Temeljna ideja odškodninskega prava je, da ni pravično, da bi oškodovanec škodo trpel sam, če jo lahko komu pripišemo. Dokazni standard o tem, kaj predstavlja vzrok, brez katerega škoda tožniku ne bi nastala, ne more biti stopnja izključenosti vsakega razumnega dvoma v resničnost sprejetih ugotovitev. V danem primeru je dokazni standard nižji in sicer zadošča preko 50 % verjetnost, da je vzrok za nastalo škodo v škodnem ravnanju.
Toženec je bil o prispeli pošiljki obveščen, vendar v danem roku pošiljke ni dvignil. Iz tega razloga je v zvezi s tožbo nastopila fikcija vročitve, toženec bi moral na tožbo odgovoriti v zakonsko določenem roku. Ker tega ni storil, je sodišče prve stopnje, saj je bila tožba sklepčna, stranki pa sta z zahtevkom lahko razpolagali, utemeljeno izdalo zamudno sodbo, s katero je tožencu naložilo, da povrne neupravičene prejeto štipendijo, kot se je zavezal v poravnavi.
Tožena stranka bi morala kot prevzemnik naročila seznaniti tožečo stranko o zniževanju obrestnih mer na trgu oziroma o tem, da ni sposobna izvajati mandatne pogodbe na način, kot je bilo dogovorjeno (tj. z rastočimi obrestnimi merami na dan obnovitve vezave) in zahtevati njena dodatna navodila, česar pa ni storila, posledično pa je kršila mandatno razmerje, ki se je med pravdnima strankama ustanovilo z dogovorom iz 5. člena pogodbe. Razlika med pričakovanimi in izplačanimi obrestmi zato predstavlja odškodnino zaradi kršitve poslovne obveznosti tožene stranke, in ne zahtevek na izpolnitev pogodbe.
DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0068215
ZTLR člen 25. SPZ člen 48. ZZZDR člen 51, 51/2. ZPP člen 181, 181/1.
dogovor o skupni gradnji – posebno premoženje – skupno premoženje zakoncev – vlaganja v posebno premoženje drugega zakonca
SPZ določa, da zakonec, ki vlaga v premoženje drugega zakonca, ob odsotnosti ustreznega dogovora (pogodbe), pridobi do tega zakonca le obligacijski ne pa stvarnopravni zahtevek. Vendar pa je bila hiša nesporno zgrajena v času trajanja ZTLR. Večinska sodna praksa je uveljavila rešitev, da so imela v skladu z ZTLR vlaganja v posebno premoženje drugega zakonca stvarnopravne posledice v primeru, če so dela, izvedena v času zakonske zveze, spremenila stanje in vrednost nepremičnine v tolikšni meri, da je prišlo do spremembe identitete nepremičnine oziroma je bilo nepremičnino mogoče šteti za novo stvar. Ima pa zakonec, čigar nepremičnina je z vložki iz skupnih sredstev spremenila svojo identiteto, pravico do večjega deleža na skupnem premoženju.
nepremoženjska škoda – premoženjska škoda – prometna nesreča – odškodninska odgovornost – deljena odgovornost – prispevek oškodovanca – pešec – voznik motornega vozila – presoja višine odškodnine
Odmera odškodnine.
Toženec pozablja na temeljno načelo zaupanja iz ZVCP, po katerem sme udeleženec v cestnem prometu pričakovati, da bodo tudi drugi udeleženci spoštovali predpise o varnosti cestnega prometa. V toženčevem primeru to pomeni, da so vozniki, vključno s tožnikom, lahko pričakovali, da toženec ne bo prečkal ceste tam in takrat, kjer in ko mu prometne razmere tega niso dovoljevale.
poočitev – pomožni vpis – glavni vpis – vknjižba pravice – družbena lastnina – novo lastniško stanje
Poočitve spadajo med pomožne vpise, s katerimi se v zemljiško knjigo vpisujejo drugi z zakonom določeni podatki, ne pa pravice in pravna dejstva. Zanje je namreč potreben vpis z glavnim vpisom – vknjižbo, predznambo ali zaznambo.
