posojilo - zastaranje - vrnitev posojila v več obrokih - delna izpolnitev
Do tega, da sicer enotno posojilo "razpade" na več samostojnih obveznosti, lahko pride le, kadar je povsem jasno in nedvoumno izražena pogodbena volja strank, da gre pri posameznih plačilih za posebne obveznosti (delne samostojne terjatve), zastaralni rok pa teče od zapadlosti vsake izmed njih.
Do uveljavitve SZ dne 19.10.1991 se je uporabljal ZSR, ki je poznal imetnike stanovanjske pravice in uporabnike stanovanj. Tedaj je za določitev imetnika stanovanjske pravice ZNP predvideval poseben postopek, za katerega je v 111. členu posebej dovoljeval revizijo. Toda z uveljavitvijo SZ, ki temelji na lastninskih in obligacijskih razmerjih in zato pozna le najemna razmerja, se določilo 111. člena ZNP ne uporablja več.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med razlogi sodbe in dokazi
S tem ko je sodišče druge stopnje v razlogih sodbe vrinilo besedo "oziroma" med pojma "poledenelost" (ta podatek iz zapisnika o ogledu kraja prometne nezgode v dokaznem postopku ni bil potrjen) in "spolzkost cestišča" (potrjeno v dokaznem postopku), je navedeno besedo uporabilo za popravek in bolj točno označitev prej povedanega:
poledenelost oziroma spolzkost cestišča. Razlogi sodbe torej niso v nasprotju z dokazi, očitana kršitev iz 11.tč. 1.odst. 371.čl. ZKP pa ni podana.
povrnitev škode - odgovornost pravnih oseb nasproti tretjim - škoda povzročena pri delu ali v zvezi z delom - pogodba o zaposlitvi - hišniška opravila
Ker sta tako pogodba o zaposlitvi kot tudi opis delovnih opravil hišniku nalagala, "da ob vsakem času intervenira zaradi preprečevanja škode", hišnik pa je bil o tem, da je mračno stopnišče zaradi razsute žagovine nevarno za stanovalce, seznanjen, vendar ni ukrenil ničesar, je njegova opustitev v zvezi z njegovo delovno obveznostjo, škoda, ki je nastala tožeči stranki pa v vzročni zvezi s to opustitvijo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti
Dejstvo, da je toženčeva mati zaposlena pri sodišču, ki je stvarno in krajevno pristojno, predstavlja razlog za delegacijo pristojnosti v smislu 67. člena ZPP.
aktivna legitimacija - družba z omejeno odgovornostjo - izključitev družbenika - prenehanje družbe - tožba na prenehanje družbe
Sodišči ne moreta odreči družbeniku d.o.o. pravnega interesa za tožbo za prenehanje d.o.o. po drugem odstavku 455. člena ZGD, dokler družbenik ni pravnomočno izključen iz družbe po določilu tretjega odstavka 436. člena ZGD.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Pri zatrjevanju, da je obsojenec ravnal v silobranu oziroma prekoračenem silobranu, zagovornik izhaja iz lastnega videnja, kaj se je v obravnavanem življenjskem primeru zgodilo, in ne iz ugotovitev v pravnomočni sodbi, zato ne gre za uveljavljanje kršitve kazenskega zakona, ampak razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Iz tega razloga pa po 2.odst. 420.čl. ZKP zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.
Tožnik je kot nujni dedič sodeloval v zapuščinskem postopku po svojem pokojnem očetu. Zato ga po 220. členu ZD veže pravnomočni sklep o dedovanju. V zapuščinskem postopku zamujenega dejanja (vložitve pritožbe in uveljavljanja zahteve za vrnitev daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža) ne more nadomestiti z vložitvijo tožbe in z njo uveljavljati pravico, ki bi jo moral uveljavljati v zapuščinskem postopku.
Tožba s tožbenim zahtevkom za vrnitev darila v zapuščinski postopek, ki je že pravnomočno končan, ni sklepčna, saj zapuščinske obravnave ni mogoče ponovno otvoriti.
