Tudi v ugovornem postopku je uveljavljeno razpravno načelo brez omejitev dokaznih sredstev in z uvejavljeno prosto presojo dokazov. Izvršilni naslov je bistven le glede obstoja in višine obveznosti. Druge okoliščine, ki so bistvene za presojo, pa lahko izhajajo tudi iz drugih listin. V obravnavani zadevi je vprašanje uporabe prisilnih določil glede maksimalne obrestne mere zamudnih obresti vezano na okoliščino vloge, v kateri je dolžnik sklepal kreditno pogodbo.
Zakonska ureditev je odraz volje zakonodajalca, da družbenikom prepusti izbiro, ali želijo imeti zaprto ali odprto družbo. Ta njihova izbira pa je izražena v določilih družbene pogodbe, pri čemer morajo biti določbe o prepovedi delitve poslovnega deleža ali o pristojnosti skupščine, da odloča o delitvi poslovnega deleža, jasne in nedvoumne.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - vročitev tožbe - vročilnica - podpis na vročilnici - nasprotje med dejstvi in dokazi - priznanje dejanskih trditev - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - obligatornost glavne obravnave - izjema od obligatornosti glavne obravnave
Oviro za izdajo zamudne sodbe predstavlja že okoliščina, da so dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila sama tožnica (4. točka prvega odstavka 318. člena ZPP). Tožbi priložene sodne odločbe, na katere se sklicuje tožnica, namreč ne podpirajo njene tožbene navedbe, da je bila z revizijsko odločbo tožencu prisojena odškodnina znižana zgolj na znesek 21.321,61 EUR in mesečno rento 91,55 EUR (brez obresti).
dodatni sklep o dedovanju - novo najdeno premoženje
Pritožbeni predlog pritožnice, naj novo najdeno premoženje deduje njen sin, na katerega je prenesla svoje premoženje, ni utemeljen. Civilnopravna razmerja med pritožnico in njenim sinom niso relevantna za predmetni zapuščinski postopek. Sin pritožnice namreč ni dedič po pokojnem in tako po njem ne more dedovati, sama pa lahko z zapuščino prosto razpolaga.
ZPP ne pozna vezane dokazne ocene (kjer pravo ne predpiše le izbire dokaznih sredstev, načina izvajanja dokazov, temveč tudi njihovo dokazno vrednost), temveč določa, da o tem, katera dejstva štejejo za dokazana, odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka (8. člen ZPP). Gre za načelo proste dokazne ocene.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00031034
KZ člen 20, 20/2, 206, 206/1. URS člen 27, 30. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/2. ZKP člen 201, 542, 542/1, 542/1-1, 542/3. ZPP člen 87, 88.
odškodninska odgovornost države - objektivna odškodninska odgovornost - odškodnina - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - nepremoženjska škoda zaradi neutemeljenega pripora - odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi neutemeljeno odvzete prostosti - neutemeljeno odvzeta prostost - prestajanje zaporne kazni - izguba pravice - priporni razlogi - ustavitev kazenskega postopka
Nedovoljeno ravnanje kot razlog za izgubo pravice do odškodnine zaradi neutemeljenega pripora je lahko samo tisto ravnanje, ki pomeni utemeljen razlog za odreditev pripora. To je lahko takšno ravnanje, ki ustreza pripornemu razlogu begosumnosti ali koluzijske nevarnosti, ali pa dejanje, zaradi katerega je potrebna uvedba pripora kot disciplinskega ukrepa za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti za izvedbo kazenskega postopka. Kadar pa priporni razlog nevarnosti ponovitve ali dokončanja začetega kaznivega dejanja temelji na opisu dejanja, ki je istovetno dejanju, zaradi katerega je bil uveden kazenski postopek, ki je bil nato ustavljen, ker se je izkazalo, da ne gre za kaznivo dejanje, ravnanja osumljenca ni mogoče šteti za nedovoljeno ravnanje po tretjem odstavku 542. člena ZKP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL00029519
ZIZ člen 9, 9/3, 15, 53, 56, 64, 64/2. ZPP člen 199, 199/1.