Vpis novega lastniškega stanja (iz družbene lastnine v lastninsko pravico) ni mogoče doseči s pomožnim vpisom (poočitvijo), ampak zgolj z glavnim vpisom (vknjižbo), in sicer na podlagi listin, ki dokazujejo pravni temelj pridobitve pravice, ki je predmet vpisa, in ki ustrezajo drugim pogojem, določenim z zakonom.
zaznamba izvršbe – (ne)pravnomočnost sklepa o izvršbi
Smisel določb ZZK-1 o zaznambi sklepa o izvršbi v povezavi z 45. členom ZIZ je, da zemljiškoknjižno sodišče odloči o zaznambi sklepa o izvršbi in vknjižbi hipoteke, čim prejme obvestilo izvršilnega sodišča in sklep o izvršbi in mu ni potrebno čakati do pravnomočnosti izvršilnega sklepa.
razlaga pogodbe – skupen namen pogodbenikov – vnaprej natisnjena vsebina pogodbe – vrednost stvari ob prenehanju pogodbe o operativnem leasingu – uporaba leasing vozila
239. čl. OZ leasingojemalca obvezuje, da vozilo uporablja s skrbnostjo dobrega gospodarja in po izteku pogodbe vozilo vrne v stanju, ki odraža običajno uporabo, predvideno v leasing pogodbi. Leasingojemalčeva neskrbna uporaba vozila predstavlja kršitev pogodbe in utemeljuje njegovo odškodninsko odgovornost ter uporabo 2. odstavka 239. čl. Obligacijskega zakonika.
Osnovna leasingojemalčeva dolžnost (poleg plačila najemnine) je skrbna uporaba vozila. Z načinom uporabe vozila leasingojemalec ne more doseči, da bo ob prenehanju pogodbe vozilo imelo v naprej določeno vrednost, ker ohranjenost vozila ni edino merilo za določitev njegove vrednosti. Na vrednost rabljenega vozila poleg njegovega stanja vplivajo tudi razmere na trgu: ponudba in povpraševanje, lahko tudi povpraševanje po določeni znamki ali tipu vozila, splošna gospodarska situacija …., ki so po naravi stvari lastnikov in ne leasingojemalčev riziko.
Zemljiškoknjižno sodišče je predlagateljičinemu predlogu (v celoti) ugodilo. Zato predlagateljica nima pravnega interesa, da se zoper takšno odločitev pritožuje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061520
ZPP člen 124, 224, 337.
pritožbene novote – zapisnik kot javna listina - uveljavljanje deleža na skupnem premoženju zakoncev
Zapisnik je javna listina in dokazuje resničnost tistega, kar je v njem zapisano – v konkretnem primeru torej poteka naroka in izjav strank. Velja pa tudi nasprotna domneva: domneva se, da na naroku ni bilo opravljeno nič ali izjavljeno nič drugega razen tistega, kar je v zapisniku navedeno.
Pritožnik sme v pritožbi navajati nova dejstva ter predlagati nove dokaze (le), če jih brez svoje krivde ni mogel navesti že v postopku pred sodiščem prve stopnje. V konkretnem primeru ne gre za takšno situacijo, saj se je dedinja zapuščinske obravnave udeležila, prav tako pa je, glede na izjavo o izločitvi dela denarnih sredstev pri N., očitno bila seznanjena z možnostjo takšne izločitve. Ker njen zahtevek (uveljavljanje deleža na skupnem premoženju zakoncev) nima dednopravne narave, ga lahko še po pravnomočnosti sklepa o dedovanju uveljavi s tožbo v pravdi.
