Tožnica je po roku, ki ji ga je določilo sodišče za dopolnitev tožbe, predložila vlogo z dokončno odločbo toženca. Glede navedene vloge oziroma dokončne odločbe jo je sodišče nepravilno napotilo, da bi morala sodno varstvo zahtevati v samostojnem postopku, saj bi moralo njeno vlogo ali upoštevati v predmetnem postopku ali pa bi jo moralo obravnavati kot novo tožbo.
dodatek za pomoč in postrežbo – pogoji za priznanje
Ker tožnik, četudi je v težkem zdravstvenem in socialnem stanju, ni uživalec starostne, invalidske, vdovske ali družinske pokojnine, ne izpolnjuje osnovnega pogoja za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo.
zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka zastaralnega roka – vzročna zveza – teorija adekvatne vzročnosti
Za ugotovitev zastaranja je pomembno, kdaj je oškodovanec izvedel za škodo in za tistega, ki jo je povzročil.
Od številnih okoliščin, ki so v zvezi z nastankom škode, kot vzrok šteje samo tista okoliščina, ki po rednem teku stvari pripelje do take posledice (teorija adekvatne vzročnosti).
Tožnik nima podlage, da zahteva od pravnih naslednic prevzemnikov razvezo pogodbe zaradi neizpolnjevanja le-te s strani prevzemnikov, saj so bili razlogi za neizpolnjevanje v tožbi zatrjevanih obveznosti, ki so bile prevzete s pogodbo, na njegovi strani.
povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina – odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine – strah – skaženost – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – izguba vida – izguba zob
Odmera nepremoženjske škode.
Tožnik ima res prizadet vid na enem očesu, kar pomeni znatno prikrajšanje, vendar pa se omejitve nanašajo le na tiste dejavnosti, ki zahtevajo popoln vid, medtem ko na ostale ne. Zato je treba prisojeno odškodnino primerjati z odškodninami v primerih, ko so oškodovanci deloma omejeni v določeni sferi dejavnosti, ne pa v celoti.
vpis lastninske pravice – vsebina zemljiškoknjižnega dovolila
Iz zemljiškoknjižnega dovolila izhaja, da nasprotna udeleženka dovoljuje vknjižbo na dveh novonastalih parcelah v skupni izmeri 2.153 m2, ki bosta še nastali po parcelaciji parc. št. 899/2 in 899/3 k.o. D., pri čemer sta se pravdni stranki zavezali točno opredeliti oznako in izmeri novonastalih parcel z aneksom k menjalni pogodbi. To pa pomeni, da je sodišče ravnalo v nasprotju z določbo prve alineje 1. točke 1. odst. 149. člena ZZK-1, saj vsebina vpisa, ki se je z zemljiškoknjižnim predlogom zahtevala, ni dovoljena z zemljiškoknjižnim dovolilom.
ZIZ člen 17, 21, 21/1. ZPP člen 180. ZDSS-1 člen 19.
primernost izvršilnega naslova – izvršilni naslov – sodba delovnega in socialnega sodišča – pravice iz delovnega razmerja
V skladu z določilom 180. člena ZPP, ki se po določbi 19. člena ZDSS-1, ki velja od 1. 1. 2005, uporablja tudi za postopek v delovnem sporu, je za tožbo poleg opredelitve pravdnih strank bistveno, da dolžnik natančno in konkretno opredeli vsebino sodnega varstva, ki ga zahteva. Če gre za dajatveni zahtevek, mora ta zagotavljati ustreznosti izvršilnega naslova, da bo v izvršilnem postopku sodišču nedvomno in brez nadaljnjega pravnega sklepanja razvidno, kaj je obveznost, ki jo je treba izvršiti.
sodna taksa za tožbo – prepozno plačilo sodne takse - domneva o umiku tožbe
Iz podatkov v spisu izhaja, da je tožeča stranka prejela plačilni nalog za plačilo sodne takse za tožbo dne 28.6.2010. To pomeni, da je petnajstdnevni rok za plačilo sodne takse potekel dne 13. 7.2010. Tožeča stranka pa je dolžno sodno takso plačala šele 16.7.2010, kar je prepozno. Na podlagi navedenih dejstev, ki jih je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, je materialnopravno pravilno odločilo, ko je štelo, da je tožba umaknjena.