ugovor tretjega v izvršilnem postopku - ugovor po izteku roka - stranska intervencija - dolžnik - tretji - opozicijski ugovorni razlogi - zaščitena kmetija - pravni interes
A. A. ima položaj dolžnice v predmetnem izvršilnem postopku na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi z dne 26. 4. 2018. S sklepom o izvršbi je bila namreč dovoljena izvršba na dolžničine solastne nepremičnine, tudi na nepremičnino ID znak parcela 123, last A. A. do ½. Dolžnica je zoper sklep o izvršbi vložila pravočasen ugovor z dne 11. 5. 2018, vendar se v njem na dejstvo, da v zavarovanje upnikove terjatve ni zastavila tudi nepremičnine ID znak parcela 123, ni sklicevala. Skladno s tretjim odstavkom 9. člena ZIZ mora dolžnik ugovor zoper sklep o izvršbi vložiti v roku osmih dni od vročitve sklepa o izvršbi, če zakon ne določa drugače. Po izteku prekluzivnega ugovornega roka lahko dolžnik vloži tudi ugovor po izteku roka (56. člen ZIZ), vendar pa lahko v njem uveljavlja le dejstva v zvezi s samo terjatvijo, pod pogojem, da se nanje brez svoje krivde ni mogel sklicevati že v rednem ugovoru zoper sklep o izvršbi. V konkretnem primeru A. A., ki je, kot rečeno, v predmetnem izvršilnem postopku dolžnica in ne tretja, v ugovoru z dne 24. 5. 2018 ni zatrjevala, da že v rednem ugovoru zoper sklep o izvršbi z dne 11. 5. 2018 brez svoje krivde ne bi mogla uveljavljati, da v zavarovanje upnikove terjatve ni zastavila tudi solastne nepremičnine ID znak parcela 123. Poleg tega pa niti ne gre za dejstvo v zvezi s samo terjatvijo, ki bi ga bilo mogoče uveljavljati v ugovoru po izteku roka.
V izvršilnem postopku se določbe ZPP uporabljajo le smiselno (prim. 15. člen ZIZ) in priglasitev stranske intervencije, ki jo predvideva 199. člen ZPP, v izvršilnem postopku ni možna.
ZIZ člen 24, 24/4, 36, 170, 170/1, 170/2. ZPP člen 116, 116/1.
novi zemljiškoknjižni lastnik kot (hipotekarni) dolžnik - sprememba lastništva na nepremičnini - sprememba lastništva na predmetu izvršbe med izvršilnim postopkom - zaznamba izvršbe - dovoljenost predloga za vrnitev v prejšnje stanje - opravičljivost razloga za vrnitev v prejšnje stanje
Sodišče v primeru, ko se po zaznambi sklepa o izvršbi na nepremičnini pri tej nepremičnini kot lastnik vpiše nekdo drug, izvršbo glede te nepremičnine nadaljuje zoper novega zemljiškoknjižnega lastnika kot hipotekarnega dolžnika, saj po določbi drugega odstavka 170. člena ZIZ zastavna pravica, pridobljena z zaznambo sklepa o izvršbi na nepremičnini v zemljiški knjigi, učinkuje tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi lastninsko pravico na tej nepremičnini. Pravno nasledstvo po 24. členu ZIZ je namreč v procesnem smislu lahko podano tudi glede predmeta izvršbe in ne le glede terjatve oziroma obveznosti. Novi lastnik nepremičnine s tem, ko pridobi s hipoteko obremenjeno nepremičnino, pridobi tudi položaj zastavnega dolžnika in z njim v izvršilnem postopku procesni položaj dolžnika.
