začasna odredba v sporih iz razmerij med starši in otroki – regulacijska začasna odredba – ustrezna trditvena podlaga za presojo ogroženosti koristi otrok
Smisel začasnih odredb v sporih iz razmerij med starši in otroci je v tem, da se začasno, do dokončne odločitve v sporu, razmerje med starši in otroci uredi tako, da bo zagotovljena največja otrokova korist. Izdaja začasne odredbe je zato potrebna, kadar sodišče ugotovi okoliščine, iz katerih, zaradi zagotovitve največje koristi otroka izhaja nujnost, da se vprašanje vzgoje in varstva otroka ter vprašanje stikov začasno uredi še pred meritorno odločitvijo sodišča v sodbi.
Tožnica je po roku, ki ji ga je določilo sodišče za dopolnitev tožbe, predložila vlogo z dokončno odločbo toženca. Glede navedene vloge oziroma dokončne odločbe jo je sodišče nepravilno napotilo, da bi morala sodno varstvo zahtevati v samostojnem postopku, saj bi moralo njeno vlogo ali upoštevati v predmetnem postopku ali pa bi jo moralo obravnavati kot novo tožbo.
zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka zastaralnega roka – vzročna zveza – teorija adekvatne vzročnosti
Za ugotovitev zastaranja je pomembno, kdaj je oškodovanec izvedel za škodo in za tistega, ki jo je povzročil.
Od številnih okoliščin, ki so v zvezi z nastankom škode, kot vzrok šteje samo tista okoliščina, ki po rednem teku stvari pripelje do take posledice (teorija adekvatne vzročnosti).
poroštvo – prenehanje obveznosti – stečaj glavnega dolžnika – samostojni podjetnik kot dolžnik
Tudi če je poroštveno izjavo podpisal toženec, ki je bil v svojstvu samostojnega podjetnika hkrati tudi dolžnik, to še ne pomeni, da poroštvo ni nastalo. Namen tovrstnega poroštva je ravno v tem, da se toženec zaveže plačati terjatev, ki jo ima tožeča stranka do njega kot samostojnega podjetnika, če te ne bi bil sposoben izpolniti kot samostojni podjetnik.
Na obstoj in veljavnost poroštvene zaveze ne vpliva okoliščina, da je bil nad toženo stranko kot samostojnim podjetnikom izveden stečajni postopek. Z njegovim zaključkom so prenehale oz. ugasnile vse pogodbe in iz njih izvirajoče obveznosti, ki so se nanašale na toženca kot samostojnega podjetnika. Poroštvena zaveza pa je osebne narave in se ne nanaša na poslovno dejavnost. Zato je obstoječa in veljavna tudi po koncu stečajnega postopka.
odvzem poslovne sposobnosti - dokazni sklep –sklep o pregledu osebe s strani izvedenca - pravnomočnost sklepa – vezanost na pravnomočni sklep – vezanost sodišča na svojo odločitev
Sklep z dne 1.7.2010 ni dokazni sklep, na katerega sodišče prve stopnje v nadaljevanju postopka ne bi bilo več vezano (in zoper katerega tudi ni posebne pritožbe), pač pa gre pri odločitvi sodišča, da osebo, ki naj se ji odvzame poslovna sposobnost, pregleda izvedenec medicinske stroke za procesno dejanje, ki praviloma mora biti opravljeno (razen, če že iz poročila psihiatrične zdravstvene organizacije, v kateri se oseba nahaja po odločbi sodišča, izhaja potreba, da se ji odvzame poslovna sposobnost oziroma, če sodišče že razpolaga z ustreznim mnenjem izvedenca medicinske stroke, ki ne sme biti starejše kot šest mesecev ).
Ker je tudi po vedenju pritožbenega sodišča sedež Odvetniške družbe H. o.p. - d.o.o. v neposredni bližini sodišča, ji ne pripada povračilo stroškov za odsotnost iz pisarne v času potovanja.