Ker je tudi po vedenju pritožbenega sodišča sedež Odvetniške družbe H. o.p. - d.o.o. v neposredni bližini sodišča, ji ne pripada povračilo stroškov za odsotnost iz pisarne v času potovanja.
Niti sklep sodišča, niti pogodba o prodaji nepremičnine z dne 11.3.2002 med stečajnim dolžnikom kot prodajalcem in tožnico kot kupcem, ne more nadomestiti veljavne najemne pogodbe, sklenjene med tožencem in vsakokratnim najemodajalcem. Z navedenima listinama ni mogoče dokazovati obstoja najemnega razmerja. Najemno razmerje nastane s sklenitvijo najemne pogodbe.
Določba 4. odst. 112. čl. SZ-1 se nanaša na rok za izselitev, ki velja le v primeru odpovedi najemne pogodbe, ne pa v primerih izselitve iz stanovanja zaradi uporabe stanovanja brez pravnega naslova.
Stranki kot laiku ni mogoče očitati, da bi morala vedeti, kakšno primerjalno gradivo je po strokovnih kriterijih grafološke stroke primerno za preiskavo. S tem se je seznanila šele po pojasnilu izvedenca, zato ji je treba dopustiti, da naknadno predloži primerjalno gradivo, ki ustreza strokovnim kriterijem brez sankcije prekluzije. V nasprotnem primeru bi ji bilo naloženo nesorazmerno dokazno breme.
Sodišče prve stopnje je pravilno presojalo (ne)poštenost pogajanj in na tej osnovi prišlo do zaključkov o toženkini poslovni odškodninski odgovornosti. Tožena stranka namreč ni pojasnila, zakaj meni, da ne more več zagotoviti podpisa pogodbe s strani leasingodajalca oziroma zemljiškoknjižnega lastnika, k čemur se je zavezala oziroma zakaj lahko to stori le pod drugačnim pogoji oziroma za drugega kupca (glede na to, da je bila nepremičnina tekom pravde prodana tretji osebi).
ZZVZZ člen 80, 81, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232. ZDSS-1 člen 61.
začasna nezmožnost za delo – bolniški stalež – načelo materialne resnice
Pri odločanju o tem, ali so obstajali v spornem obdobju razlogi za priznanje začasne nezmožnosti za delo, je treba ugotoviti, ali je v postopku ugotavljanja bolniškega staleža oziroma odobritve ter podaljšanja bolniškega staleža prišlo do napak, ali gre za razloge na strani tožnika ali ne in ali je zaradi razlogov, ki niso na njegovi strani, lahko odločeno njemu v škodo.
Toženec je bil o prispeli pošiljki obveščen, vendar v danem roku pošiljke ni dvignil. Iz tega razloga je v zvezi s tožbo nastopila fikcija vročitve, toženec bi moral na tožbo odgovoriti v zakonsko določenem roku. Ker tega ni storil, je sodišče prve stopnje, saj je bila tožba sklepčna, stranki pa sta z zahtevkom lahko razpolagali, utemeljeno izdalo zamudno sodbo, s katero je tožencu naložilo, da povrne neupravičene prejeto štipendijo, kot se je zavezal v poravnavi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VSL0069374
ZZad člen 74. ZSKZ člen 2, 2/1, 2/3, 3, 10, 10/2, 14, 14/1, 16, 16/2, 74, 74/2. OZ člen 132, 190, 193. SPZ člen 11, 11/1, 37, 37/1. ZTLR člen 20. ZDen člen 3.
