invalidnost - III. kategorija invalidnosti - pravice na podlagi invalidnosti - prostovoljna vključitev v zavarovanje
Tožnica je bila prostovoljno vključena v obvezno zavarovanje v času nastanka invalidnosti III. kategorije, tako da niso izpolnjeni pogoji za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja. Pravice iz invalidskega zavarovanja bi pridobila le v primeru nastanka I. in II. kategorije invalidnosti.
nova dejstva - invalidska pokojnina - dokončna odločba
V socialnem sporu se presoja pravilnost in zakonitost dokončnega upravnega akta, kar pomeni, da je za presojo odločilno dejansko stanje, kakršno je obstajalo v času do izdaje omenjene dokončne odločbe. Novote, ki so nastale po izdaji dokončne odločbe, so lahko le predmet novega postopka pri tožencu in v tem primeru sodišču prve stopnje nima nobene pravne podlage, da bi priznavalo dodatne pravice.
premoženjska škoda zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – nastanek škode – zapadlost
Tožnica zahteva odškodnino za premoženjsko škodo. Trdi, da je bil po zaključku 12-letnega postopka pred delovnim in socialnim sodiščem nad delodajalcem začet stečajni postopek. Škoda, katere povrnitev zahteva od države, je v tem, da od delodajalca ne bo dobila denarja, ki ji ga je dolžan; nastala pa je zato, ker je sodišče postopek vodilo tako dolgo, da je delodajalec postal neplačevit.
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da stečajni postopek zoper tožničinega delodajalca še teče, je utemeljeno zaključilo, da tožnici škoda, ki naj bi jo povzročila toženka, še ni nastala oz. da zahtevek še ni zapadel.
pogodba o nepremičninskem posredovanju - pogodba o ari – plačilo provizije za posredovanje – načelo realizacije pogodbe – pisnost pogodbe – forma ad valorem – razlaga pogodb – ustna pogodba o nepremičninskem posredovanju
Če bi želel zakonodajalec v ZNPosr pomanjkanje obličnosti sankcionirati z ničnostjo, bi to izrecno v zakonu navedel. Če pa pomanjkanje predpisane obličnosti ne povzroči ničnosti pogodbe, potem je treba uporabiti določbo 58. člena OZ, ki določa, da je pogodba, za katero se zahteva pisna oblika, veljavna, čeprav ni bila sklenjena v tej obliki, če sta pogodbeni stranki v celoti ali v pretežnem delu izpolnili obveznosti, ki so iz nje nastale.
povrnitev vlaganj v nepremičnino – zastaranja – začetek teka zastaranja
Ni sporno, da sta tožnika ob koncu glavne obravnave še vedno zasedala obravnavane prostore toženkine hiše, zato jima zatrjevana terjatev iz naslova vlaganj tedaj še ni mogla nastati, saj je njen nastanek pogojen z vrnitvijo prostorov v posest toženki.
Kolektivna pogodba za kemično, nekovinsko in gumarsko industrijo Slovenije člen 59, 59/2.
plača – urna postavka
Tožena stranka tožniku ni pravilno obračunavala plače, ker je vsak mesec izplačevala enak znesek v višini osnovne plače, določene v pogodbi o zaposlitvi, ne glede na število delovnih ur. Pravilen obračun plač je narejen na podlagi urne postavke, ki se izračuna iz zneska osnovne plače ob upoštevanju povprečnega števila ur na mesec (174 ur). V primeru, v katerem je tožnik v posameznem mesecu opravil več ur kot 174 ur, je upravičen do plačila razlike do pravilno obračunanega zneska plače.
pravdni stroški - povrnitev pravdnih stroškov pri umiku tožbe
Sklep o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe namreč ni povzročil konca postopka izven glavne obravnave, kar bi terjalo od tožene stranke, da zahteva povrnitev stroškov v 15-ih dneh. Dovolj je, da je tožena stranka zahtevala povrnitev stroškov v odgovoru na tožbo, te stroške pa opredeljeno navedla v stroškovniku, ki ga je vložila na zadnjem naroku za glavno obravnavo pred izdajo izpodbijane sodne odločbe.
vrnitev v prejšnje stanje – nenadna bolezen – hujša narava bolezni zakonite zastopnice – upravičeni vzrok za izostanek z naroka
Tožeča stranka je izkazala, da je njena direktorica kot zastopnica na dan naroka nenadoma zbolela. Pri tem je sodišče pravilno ocenilo, da zaradi nenadnosti in hujše narave njene bolezni (bruhanje, bolečine v želodcu) direktorica ni bila v stanju angažirati drugega pooblaščenca, kakor tudi ne opravičiti svoj izostanek z glavne obravnave.
podjemna pogodba – pogodba o delu – pooblastilo po zaposlitvi – servisni nalogi – neupravičena pridobitev
Servisni nalogi, potrjeni s strani delavcev tožene stranke, izpolnjujejo pogoje naročilnice iz 10. člena Pogodbe, sklenjene med strankama. Glede na to, da po 10. členu Pogodbe zadostuje že naročilnica tožene stranke, so tožeči stranki izročene naročilnice tožene stranke zadostna podlaga za sklep o veljavni sklenitvi podjemnih pogodb.
