določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov
Ker je Okrožno sodišče v Krškem, ki naj bi odločalo o sporu pravdnih strank, glede na število sodnikov manjše sodišče, na njem pa je zaposlena kot sodnica tudi toženčeva žena, ocenjuje vrhovno sodišče te okolnosti za tehtne razloge v smislu 67. člena ZPP, zaradi česar je tožnikovemu predlogu ugodilo in odločilo, da v zadevi postopa stvarno pristojno Okrožno sodišče v Celju.
denacionalizacija kmetijskih zemljišč - vračanje nadomestnih zemljišč - obvezna razlaga 1. stavka 1. odstavka 27. člena Zakona o denacionalizaciji
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS je zavezanec za vrnitev nadomestnega kmetijskega zemljišča, če je postavljen zahtevek za vrnitev nadomestnega kmetijskega zemljišča in upravičencu podržavljenih kmetijskih zemljišč ni mogoče vrniti v naravi iz razlogov, določenih v ZDen.
kazniva dejanja zoper javni red in mir - preprečitev uradnega dejanja uradni osebi
V dejanju policista (oškodovanca) niso podani znaki kaznivega dejanja ogrožanja javnega prometa z nevarnim dejanjem ali sredstvom po 327. členu KZ, ki naj bi ga storil, ker je obsojenčevo vozilo zaustavljal tako, da je stal na sredini vozišča.
Predmet odločanja v obnovi postopka je lahko samo upravna stvar, zaradi katere je bil začet prejšnji upravni postopek, ki se je končal z dokončno odločbo. Ni možna obnova postopka zaradi spremembe ali razširitve prej postavljenega zahtevka. Po končanem postopku spremenjeni ali razširjeni zahtevek se ne more uveljavljati v obnovi postopka.
pripor - ponovitvena nevarnost - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z navedbami o teži kaznivega dejanja in obdolženčevem prejšnjem življenju (da še ni bil obsojen, začel se je odvajati od heroina in bil na metadonski terapiji, da ima družino in dva mladoletna otroka ter da naj bi začel delati) vložnik izpodbija dokazno presojo o obstoju pripornega razloga ponovitvene nevarnosti. Iz razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2.odst. 420.čl. ZKP).
pripor - begosumnost - pripor ob izreku sodbe - vsebina sklepa o priporu - obstoj utemeljenega suma - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ko sodišče odredi pripor na podlagi 1.odst. 361.čl. ZKP, zadostuje, da se pri obrazložitvi utemeljenega suma kot temeljnega pogoja za odreditev pripora sklicuje na sodbo, s katero je obtoženca spoznalo za krivega kaznivega dejanja, in ni potrebno, da bi sklep o priporu vseboval opis kaznivega dejanja. Določbe 2.odst. 202.čl. ZKP se namreč nanašajo le na procesni položaj, ko preiskovalni sodnik na predlog državnega tožilca odredi pripor še pred pravnomočnostjo sklepa o preiskavi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS20985
KZ člen 49, 49/3.ZKP člen 70, 420, 420/2.
odmera kazni - vštevanje prejšnje kazni - zagovornik - obvezna obramba - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Pravnomočno končani postopek o prekršku ni ovira za vodenje kazenskega postopka zaradi kaznivega dejanja, ki ima tudi znake prekrška.
Določbe 70. člena ZKP o obvezni obrambi z zagovornikom niso bile kršene, če obsojenec ni imel zagovornika pri prvem zaslišanju pred preiskovalnim sodnikom, saj v tej fazi postopka ni bilo pogojev za obvezno obrambo, sam pa svoje pravice do zagovornika pri prvem zaslišanju ni izkoristil.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS20957
KZ člen 17, 317, 317/1.ZKP člen 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper splošno varnost ljudi in premoženja - povzročitev splošne nevarnosti - krivda - eventualni naklep - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Zavest o možnosti nastanka prepovedane posledice sama po sebi še ne dokazuje, da je storilec v nastalo posledico tudi privolil, ampak mora sodišče ugotoviti tudi dejstva, ki tako storilčevo privolitev dokazujejo. Če gre za kaznivo dejanje po 1.odst. 317.čl. KZ je storilčeva privolitev v povzročitev konkretne nevarnosti za življenje ljudi podana, saj je sodišče ugotovilo, da je obsojenec streljal na slepo proti bližnjim stanovanjskim objektom, v katerih so bili ljudje, kar je obsojenec vedel, pri tem upoštevajoč tudi značilnosti uporabljenega orožja (domet).