ZTLR člen 28, 72, 72/1, 72/2. SPZ člen 27, 27/1, 28, 43, 43/2, 269, 269/2. ZZD člen 2261, 226/1. SZ člen 112.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice na stanovanju - pravica uporabe - pravica uporabe pravne osebe na družbenem stanovanju - prehod premoženja iz zasebne v družbeno lastnino - priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - dobroverna posest - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - redno priposestvovanje - izredno priposestvovanje - prehodna določba - lastniška posest
SPZ kot materialno predpostavko za priposestvovanje predpisuje dobroverno lastniško posest (drugi odstavek 43. člena SPZ). Tožeča stranka bi tako morala izkazati, da je za zatrjevano posest imela tudi pravno podlago (pravni naslov za pridobitev lastninske pravice), česar pa ni niti konkretno trdila. S trditveno in dokazno podlago ji torej ni uspelo izkazati ne lastniške posesti (prvi odstavek 27. člena SPZ) in tudi ne dobrovernosti (28. člen SPZ), saj je posest (po SPZ) dobroverna, če ima posestnik pravni naslov za pridobitev lastninske pravice. Tudi če bi ob uporabi določbe drugega odstavka 269. člena SPZ šteli, da je v konkretnem primeru priposestvovalna doba iztekla z dnem uveljavitve SPZ, tožeče stranke tudi ni mogoče šteti kot dobroverne posestnice v smislu določil ZTLR, saj bi moralo njeno prepričanje, da je lastnica stvari, ki jo ima v posesti, temeljiti na ustrezni pravni podlagi, ki pa je ni z ničemer izkazala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00029285
ZPP člen 142, 142/1, 318, 318/1, 318/1-1, 338, 338/2, 339, 339/2, 339/2-7. Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah ( vročanje pisanj ) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 člen 7, 7/1, 19, 19/1.
vročanje - zamudna sodba - pravilna vročitev tožbe - načelo vzajemnega priznavanja - načelo primarnosti prava EU - načelo medsebojnega zaupanja med državami članicami - Velika Britanija - način vročanja - osebna vročitev - nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja
Ker je bila vročitev pravilna po pravu zaprošene države, je opravljena skladno s členom 7(1) Uredbe št. 1393/2007 in to v konkretnem primeru zadošča; absolutna kršitev določb postopka zaradi načela primarnosti prava EU zato ni storjena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - STVARNO PRAVO
VSL00029311
SPZ člen 88, 90, 222. Odvetniška tarifa (2015) člen 2, 2/2, 7, 12, 12/2. ZPP člen 154, 154/2, 155, 155/1.
nujna pot - služnostna pravica hoje in vožnje - prestavitev služnostne poti - sprememba okoliščin - potrebnost nujne poti - dostop do nepremičnine - povezava z javno cesto - čim manjša obremenitev tuje nepremičnine - odločitev o stroških postopka - potrebni stroški postopka - potni stroški odvetnika - pooblaščenec zunaj sedeža sodišča - pravica do svobodne izbire odvetnika - ddv od nagrade pooblaščenca
Stranka ima resda pravico do svobodne izbire odvetnika, kar pa ne pomeni, da je moč v okviru povračila stroškov nasprotni stranki naložiti plačilo (vseh) potnih stroškov odvetnika, ki si ga je izbrala izven sedeža sodišča (razen, če za to obstojijo upravičeni razlogi). V skladu z večinsko sodno prakso velja, da se kot potrebni stroški postopka priznavajo le potni stroški pooblaščenca, ki ima sedež na delovnem območju sodišča.
ZFPPIPP člen 101, 126, 126/2, 357. Odvetniška tarifa (2015) člen 19.
sklep o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka - procesna legitimacija za pritožbo - pritožba upravitelja - navodila sodišča upravitelju
Sklep o soglasju oziroma o nesoglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka ni sklep, proti kateremu bi imel upravitelj pravico vložiti pritožbo (razen če gre za njegove stroške in nagrado, za kar pa v obravnavanem primeru ne gre). To velja tudi v primeru, če je sodišče prve stopnje izdalo sklep, s katerim je odločilo o ugovoru.