URS člen 29.ZKP člen 5, 5/3, 234, 234/1, 238, 271, 371/1-8.
izvajanje dokazov - nedovoljeni dokazi - zaslišanje soobdolženca kot priče
Čeprav je bilo s sklepom odločeno, da se postopek zoper obdolženca izloči in da se bo končal posebej, niso bili podani pogoji, da se ga na glavni obravnavi zoper soudeležence zasliši kot pričo. Nihče ne more biti zaslišan kot priča glede kaznivega dejanja, katerega storitve je obtožen.
Sostorilca ali drugega soudeleženca pri izvršitvi kaznivega dejanja je mogoče zaslišati kot pričo v kazenskem postopku zoper sostorilce ali soudeležence le v primeru, če je bil kazenski postopek zoper njega že pravnomočno končan. Tudi tako pričo je treba opozoriti, da ni dolžna odgovarjati na vprašanja iz 238. člena ZKP.
odškodninska odgovornost - smučarska nesreča - ureditev smučišča - označevanje nevarnih mest na smučišču - konkurenca krivdne odgovornosti smučarja in upravljalca smučišča - vmesna sodba - zmotna uporaba materialnega prava
Pri tehtanju krivdnih prispevkov obeh pravdnih strank za škodo zaradi smučarske nesreče je treba poznati celoto dogajanja. Upoštevanje krivdnega prispevka le enega udeleženca brez poznavanja odločilnih dejanskih okoliščin o krivdnem ravnanju drugega udeleženca predstavlja zmotno uporabo materialnega prava.
določitev pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov
Okoliščina, da je tožnik sodnik, ki opravlja funkcijo prav pri pristojnem okrajnem sodišču, in to na pravdnem oddelku, pomeni glede na vsebino spora tehten razlog iz 67. člena ZPP.
Splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije člen 32, 47, 47/6.SZ člen 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29.
zahteva za varstvo zakonitosti - motenje posesti - sklenitev pogodbe - etažna lastnina - pogodba o dobavi električne energije - upravljanje večstanovanjskih hiš - pooblastila upravnika - ustavitev dobave električne energije
Tožena stranka je motila posest tožnikov glede uporabe električne energije,s tem, ko je ustavila njeno dobavo, sklicujoč se na Splošne pogoje za dobavo in odjem električne energije. S posameznimi etažnimi lastniki, skupnostjo etažnih lastnikov in/ali upravnikom namreč ni imela sklenjenih pogodb o dobavi električne energije, zato je bil njen poseg v posest tožnikov protipraven. Uporaba Splošnih pogojev bo tako mogoča šele potem, ko bodo urejena obligacijskopravna razmerja med tožniki in toženo stranko.
povrnitev negmotne škode - telesne bolečine - sekundaren strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - pravična denarna odškodnina
Zmotna je revizijska trditev tožene stranke, češ da je bila tožnica invalidna že pred nesrečo in posledice nesreče niso tako pomembne. Nasprotno: prav zaradi prejšnjih težav so posledice zaradi nesreče bolj izrazite, kar je treba upoštevati pri individualizaciji primera, tako kot je treba npr. pri osebi, ki ima okvarjen vid na enem očesu, z večjim občutkom vrednotiti okvaro vida drugega očesa.
delovno razmerje pri delodajalcih - plače in drugi prejemki - zamudne obresti - stranske terjatve - občasne terjatve - zastaralni rok
V tej zadevi je znano, kdaj so dospeli zneski neizplačanih plač, ki so glavnica, za katero sta stranki upoštevali petletni zastaralni rok. Ker glavnica ni bila plačana, je prišla tožena stranka v zamudo s plačilom, zato je tožeča stranka od vsakega naslednjega dne po dospetju glavnice, upravičena tudi do zamudnih obresti. Te obresti se povečajo z vsakim dnem zamude in kot takšne dospejo v plačilo. Gre torej za terjatev, ki dospeva v krajših časovnih presledkih, zato je ta terjatev občasna terjatev, za katero velja krajši zastaralni rok po določilih 372. člena ZOR. Zamudne obresti imajo hkrati lastnosti občasne terjatve in stranske terjatve, zato je treba za zastaranje zamudnih obresti uporabljati tako določila ZOR o zastaranju občasnih terjatev, kot tudi določila o zastaranju stranskih terjatev. Ker so zamudne obresti občasna terjatev, zastarajo v krajšem zastaralnem roku kot glavnica. V primeru, da zastara glavna terjatev, stranska terjatev zastara hkrati z glavnico tudi, če zastaralni rok, ki velja za občasno terjatev, še ni potekel, saj določila 369. člena ZOR določajo, da so stranske terjatve zastarane, ko zastara glavna terjatev. Namen 369. člena ZOR je v tem, da varuje dolžnika in da spodbuja upnika k čimprejšnji izterjavi dolga, ki lahko z zavlačevanjem izterjave nesorazmerno naraste, saj zamudne obresti presegajo zgolj ohranjanje realne vrednosti terjatve.