ZZVZZ člen 80, 81, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232. ZDSS-1 člen 61.
začasna nezmožnost za delo – bolniški stalež – načelo materialne resnice
Pri odločanju o tem, ali so obstajali v spornem obdobju razlogi za priznanje začasne nezmožnosti za delo, je treba ugotoviti, ali je v postopku ugotavljanja bolniškega staleža oziroma odobritve ter podaljšanja bolniškega staleža prišlo do napak, ali gre za razloge na strani tožnika ali ne in ali je zaradi razlogov, ki niso na njegovi strani, lahko odločeno njemu v škodo.
invalid I. kategorije – invalidska pokojnina – odškodnina v višini zakonskih zamudnih obresti
Odločitev sodišča o razvrstitvi v I. kategorijo invalidnosti je nadomestila odločitev, ki jo je v predsodnem postopku sprejel toženec. Če bi bila odločitev toženca že ob izdaji prvostopenjske odločbe pravilna in zakonita, bi bil tožnik od njene izvršljivosti dalje upravičen do izplačila spornih zneskov sorazmernega dela invalidske pokojnine. Ker pa je bila taka odločitev sprejeta šele v sodnem postopku, tožniku pa tudi ni mogoče očitati, da je do izdaje neustrezne odločbe pri tožencu prišlo zaradi njegovega ravnanja, je tožnik upravičen do odškodnine v višini zakonskih zamudnih obresti.
obvezna vsebina pogodbe – naročilo za vzpostavitev ceste v vozno stanje
Ker je bila tožeča stranka dolžna po opravljenih delih, ki so terjala prekop ceste, vzpostaviti cesto v vozno in varno stanje, soglasna volja pogodbenih strank ni bila pogoj za določitev vsebine pogodbe, zato pritožbene trditve, da bi morala tožeča stranka s toženo stranko glede „vzpostavitve ceste v prvotno stanje“ skleniti še posebno pogodbo, niso utemeljene. Glede vprašanja, ali bi imela tožeča stranka upravičenje zahtevati plačilo za opravljena dela tudi od investitorja pa se sodišču ni bilo treba opredeljevati, ker to vprašanje ni predmet te pravde. Prav tako tudi ne vprašanje, ali je ta strošek tožena stranka upravičena zaračunati investitorju.
dedni dogovor – odstop dednega deleža – znano premoženje – pozneje najdeno premoženje
Odpoved v korist določenega dediča se namreč šteje za izjavo o odstopu svojega dednega deleža, ki je mogoča zgolj glede znanega zapuščinskega premoženja. Ne more pa se šteti za izjavo o odstopu deleža tudi na pozneje najdenem premoženju.
Tožnica je tožbo (naslovljeno kot pritožba) kljub pravilnemu pravnemu pouku vložila pri tožencu, kasneje se je pri tožencu tudi ustno zglasila in podala izjavo, naj se njena vloga obravnava kot tožba. Ta vloga oziroma tožba je na sodišče prispela šele po izteku 30-dnevnega roka od vročitve dokončne odločbe toženca tožnici, zaradi česar jo je sodišče utemeljeno zavrglo kot prepozno.
razlaga pogodbe – skupen namen pogodbenikov – vnaprej natisnjena vsebina pogodbe – vrednost stvari ob prenehanju pogodbe o operativnem leasingu – uporaba leasing vozila
239. čl. OZ leasingojemalca obvezuje, da vozilo uporablja s skrbnostjo dobrega gospodarja in po izteku pogodbe vozilo vrne v stanju, ki odraža običajno uporabo, predvideno v leasing pogodbi. Leasingojemalčeva neskrbna uporaba vozila predstavlja kršitev pogodbe in utemeljuje njegovo odškodninsko odgovornost ter uporabo 2. odstavka 239. čl. Obligacijskega zakonika.
Osnovna leasingojemalčeva dolžnost (poleg plačila najemnine) je skrbna uporaba vozila. Z načinom uporabe vozila leasingojemalec ne more doseči, da bo ob prenehanju pogodbe vozilo imelo v naprej določeno vrednost, ker ohranjenost vozila ni edino merilo za določitev njegove vrednosti. Na vrednost rabljenega vozila poleg njegovega stanja vplivajo tudi razmere na trgu: ponudba in povpraševanje, lahko tudi povpraševanje po določeni znamki ali tipu vozila, splošna gospodarska situacija …., ki so po naravi stvari lastnikov in ne leasingojemalčev riziko.