Kršitev kazenskega zakona je podana, če je sodišče dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo ter nato napačno uporabilo materialno pravo. Če pa vložnik uveljavlja ta razlog s sklicevanjem na dejansko stanje, ki se razlikuje od tistega, ki je ugotovljeno v izpodbijani pravnomočni sodbi, pomeni to izpodbijanje dejanskega stanja. Iz tega razloga pa po 2.odst. 420.čl. ZKP zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.
skrajšani postopek - pripor - begosumnost - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnega predloga - zahteva za varstvo zakonitosti - razlogi za vložitev
S tem ko je okrajno sodišče ob vložitvi obtožnega predloga odredilo pripor zoper že priprtega obdolženca, namesto da bi ga podaljšalo (2. odstavek 272. člena ZKP), je kršilo 3. odstavek 432. člena ZKP. Ker pa sta bila v sklepu ugotovljena tako obstoj utemeljenega suma, da naj bi obdolženec storil očitano kaznivo dejanje, kot tudi priporni razlog, ugotovljena kršitev ni vplivala na zakonitost sklepa o priporu po vloženem obtožnem predlogu.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem, ko zagovornik trdi, da mejnik, ki sta ga obsojenca odstranila, ni bil mejno znamenje, ki bi razmejeval tudi parcelo tretjega, ampak da sta odstranila le svoje mejno znamenje, ki sta ga sama sporazumno postavila, uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Iz tega razloga pa po določbi 2.odst. 420.čl. ZKP zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.
ZKP člen 18, 18/1, 201, 201/1-2, 201/1-3, 420, 420/2.
pripor - ponovitvena nevarnost - koluzijska nevarnost (vplivanje na priče) - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
V času odrejanja pripora je iz dokaznega gradiva policije izhajalo, da se promet z mamilom odvija v krogu mlajših oseb, ki naj bi mamilo same uživale deloma pa preprodajale, pred sodiščem pa še niso bile zaslišane. V takem položaju je bila zato bojazen, da bo obdolženi, osumljen storitve kaznivega dejanja po 1.odst.196.čl. KZ, vplival na osebe, vpletene v promet z mamili kot morebitne priče, udeležence ali prikrivalce, utemeljena.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS20952
ZKP člen 420, 420/2. ZTVCP člen 50, 50/4, 59, 59/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - vzročna zveza - kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - nepričakovana ovira na cesti
Ugotavljanje vzročne zveze med storilčevim ravnanjem in nastalo prepovedano posledico je dejansko in ne pravno vprašanje. Zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pa po določbi 2.odst. 420.čl. ZKP zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.
Glede na ugotovitve sodišča o neidentificiranih udeležencih (poleg obdolženca) pri kaznivem dejanju izsiljevanja po 3. odstavku 218. člena KZ in nasilju, ki so ga izvajali nad oškodovancem, je sklep, da bi se obdolženec utegnil maščevati oškodovancu zaradi prijave z izvršitvijo kaznivega dejanja zoper njegovo življenje in telo, realen.
začasna odredba - presoja pogojev za izdajo začasne odredbe - stranka v lokacijskem postopku
Samo okoliščina, da sta postopek izdaje lokacijskega in postopek izdaje gradbenega dovoljenja dva ločena in samostojna upravna postopka, vključno z ostalimi zavrnilnimi razlogi, ki izhajajo iz izpodbijanega sklepa, sami po sebi še ne morejo predstavljati dejanske podlage za zavrnitev začasne odredbe, s katero bi se stanje začasno uredilo tako, da bi se upravni enoti in investitorju prepovedalo izvrševanje pravic, ki izhajajo iz lokacijskega dovoljenja, brez presoje pogojev iz 2. odstavka 69. člena ZUS.
učinkovanje obvezne razlage na nedokončan upravni spor - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS kot zavezanec za vračilo nadomestnih zemljišč
Čeprav je bila obvezna razlaga prvega odstavka 27. člena ZDen (Ur.l. RS, št. 66/2000) sprejeta po izdaji izpodbijane sodbe, jo je pritožbeno sodišče moralo upoštevati.
denacionalizacija - vrnitev stanovanjske hiše v last in posest
Odločitev, da se hiša vrne ne le v last ampak tudi v posest, ima podlago v prvem odstavku 29. člena ZDen. Namreč med postopkom niso bile ugotovljene okolnosti, ki bi predstavljale oviro za vrnitev hiše v posest v smislu drugega odstavka 29. člena ZDen.
ZUS člen 16, 74. ZPP (1977) člen 71, 354, 354/2-2.
bistvena kršitev določb postopka - sodelovanje sodnika, ki bi moral biti po zakonu izločen
Po določbi 2. točke 2. odstavka 354. člena ZPP/77, ki se na podlagi 16. člena ZUS/97 primerno uporablja, je vselej podana bistvena kršitev določb postopka, če je pri izdaji sodbe sodeloval sodnik, ki bi moral biti po zakonu (1. do 5. točka 1. odstavka 71. člena ZPP/77) izločen.