V zvezi s stališčem upravitelja glede obveznih razlag OT, višje sodišče pojasnjuje, da ima obrazložitev izpodbijanega sklepa zanj naravo navodila iz 101. člena ZFPPIPP, ki je za upravitelja obvezno, tudi če bo prišlo do pravdnega postopka.
sodna taksa za umik tožbe - plačilni nalog - ugovor zoper plačilni nalog - prepozen ugovor zoper plačilni nalog - zavrženje ugovora zoper plačilni nalog
Osemdnevni rok za vložitev ugovora (prvi odstavek 34.a člena ZST-1) se je iztekel dne 11. 10. 2019, tožnik pa je ugovor vložil priporočeno po pošti dne 15. 10. 2019, kar je po preteku zakonskega roka za njegovo vložitev. Pravilno in zakonito je zato sodišče prve stopnje ugovor kot prepozen zavrglo (tretji odstavek 34.a člena ZST-1).
preuranjena začasna odredba - odgovor na ugovor zoper sklep o začasni odredbi - pravica do izjave
Odgovor na ugovor pa tožencu ni bil vročen. V takem primeru, ko so dejstva med strankama sporna, poleg tega pa tožnik navaja nova dejstva, na katerih utemeljuje predlog za izdajo začasne odredbe, bi sodišče prve stopnje praviloma moralo razpisati narok in šele potem odločiti o ugovoru oziroma vsaj vročiti odgovor na ugovor tožencu in mu dati možnost, da se o njem izjavi in v kolikor bi bilo potem dejansko stanje dovolj razčiščeno, bi bilo možno odločanje o ugovoru tudi brez naroka.
procesni pobotni ugovor - določna opredelitev terjatve - izvenzakonska zveza
Sodišče prve stopnje je namreč pravilno zavrnilo tudi pobotni ugovor, ki ga je v predmetnem postopku s pripravljalno vlogo z dne 9. 10. 2018 postavila toženka (procesno pobotanje).
Prvostopenjsko sodišče pa je v tem delu pobotni ugovor pravilno zavrnilo že zato, ker toženka terjatve v tej višini ni v potrebni meri substancirala.
pravična denarna odškodnina - roki za izplačilo zavarovalnine - zakonske zamudne obresti - denarna odškodnina za smrt bližnjega
Na podlagi določila prvega odstavka 943. člena OZ, mora zavarovalnica izplačati odškodnino v določenem roku, ki ne sme biti daljši kot 14 dni od dneva, ko je dobila obvestilo, da je zavarovalni primer nastal.
začetek postopka osebnega stečaja - prekinitev stečajnega postopka - namen postopka osebnega stečaja
Postopek osebnega stečaja se vodi, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih. Ko se začne postopek osebnega stečaja, se ta iz razloga, ki ga navaja pritožnik, ne more prekiniti in se tako konča v skladu z namenom postopka (poplačilo upnikov) oziroma po zaključenem postopku odpusta obveznosti, ki se izvede znotraj osebnega stečaja, če dolžnik vloži predlog za odpust obveznosti.
Skladno s 445. členom ZKP sodišče druge stopnje, ko odloča o pritožbi zoper sodbo, ki jo je izdalo sodišče prve stopnje po skrajšanem postopku, obvesti stranki o seji svojega senata samo, če predsednik senata ali senat spozna, da bi bila navzočnost strank koristna za razjasnitev stvari.
Ker gre za daljše časovno obdobje neplačevanja prispevkov, in sicer več kot tri leta, se ne moreta sklicevati na to, da sta poskrbela vsaj za izplačilo neto plač, temveč bi morala po določenem obdobju, ko prispevkov nista več mogla plačevati, sprejeti drugačne ukrepe.
ugovor proti odpustu obveznosti - davčne obveznosti - dajanje neresničnih podatkov
Iz zakonskega besedila je razvidno, da je domneva po 1. točki četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP podana, ko je dolžnik dal (med drugim) neresnične podatke davčnemu organu, kar pomeni, da je izpodbita, ko dolžnik dokaže, da ni dal neresničnih podatkov oziroma da tega tudi ni naročil osebi, ki je namesto njega dala podatke davčnemu organu, ali je dopustil tako ravnanje.
Odgovornosti za posledice, ki nastanejo zaradi nepravilnega računovodenja, kar velja le za davčna razmerja in za prekrške, ko mora zavezanec doplačati manjkajoče davke, ki so posledica nepravilnosti (saj je le davčni zavezanec, torej stečajni dolžnik, tisti, ki mora svoje obveznosti plačati), in odgovornosti za prekrške v zvezi z njegovim podjemom ni mogoče neposredno prenašati v postopek odpusta obveznosti, temveč je treba v vsakem primeru posebej presoditi, ali je bilo dolžnikovo ravnanje res tako, da predstavlja oviro za odpust obveznosti, kljub izpolnjeni zakonski domnevi.
