Okoliščine, ki jih tožniki uveljavljajo v tej pravdi in ki naj bi bile podlaga za drugačno izhodišče za ugotavljanje izgube na zaslužku, je prvotni tožnik uveljavljal že v pravdi zaradi določitve rente in v kasnejši pravdi zaradi prvega zvišanja rente, pa čeprav brez uspeha. Sodišči sta bili prav zaradi jasnih zakonskih pogojev iz 196. člena ZOR vezani na pravnomočne ugotovite, kaj je v prejšnji pravdi zajemala ugotovljena izguba na zaslužku. Zato sta materialnopravno pravilno ugotovili, da je edina pravno upoštevana okoliščina za zvišanje rente znatna sprememba vrednosti denarja. Na podlagi te ugotovitve sta tudi materialnopravno pravilno odločili o tožbenem zahtevku tako, da sta s pomočjo izvedenca valorizirali že določeno rento.
lastninska pravica na premičnini - pridobitev lastninske pravice na premičnini od nelastnikov
Pridobitev lastninske pravice na premični stvari od nelastnika, ureja prvi odstavek 31. člena ZTLR. To določilo ureja pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da lahko kdo postane lastnik premične stvari, ki jo je dobil od nelastnika. Pridobitnik stvari mora biti dobroveren, pridobiti pa jo mora odplačno od nelastnika
- ki v okviru svoje dejavnosti daje stvari v promet
- ali kateremu je lastnik izročil stvar v posest na podlagi pravnega posla, ki ni podlaga za pridobitev lastninske pravice
zazidano stavbno zemljišče - ovire za vrnitev v naravi - parkirišče
Poleg zemljišča, na katerem stoji stavba, šteje kot zazidano stavbno zemljišče tudi funkcionalno zemljišče, na katerem je parkirišče in zelenica, zato obstoja zanj ovira za vračanje po 2. odstavku 32. člena ZDen.
URS člen 15, 35.ZOR člen 157, 157/1, 157/2, 200, 200/1.
človekove pravice - varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic - zahteva za prenehanje s kršitvami pravice osebnosti - duševne bolečine zaradi kršitev pravic osebnosti - vznemirjanje preko telefona - denarna odškodnina
Zahtevka za prenehanje s kršitvami pravice osebnosti po prvem in drugem odstavku 157. členu ZOR in za plačilo odškodnine za duševno bolečino zaradi okrnitve pravice osebnosti po 200. členu ZOR lahko temeljita na istem historičnem dogodku, imata pa delno specifični dejanski podlagi in različni materialno pravni podlagi.
Varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic (ki niso posebej naštete) zagotavlja URS v 35. členu. Po tem določilu je zagotovljena nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic. Po četrtem odstavku 15. člena URS pa sta zagotovljeni sodno varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pravica do odprave posledic njihove kršitve. Predmet takega varstva je lahko tudi vznemirjanje s telefonskimi klici.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - prisilni mobiliziranec
Do uveljavitve novele Zakona o žrtvah vojnega nasilja (ZZVN-D) ni bilo mogoče priznati statusa prisilnega mobiliziranca osebi, ki je bila prisilno mobilizirana v nemško vojsko iz G., tudi če je ob mobilizaciji imela stalno prebivališče v Sloveniji.
kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost in moralo - spolni napad na osebo, mlajšo od štirinajst let - spolno dejanje - kršitev spolne nedotakljivosti osebe
Ravnanje obsojenca, ki je oškodovanko (otroka) vrgel na tla, da je obležala na hrbtu, ji nato do kolen slekel triko hlače, hlačne nogavice in spodnje hlače, zatem pa jo obrnil, da je ležala na trebuhu, da bi se z gledanjem njene nage zadnjice spolno vzdražil in zadovoljil svoj spolni nagon, ni spolno dejanje v smislu 1. in 2.odst. 103. čl. KZ-77. Med njima namreč ni prišlo do neposrednega telesnega dotika zaradi zadovoljitve storilčevega spolnega nagona, ampak je šlo za zadovoljevanje z ogledovanjem, s čimer pa je bila prizadeta spolna nedotakljivost oškodovanke. Dejanje je zato treba pravno opredeliti po 4.odst. 103.čl. KZ-77.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS20957
KZ člen 17, 317, 317/1.ZKP člen 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper splošno varnost ljudi in premoženja - povzročitev splošne nevarnosti - krivda - eventualni naklep - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Zavest o možnosti nastanka prepovedane posledice sama po sebi še ne dokazuje, da je storilec v nastalo posledico tudi privolil, ampak mora sodišče ugotoviti tudi dejstva, ki tako storilčevo privolitev dokazujejo. Če gre za kaznivo dejanje po 1.odst. 317.čl. KZ je storilčeva privolitev v povzročitev konkretne nevarnosti za življenje ljudi podana, saj je sodišče ugotovilo, da je obsojenec streljal na slepo proti bližnjim stanovanjskim objektom, v katerih so bili ljudje, kar je obsojenec vedel, pri tem upoštevajoč tudi značilnosti uporabljenega orožja (domet).