ZPPSL člen 160, 160/2, 160/2-4. ZPP (1977) člen 395, 395/1.
delovno razmerje pri delodajalcu - plače in drugi prejemki - odpravnina - zamudne obresti - stečajni postopek - priviligirane terjatve
Sodišči pri svojih odločitvah nista upoštevali, da zamudne obresti od denarnih prejemkov, do katerih so upravičeni delavci, niso priviligirane terjatve po drugem odstavku 160. člena ZPPSL. Omenjena zakonska določila izčrpno naštevajo, katere terjatve imajo enak pravni položaj kot stroški stečajnega postopka, zato naštetim vrstam terjatev ni mogoče dodajati še drugih vrst terjatev. To smiselno izhaja tudi iz pravnega mnenja Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 7.6.2000. V tem pravnem mnenju je poudarjeno, da se po prvem odstavku 160. člena ZPPSL dolgovi stečajnega dolžnika poplačajo iz razdelitvene mase sorazmerno, če zakon ne določa drugače.
Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 9, 9/2, 9/2-a. ZDR (1990) člen 36b, 36h.
odločba sodišča druge stopnje - prenehanje delovnega razmerja - dejansko stanje - trajno presežni delavec - delovno razmerje pri delodajalcu - materialno pravo - kriterij delovne uspešnosti
Ker je kriterij delovne uspešnosti bil tako po določbah splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo (Uradni list RS, št. 31/90)
oziroma kolektivne pogodbe za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovinsko in elekroindustrijo Slovenije (Uradni list RS, št.
12/91), ki sta veljali v času odločanja pri toženi stranki, temeljni kriterij za ohranitev delovnega razmerja, je moral biti uporabljen objektivno.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS31022
ZPP (1977) člen 129, 129/5, 311, 311/2, 382, 382/1,392, 395, 395/2, 400.ZOR člen 200, 200/1, 277, 394.
delovno razmerje pri delodajalcu - odškodnina za negmotno škodo - pravno priznana škoda - denarna odškodnina - pravica do popolne odškodnine - zakonite zamudne obresti - načelo monetarnega nominalizma - vrednost spornega predmeta - dovoljenost revizije
Odškodnine za duševne bolečine zaradi negotove eksistence ZOR ne pozna (kar bi pomenilo, da taka škoda ni pravno priznana), poleg tega pa jo revident poveže še z odškodnino za strah. Zato bi moralo sodišče v skladu z določbo drugega odstavka 311. člena ZPP/77 (vodstvo glavne obravnave) najprej razčistiti, kakšno nepremoženjsko škodo tožnik uveljavlja (v reviziji navaja, da uveljavlja odškodnino za pretrpljene duševne bolečine zaradi okrnitve pravice osebnosti) in v kakšnem znesku postavlja vsakega od odškodninskih zahtevkov, če sta dva.
Pri plači, terenskem dodatku in regresu gre za plačilo obveznosti, ki jo predstavlja vsota denarja oziroma denarna obveznost. Za take obveznosti veljajo določbe 394. člena zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR - Uradni list SFRJ, št. 29/78, 39/85 in 57/89), da mora dolžnik plačati tisto število denarnih enot, na katero se glasi obveznost. Takih denarnih obveznosti ni mogoče valorizirati, načelu popolne odškodnine pa je zadoščeno z uporabo instituta zakonitih zamudnih obresti, kot je to določeno v določbi 277. člena ZOR.