URS člen 22, 23, 25. ZIZ člen 272, 272/2. ZPP člen 76, 76/3.
sposobnost biti stranka – priznana sposobnost biti stranka - regulacijska začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – premoženjska škoda - nenadomestljiva škoda – grozeča sila
O tem, ali je lahko stranka nekdo, ki ni ne pravna in ne fizična oseba, mora sodišče odločiti s sklepom.
Presoja verjetnosti obstoja nenadomestljive škode oziroma grozeče sile je mogoča šele na konkretno zatrjevane (opredeljene) okoliščine, v čem obstojita, ne glede na to, ali gre za splošno znana dejstva. Tudi ta je treba zatrjevati, ni pa jih treba dokazovati.
Manjša finančna sredstva sama po sebi lahko predstavljajo le premoženjsko škodo, ki pa že po naravi stvari ne more biti nenadomestljiva.
URS člen 22, 23. ZPP člen 7, 7/1, 212, 226, 226/4, 286, 286.a, 286.b, 337, 337/1 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. ZZZDR člen 12, 51, 51/2,58, 59, 111, 112.
premoženjsko -pravna razmerja med zakonci oziroma zunajzakonskimi partnerji - vlaganja v posebno premoženje zunajzakonskega partnerja – skupno premoženje – nesklepčnost tožbe – načelo dispozitivnosti povezanost trditvenega in dokaznega bremena
Vlaganja tožnika kot zunajzakonskega partnerja v posebno premoženje zapustnice je treba presojati na podlagi 12. člena ZZZDR v skladu z določbami navedenega zakona o premoženjskih razmerjih med zakonci, pri čemer je v skladu z drugim odstavkom 51. člena ZZZDR (lex specialis) premoženje, ki ga pridobita (zunaj)zakonska partnerja z delom v času trajanja (zunaj)zakonske skupnosti, skupno premoženje. V kolikor je predmet skupnega premoženja lastninska pravica na stvari, govorimo o skupni lastnini, za ureditev katere najdemo splošna pravila v Stvarnopravnem zakoniku – SPZ (lex generalis).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - UZANCE
VSL0062069
OZ člen 251, 251/5. ZPP člen 285, 286b. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 55. Splošne uzance za blagovni promet (1954) uzanca 245.
prodajna pogodba - pogodbena kazen - pravočasno uveljavljanje pogodbene kazni - uveljavljanje pogodbene kazni v končnem obračunu - splošne uzance za blagovni promet - zavrnitev dokaznega predloga - notificiranje procesnih kršitev - uveljavljanje procesnih kršitev na naroku - odstop od sodne prakse
Smisel zahteve po pravočasnem uveljavljanju pogodbene kazni, ki izhaja tudi iz 5. odstavka 251. člena OZ, je v pravni varnosti dolžnika, ki bi na podlagi upnikovega molka ob sprejemu izpolnitve glavne obveznosti upravičeno sklepal, da se je upnik odrekel svoji pravici do pogodbene kazni.
Ker je bila med pravdnima strankama sklenjena pogodba o prodaji stanovanj in ne gradbena pogodba, se določbe Posebnih gradbenih uzanc že glede na predmet urejanja ne morejo uporabiti.
Zavrnitev dokaznega predloga ne pomeni kršitve določb pravdnega postopka, saj sodišče ni dolžno izvesti vseh predlaganih dokazov, temveč lahko izvedbo predlaganega dokaza tudi zavrne, če za to obstajajo upravičeni razlogi.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – obrazložitev odpovedi – odpravnina – odškodnina za čas odpovednega roka – zamuda
Izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu ni treba posebej obrazložiti, saj ZDR tega ne zahteva. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo poda delavec in ki vsebuje podatke o delavcu, podatke o delodajalcu, datum podaje te odpovedi, sklicevanje na kršitev pogodbenih obveznosti in na določbo 112. člena ZDR ter podpis, zadošča pogojem za njeno veljavnost in zakonitost.
ZDR ne določa izrecno, kdaj terjatvi delavca ob izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi zapadeta v plačilo. Upoštevaje, da gre za zakonsko opredeljeni terjatvi, ki jih ima delavec do delodajalca in ki sta vezani na datum prenehanja delovnega razmerja, se šteje, da mora delodajalec odpravnino in odškodnino za čas odpovednega roka plačati ob prenehanju delovnega razmerja, zamuda pa nastopi prvi naslednji dan po prenehanju delovnega razmerja.