kmetijsko zemljišče – pridobitev lastninske pravice – aktivna legitimacija sklada kmetijskih zemljišč in gozdov – arondacija
Tožeča stranka je bila do 22. 02. 2005 vpisana kot lastnica nepremičnine št. 450. Glede na to je podana domneva, da je bila do sklenitve prodajne pogodbe tožena stranka lastnica sporne nepremičnine. Zakonska domneva velja, dokler se ne izpodbije. Tožeča stranka je v tem sporu izpodbijala domnevo o lastništvu nepremičnine. Zatrjevala je, da tožena stranka ni bila lastnica sporne nepremičnine, saj je nepremičnino dobila neodplačno v postopku arondacije, zato je na podlagi ZSKZ nepremičnina prešla v last RS.
kategorija invalidnosti – stroški postopka – uspeh v postopku
Tožnica je zahtevala razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti, sodišče prve stopnje pa jo je razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti, kar pomeni, da je v sodnem postopku uspela le deloma. Pri odločitvi o stroških postopka je treba šteti, da je njen uspeh v sodnem postopku polovičen.
Temeljna ideja odškodninskega prava je, da ni pravično, da bi oškodovanec škodo trpel sam, če jo lahko komu pripišemo. Dokazni standard o tem, kaj predstavlja vzrok, brez katerega škoda tožniku ne bi nastala, ne more biti stopnja izključenosti vsakega razumnega dvoma v resničnost sprejetih ugotovitev. V danem primeru je dokazni standard nižji in sicer zadošča preko 50 % verjetnost, da je vzrok za nastalo škodo v škodnem ravnanju.
razlaga pogodbe – skupen namen pogodbenikov – vnaprej natisnjena vsebina pogodbe – vrednost stvari ob prenehanju pogodbe o operativnem leasingu – uporaba leasing vozila
239. čl. OZ leasingojemalca obvezuje, da vozilo uporablja s skrbnostjo dobrega gospodarja in po izteku pogodbe vozilo vrne v stanju, ki odraža običajno uporabo, predvideno v leasing pogodbi. Leasingojemalčeva neskrbna uporaba vozila predstavlja kršitev pogodbe in utemeljuje njegovo odškodninsko odgovornost ter uporabo 2. odstavka 239. čl. Obligacijskega zakonika.
Osnovna leasingojemalčeva dolžnost (poleg plačila najemnine) je skrbna uporaba vozila. Z načinom uporabe vozila leasingojemalec ne more doseči, da bo ob prenehanju pogodbe vozilo imelo v naprej določeno vrednost, ker ohranjenost vozila ni edino merilo za določitev njegove vrednosti. Na vrednost rabljenega vozila poleg njegovega stanja vplivajo tudi razmere na trgu: ponudba in povpraševanje, lahko tudi povpraševanje po določeni znamki ali tipu vozila, splošna gospodarska situacija …., ki so po naravi stvari lastnikov in ne leasingojemalčev riziko.
S tem, ko sodišče ni obrazložilo, zakaj je dokaze zavrnilo, je storilo kršitev določb postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, pri čemer pritožba, izrecno opozarja na neizvedbo teh dokazov. Nadalje je ostala neocenjena izpovedba tožeče stranke, kar predstavlja formalno in vsebinsko očitano bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 8. členom ZPP.
Za dodatno zaslišanje izvedenca, da se odpravi nejasnost, nepopolnost, protislovje in dvom o pravilnosti mnenja, ni potrebna pobuda strank. Pisno mnenje in zaslišanje izvedenca (in v okviru tega tudi morebitno soočenje izvedencev) predstavljata enoten dokaz. Ker je takšen dokaz tožeča stranka predlagala (in ga ni umaknila), je naloga sodišča, da v skladu s 254. členom ZPP z zaslišanjem izvedenca odpravi pomanjkljivosti.
dedni dogovor – odstop dednega deleža – znano premoženje – pozneje najdeno premoženje
Odpoved v korist določenega dediča se namreč šteje za izjavo o odstopu svojega dednega deleža, ki je mogoča zgolj glede znanega zapuščinskega premoženja. Ne more pa se šteti za izjavo o odstopu deleža tudi na pozneje najdenem premoženju.