ZZVZZ člen 80, 81, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232. ZDSS-1 člen 61.
začasna nezmožnost za delo – bolniški stalež – načelo materialne resnice
Pri odločanju o tem, ali so obstajali v spornem obdobju razlogi za priznanje začasne nezmožnosti za delo, je treba ugotoviti, ali je v postopku ugotavljanja bolniškega staleža oziroma odobritve ter podaljšanja bolniškega staleža prišlo do napak, ali gre za razloge na strani tožnika ali ne in ali je zaradi razlogov, ki niso na njegovi strani, lahko odločeno njemu v škodo.
zavrženje vloge – nepopolna vloga – nezadostno število izvodov vloge – poziv na predložitev zadostnega števila izvodov vloge
Pritožba ni nerazumljiva in tudi ne nepopolna, saj obsega vse, kar je treba, da se lahko obravnava, le vložena je bila v enem izvodu. Če vloga ni vložena v zadostnem številu izvodov, se ne vrača v dopolnitev ali popravo, pač pa je treba vložnika pozvati, naj v določenem roku predloži sodišču zadostno število izvodov.
dodatek za pomoč in postrežbo – samostojno hranjenje
Ker tožnik ni zmožen sam razrezati že pripravljene hrane, se ni zmožen samostojno hraniti do te mere, da mu je zagotovljena fiziološka eksistenca. Zato je upravičen do dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb.
zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka zastaralnega roka – vzročna zveza – teorija adekvatne vzročnosti
Za ugotovitev zastaranja je pomembno, kdaj je oškodovanec izvedel za škodo in za tistega, ki jo je povzročil.
Od številnih okoliščin, ki so v zvezi z nastankom škode, kot vzrok šteje samo tista okoliščina, ki po rednem teku stvari pripelje do take posledice (teorija adekvatne vzročnosti).
Niti sklep sodišča, niti pogodba o prodaji nepremičnine z dne 11.3.2002 med stečajnim dolžnikom kot prodajalcem in tožnico kot kupcem, ne more nadomestiti veljavne najemne pogodbe, sklenjene med tožencem in vsakokratnim najemodajalcem. Z navedenima listinama ni mogoče dokazovati obstoja najemnega razmerja. Najemno razmerje nastane s sklenitvijo najemne pogodbe.
Določba 4. odst. 112. čl. SZ-1 se nanaša na rok za izselitev, ki velja le v primeru odpovedi najemne pogodbe, ne pa v primerih izselitve iz stanovanja zaradi uporabe stanovanja brez pravnega naslova.
Toženec je bil s tožbo seznanjen, saj mu je bila osebno vročena skladno z določbami ZPP. Ker na tožbo ni odgovoril v predpisanem roku in ker so bili izpolnjeni vsi pogoji iz 318. člena ZPP, je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo zamudno sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku za plačilo zneskov, kot so bili dogovorjeni s poravnavo med strankama, ugodilo.
Teza, da bo tožena stranka nekoč v prihodnosti prenehala plačevati denarno rento, ker bo zavarovalna vsota izčrpana, je teza o bodočem, hipotetičnem dejstvu. Negotovosti, da bo plačevanje rente nekoč v prihodnosti zastalo, se tožeča stranka lahko reši z dajatvenim zahtevkom. Zato ugotovitvena tožba o tem, koliko znaša zavarovalna vsota, ni dopustna.
SZ-1 ima v 1. odst. 182. člena izrecno določbo, da se do sklenitve pogodbe o medsebojnih razmerjih solastniški deleži določajo glede na površino posameznega dela v etažni lastnini, po 1. odst. 30. člena SZ-1 pa so etažni lastniki odgovorni za plačilo vseh stroškov upravljanja v skladu s svojimi solastniškimi deleži, če pogodba o medsebojnih razmerjih ne določa drugače.
OZ člen 634, 635, 635/2, 636, 639, 660. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 112.
gradbena pogodba - odgovornost za stvarne napake - skrite napake - rok za uveljavljanje jamčevalnega zahtevka - prenehanje pravice - naročnikova pravica glede drugih napak izvršenega dela - gradbene uzance
Očitne napake je treba grajati ob pregledu in prevzemu posla, skrite pa najkasneje v enem mesecu, odkar jih naročnik opazi, vendar najkasneje v dveh letih po prevzemu. Pri tem se podjemnik ne more sklicevati na roke, če se napaka nanaša na dejstva, ki so mu bila znana ali mu niso mogla ostati neznana, pa jih ni sporočil naročniku.
Pogoj za določitev nujne poti je, da parcela nima povezave z javno potjo in ne, da predlagatelj ni imel na voljo drugih možnosti (ustanovitev stvarne služnosti).