171. člen OZ določa, da ima oškodovanec, ki je tudi sam prispeval k nastanku škode ali povzročil, da je bila škoda večja, kot bi bila sicer, pravico samo do sorazmerno zmanjšane odškodnine. Kadar ni mogoče ugotoviti, kateri del škode je posledica oškodovančevega dejanja, prisodi sodišče odškodnino ob upoštevanju okoliščin primera.
ZZK-1 člen 29, 29/2, 40, 40/1. ZGO-1 člen 146, 146/3, 159.
vpis v zemljiško knjigo – načelo formalnosti zemljiškoknjižnega postopka - vpis po uradni dolžnosti – zaznamba prepovedi gradnje
V zemljiškoknjižnem postopku velja strogo načelo formalnosti postopka. O pogojih za vpis sodišče odloča samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi. Neodločilnega pomena so zato pritožbene navedbe, ki izpodbijajo pravilnost upravne odločbe, ki je bila podlaga za izvršeni vpis.
IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - OBLIGACIJSKO PRAVO - SODNI REGISTER
VSL0055471
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-12. OZ člen 59. ZOR člen 74, 74/1. ZSReg člen 8, 8/1, 8/2. ZGD-1 člen 478. ZGD člen 413.
odgovornost družbenika za obveznosti izbrisane družbe – odsvojitev poslovnega deleža – vpis spremembe družbenika v sodnem registru – notarski zapis - izpolnitev pogodbe - ničnost pogodbe – nedopusten nagib – odložni pogoj – razvezni pogoj – trditveno in dokazno breme – negativno dejstvo
Upnik v odgovoru na ugovor ni zatrjeval, da je nastopil razvezni pogoj, torej zamuda plačila, temveč je zatrjeval, da dolžnik ni izkazal, da bi bile obveznosti po pogodbi izpolnjene. Tako ne drži navedba, da je v odgovoru na ugovor zatrjeval zamudo plačila kot negativno dejstvo, zaradi katerega bi breme dokazovanja prešlo ponovno na dolžnika.
Nedopustnosti nagiba ne dokazuje ugotovljeno dejstvo, da spremembe na strani družbenikov gospodarske družbe niso bile vpisane v sodni register. Stranka v registrskem postopku je bila družba D. d.o.o. kot predlagatelj, za prijavo za vpis v register pa je bil zadolžen poslovodja. Poleg že navedenega, da je bil predlagatelj vpisa podjetje, ki ga je takrat zastopal M. V., kot direktor in edini zastopnik in tudi pridobitelj poslovnih deležev po obravnavanih pogodbah, je bila odredba registrskega sodišča z dne 24. 5. 2005 dana predlagatelju, torej gospodarski družbi, in ne družbenikom, ki so svoje deleže prenesli.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – STATUSNO PRAVO
VSL0062063
ZPP člen 81, 81/1. ZFPPIPP člen 42.
stečajni postopek nad toženo stranko – pravni interes za nadaljevanje pravde – izpodbijanje skupščinskih sklepov tožene stranke – odškodninska odgovornost poslovodstva
Procesne predpostavke, med katere sodi tudi vprašanje pravnega interesa za sodno varstvo materialne pravice, se nanašajo na vprašanje dopustnosti pravdnega postopka. Ker je tožeča stranka zaradi začetega stečajnega postopka nad toženo stranko izgubila pravni interes za nadaljevanje pravde, je sodišče prve stopnje tožbo tožeče stranke zoper prvotoženo stranko pravilno zavrglo.
Tožeča stranka ima kot upnik stečajnega dolžnika možnost uveljavljati odškodninsko odgovornost poslovodstva z »novo«, in sicer odškodninsko tožbo. Glede na to, da so bili izpodbijani skupščinski sklepi sprejeti dne 28. 02. 2008, to pomeni, da bo v morebitni odškodninski pravdi ničnost skupščinskih sklepov možno presojati v okviru odločanja o predhodnem vprašanju, saj triletni rok za uveljavljanje ničnosti skupščinskih sklepov od vpisa le-teh v sodni register še ni potekel.
Dejstvo, da na obeh poroštvenih izjavah ni naveden datum na neveljavnost poroštvene izjave ne more vplivati, saj datum ni bistvena sestavina poroštvene izjave.
Pisna poroštvena izjava zavezuje poroka, da bo izpolnil obveznost dolžnika, če je ta ne bo poravnal. Vsebina poroštvene izjave pa potrjuje, da gre za solidarno poroštvo.