško kolektivno pogodbo, temveč je točkovala le delovno uspešnost tožnice in ostalih primerjalnih delavcev, zato je tožnici nezakonito prenehalo delovno razmerje kot trajno presežni delavki.
2. 17. člen SKPGd je v 10. odstavku določil uporabo izključevalne metode kriterijev za določanje presežnih delavcev, razen če ni kolektivna pogodba dejavnosti ali podjetniška kolektivna pogodba določala možnost uporabe kumulativne metode. Ker je bila tako s Kolektivno pogodbo dejavnosti gostinstva in turizma (Ur. l. RS št. 83/97, 35/98), kot tudi s Podjetniško kolektivno pogodbo tožene stranke določena kumulativna uporaba kriterijev za ugotavljanje trajnih presežkov, bi morala tožena stranka kriterije uporabiti na tak način.