Kršitev kazenskega zakona je podana, če je sodišče dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo ter nato napačno uporabilo materialno pravo. Če pa vložnik uveljavlja ta razlog s sklicevanjem na dejansko stanje, ki se razlikuje od tistega, ki je ugotovljeno v izpodbijani pravnomočni sodbi, pomeni to izpodbijanje dejanskega stanja. Iz tega razloga pa po 2.odst. 420.čl. ZKP zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.
pripor - ponovitvena nevarnost - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z navedbami o teži kaznivega dejanja in obdolženčevem prejšnjem življenju (da še ni bil obsojen, začel se je odvajati od heroina in bil na metadonski terapiji, da ima družino in dva mladoletna otroka ter da naj bi začel delati) vložnik izpodbija dokazno presojo o obstoju pripornega razloga ponovitvene nevarnosti. Iz razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2.odst. 420.čl. ZKP).
pripor - begosumnost - pripor ob izreku sodbe - vsebina sklepa o priporu - obstoj utemeljenega suma - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ko sodišče odredi pripor na podlagi 1.odst. 361.čl. ZKP, zadostuje, da se pri obrazložitvi utemeljenega suma kot temeljnega pogoja za odreditev pripora sklicuje na sodbo, s katero je obtoženca spoznalo za krivega kaznivega dejanja, in ni potrebno, da bi sklep o priporu vseboval opis kaznivega dejanja. Določbe 2.odst. 202.čl. ZKP se namreč nanašajo le na procesni položaj, ko preiskovalni sodnik na predlog državnega tožilca odredi pripor še pred pravnomočnostjo sklepa o preiskavi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS20985
KZ člen 49, 49/3.ZKP člen 70, 420, 420/2.
odmera kazni - vštevanje prejšnje kazni - zagovornik - obvezna obramba - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Pravnomočno končani postopek o prekršku ni ovira za vodenje kazenskega postopka zaradi kaznivega dejanja, ki ima tudi znake prekrška.
Določbe 70. člena ZKP o obvezni obrambi z zagovornikom niso bile kršene, če obsojenec ni imel zagovornika pri prvem zaslišanju pred preiskovalnim sodnikom, saj v tej fazi postopka ni bilo pogojev za obvezno obrambo, sam pa svoje pravice do zagovornika pri prvem zaslišanju ni izkoristil.
ZKP člen 18, 18/1, 201, 201/1-2, 201/1-3, 420, 420/2.
pripor - ponovitvena nevarnost - koluzijska nevarnost (vplivanje na priče) - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
V času odrejanja pripora je iz dokaznega gradiva policije izhajalo, da se promet z mamilom odvija v krogu mlajših oseb, ki naj bi mamilo same uživale deloma pa preprodajale, pred sodiščem pa še niso bile zaslišane. V takem položaju je bila zato bojazen, da bo obdolženi, osumljen storitve kaznivega dejanja po 1.odst.196.čl. KZ, vplival na osebe, vpletene v promet z mamili kot morebitne priče, udeležence ali prikrivalce, utemeljena.
skrajšani postopek - pripor - begosumnost - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnega predloga - zahteva za varstvo zakonitosti - razlogi za vložitev
S tem ko je okrajno sodišče ob vložitvi obtožnega predloga odredilo pripor zoper že priprtega obdolženca, namesto da bi ga podaljšalo (2. odstavek 272. člena ZKP), je kršilo 3. odstavek 432. člena ZKP. Ker pa sta bila v sklepu ugotovljena tako obstoj utemeljenega suma, da naj bi obdolženec storil očitano kaznivo dejanje, kot tudi priporni razlog, ugotovljena kršitev ni vplivala na zakonitost sklepa o priporu po vloženem obtožnem predlogu.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS20952
ZKP člen 420, 420/2. ZTVCP člen 50, 50/4, 59, 59/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - vzročna zveza - kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - nepričakovana ovira na cesti
Ugotavljanje vzročne zveze med storilčevim ravnanjem in nastalo prepovedano posledico je dejansko in ne pravno vprašanje. Zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pa po določbi 2.odst. 420.čl. ZKP zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem, ko zagovornik trdi, da mejnik, ki sta ga obsojenca odstranila, ni bil mejno znamenje, ki bi razmejeval tudi parcelo tretjega, ampak da sta odstranila le svoje mejno znamenje, ki sta ga sama sporazumno postavila, uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Iz tega razloga pa po določbi 2.odst. 420.čl. ZKP zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.
Glede na ugotovitve sodišča o neidentificiranih udeležencih (poleg obdolženca) pri kaznivem dejanju izsiljevanja po 3. odstavku 218. člena KZ in nasilju, ki so ga izvajali nad oškodovancem, je sklep, da bi se obdolženec utegnil maščevati oškodovancu zaradi prijave z izvršitvijo kaznivega dejanja zoper njegovo življenje in telo, realen.
javni red - priznanje odločbe hrvaškega sodišča - pravni red - zamudne obresti od terjatve v tuji valuti
Za priznanje sodbe hrvaškega sodišča je treba uporabiti 21. člen Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah (Ur.list RS - Mednarodne pogodbe - št. 10/94).
zahteva za varstvo zakonitosti - odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Kakšne odločbe lahko izda sodišče druge stopnje, ko odloča o pritožbi, in na podlagi kakšnih procesnih položajev, določa 365. člen ZPP. Po tem določilu sodišče druge stopnje zavrže pritožbo (1.
točka), zavrne pritožbo kot neutemeljeno in potrdi sklep sodišča prve stopnje (2. točka) ali ugodi pritožbi in sklep spremeni ali razveljavi (3. točka).
učinkovanje obvezne razlage na nedokončan upravni spor - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS kot zavezanec za vračilo nadomestnih zemljišč
Čeprav je bila obvezna razlaga prvega odstavka 27. člena ZDen (Ur.l. RS, št. 66/2000) sprejeta po izdaji izpodbijane sodbe, jo je pritožbeno sodišče moralo upoštevati.
denacionalizacija - vrnitev stanovanjske hiše v last in posest
Odločitev, da se hiša vrne ne le v last ampak tudi v posest, ima podlago v prvem odstavku 29. člena ZDen. Namreč med postopkom niso bile ugotovljene okolnosti, ki bi predstavljale oviro za vrnitev hiše v posest v smislu drugega odstavka 29. člena ZDen.