Tožnica lahko s tožbo za razveljavitev sodne poravnave zahteva zgolj razveljavitev sodne poravnave, ne more pa zahtevati ugotovitve ničnosti oziroma uveljavljati ničnostnih razlogov. Sklenjena sodna poravnava že
per se
vsebuje presojo sodišča, da sporazum strank ne nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom in morali.
Tožnica v obravnavanem postopku uveljavlja 1/2 solastninski delež, medtem ko je v postopku, ki se je končal s sodno poravnavo, na isti nepremičnini in na isti dejanski in pravni podlagi uveljavljala 1/3. Tožbeni zahtevek sicer ni
identičen
z zahtevkom, ki je bil predmet sodne poravnave, vendar pa gre za logično izključujoč zahtevek (
argumentum a fortiori: a maiore ad minus
), zato je vtis, da o stvari ni bilo odločeno vsaj za 1/6 sporne nepremičnine, zgolj navidezen.
ZOR člen 170, 170/1, 172, 172/1, 376. ZGD člen 476.
zastaranje odškodninske terjatve upnika odvisne družbe zoper obvladujočo družbo zaradi neustreznega ravnanja njenih delavcev
Odškodninska terjatev nepoplačanega upnika odvisne družbe zoper obvladujočo družbo zaradi neustreznega ravnanja njenih delavcev oz. organa upravljanja pri dajanju navodil za vodenje poslov odvisne družbe zastara v treh letih.
Stranki kot laiku ni mogoče očitati, da bi morala vedeti, kakšno primerjalno gradivo je po strokovnih kriterijih grafološke stroke primerno za preiskavo. S tem se je seznanila šele po pojasnilu izvedenca, zato ji je treba dopustiti, da naknadno predloži primerjalno gradivo, ki ustreza strokovnim kriterijem brez sankcije prekluzije. V nasprotnem primeru bi ji bilo naloženo nesorazmerno dokazno breme.
Sodišče prve stopnje je pravilno presojalo (ne)poštenost pogajanj in na tej osnovi prišlo do zaključkov o toženkini poslovni odškodninski odgovornosti. Tožena stranka namreč ni pojasnila, zakaj meni, da ne more več zagotoviti podpisa pogodbe s strani leasingodajalca oziroma zemljiškoknjižnega lastnika, k čemur se je zavezala oziroma zakaj lahko to stori le pod drugačnim pogoji oziroma za drugega kupca (glede na to, da je bila nepremičnina tekom pravde prodana tretji osebi).
podjemna pogodba – prevzem del – plačilo po dejanski porabi materiala
Prevzem opravljenega posla je pravno dejanje naročnika, s katerim ta podjemniku omogoči, da izpolni svojo obveznost. Za prevzem del po podjemni pogodbi zadostuje prevzem s konkludentnim ravnanjem, v konkretnem primeru z uporabo terase.
Kadar je med strankama izrecno dogovorjeno plačilo po dejanski porabi materiala in dejansko opravljeni storitvi, tak dogovor izključuje uporabo določbe 3. odstavka 643. člena OZ.
ZGD člen 230, 240. ZFPPod člen 25. OZ člen 111. ZGD-1 člen 233.
vračilo prepovedanih plačil – aktivna legitimacija delničarja – izbris družbe iz sodnega registra
Zaradi posebne korporacijsko pravne narave zahtevka na vračilo prepovedanih plačil po 230. členu ZGD, zaradi namena instituta (ohranitev kapitala družbe in preživetje družbe) ter zaradi posebne narave vrnitvenih zahtevkov (vračilo delnic izbrisane družbe ni več mogoče) se izkaže, da četudi tožeča stranka zatrjuje, da je univerzalna pravna naslednica izbrisane družbe, je pravica družbe na vračilo prepovedanih plačil po 230. členu ZGD z izbrisom družbe, ugasnila. Institut vračila prepovedanih plačil je namenjen zgolj obstoječim družbam in ne delničarjem izbrisane družbe.