Zakon ne zahteva, da bi moral imeti namen zlorabe pravice do odpusta obveznosti že v času, ko je bilo dejanje, ki je predmet domneve, storjeno; gre le za to, ali je ravnal vestno in pošteno – če ni, to predstavlja oviro za odpust obveznosti in bi sicer prišlo do zlorabe tega instituta.
Čeprav iz izpodbijanega sklepa ne izhaja jasno, kakšna (kako obsežna) naj bi bila dolžnost dolžnika – samostojnega podjetnika – za preverjanje računovodstva, je neutemeljeno in prestrogo pričakovati od dolžnika, da bo računovodjo, čeprav ta dela zanj, podrobno preverjal. Ravno zato, ker sam nima potrebnega znanja o računovodstvu, si gospodarski subjekt najame osebo, ki to znanje ima in ji tudi zaupa, to je tudi oseba, od katere (ker je strokovnjak na svojem področju) pridobiva informacije o tem, kako mora ravnati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00029128
ZPP člen 408. ZNP-1 člen 6, 6/2, 7. DZ člen 137, 138, 141, 151.
zaupanje otroka v vzgojo in varstvo - začasna odredba v družinskih sporih - pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih - pogoj nujnosti - odločanje po uradni dolžnosti - načelo oficialnosti - skrb staršev za otroke - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - varstvo koristi otroka - pravica do stikov otroka s starši - ureditev stikov otroka s staršem - obseg in način izvajanja stikov - izkazana ogroženost otroka - načelo sorazmernosti - telefonski stiki z otrokom
Vsak razpad družine terja, da se stiki med staršema in otrokom uredijo. Toda nujnost ureditve stikov med otrokom in tistim od staršev, s katerim otrok po dejanskem razpadu družine ne živi več, samo po sebi ne vzpostavlja nujnosti za začasno ureditev drugih vprašanj, ki jih je razpadu družinske skupnosti treba urediti (vzgoja in varstvo ter plačevanje preživnine). Te nujnosti tudi ne vzpostavlja dejstvo, da starša težko vzpostavljata konstruktivno starševsko sodelovanje. Sodišče mora posebej paziti, da s preuranjeno sodno odločbo o varstvu in vzgoji med postopkom, v katerem si eden od staršev prizadeva za skupno izvrševanje vzgoje in varstva ali ko si oba starša (vsak s svojo sodno zahtevo) prizadevata, da bi jima sodišče otroka zaupalo v vzgojo in varstvo, z izdajo začasne odredbe ne povzroči situacije, ki bi enega od staršev predčasno postavila v ugodnejše izhodišče in mu na ta način zagotovilo boljše možnosti za uspeh v postopku.
Za presojo, ali obstaja nujnost za izdajo začasne odredbe o zaupanju otroka v vzgojo in varstvo med postopkom, se je treba vprašati, kaj taka odločitev sploh pomeni. Tisti od staršev, ki mu je otrok zaupan v varstvo in vzgojo, lahko samostojno odloča samo o tistih vprašanjih, ki ne vplivajo bistveno na otrokov razvoj. Gre za povsem običajne odločitve, npr., kdo bo otroka peljal v šolo/iz nje, ga bo peljal k (zobo)zdravniku, kaj in kdaj bo otrok jedel, kdaj bo vstajal in šel spat, itd., ter tisto, kar je po naravi stvari povezano s tem: da bosta ta starš in otrok praviloma imela enako stalno prebivališče ter da se bodo pošiljke za otroka vročale na naslov tistega od staršev, pri katerem je otrok. Za izdajo začasne odredbe o vzgoji in varstvu med postopkom mora biti otrok ogrožen v teh navedenih segmentih.
Ukinitev nočnih stikov z nerezidenčnim staršem za čas trajanja postopka lahko tega starša ne le onemogoči pri tem, da mu je otrok s končno odločbo zaupan v vzgoji in varstvo, temveč lahko močno okrni tudi njegovo pravico do stika z otrokom, kar otroku ni in ne more biti v korist.