JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00030131
OZ člen 478. ZVPot člen 21č. ZJN-2 člen 37.
odgovornost prodajalca za napako - brezhibno stanje stvari - garancija za brezhibno delovanje prodane stvari - javna naročila - razpisna dokumentacija - znižanje kupnine - vrednost stvari - izvedensko mnenje
Vrednost stvari brez okvare in vrednost stvari z okvaro sta vrednosti, ki se ugotavljata po objektivnih merilih, in sicer praviloma po pošteni tržni vrednosti. Če tržne vrednosti stvari z okvaro ni mogoče ugotoviti, ker za takšno stvar ne obstajajo ustrezne tržne razmere, je treba ugotoviti hipotetično vrednost stvari z napako, in sicer z uporabo drugih metod izračunavanja vrednosti stvari in temu prilagoditi formulo za izračun znižanja kupnine.
nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe - zastopanje v postopku pred višjim sodiščem - vložitev pritožbe po pooblaščencu, ki je odvetnik ali oseba s pravniškim državnim izpitom
Ker lahko v postopku pred okrožnim, višjim in vrhovnim sodiščem nastopa kot pooblaščenec samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit (tretji odstavek 87. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP), je pritožba pooblaščenke, ki ni izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit, nedovoljena in jo je pritožbeno sodišče zavrglo (1. točka 365. člena ZPP).
Bistvo edicijske dolžnosti (227. člen ZPP) ni v tem, da bi bila tožena stranka dolžna predložiti katerekoli podatke o obsegu in vrednotenju storitev akutne bolnišnične obravnave (ABO), ki bi jih tožeča stranka zahtevala, pač pa se omenjena dolžnost tožene stranke nanaša le na tiste podatke, ki so relevantni z vidika ugotavljanja povprečne cene uteži ABO taksativno naštetih primerljivih bolnišnic skladno z arbitražnim Sklepom 1b. Ta pa kot merodajne podatke določa le podatke iz sklenjenih pogodb za leto 2007. Tako podatki, ki so služili za določitev pogodbeno dogovorjenih vrednosti za leto 2007, ne morejo biti odločilni in njihove predložitve sodišče prve stopnje toženi stranki utemeljeno ni naložilo.
JAVNA NAROČILA - JAVNI RAZPISI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00031174
Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 člen 98, 99, 100.
sofinanciranje iz sredstev evropske kohezijske politike - vračilo namenskih sredstev evropske unije - nadzor nad namensko porabo sredstev - regresni zahtevek - pristojnosti Državne revizijske komisije - kršitev pravil javnega naročanja - finančni popravek - finančni vpliv kršitve na proračun Evropske skupnosti
V materialnem pravu ni podlage, da bi lahko država članica od upravičenca avtomatično v smislu regresa zahtevala vračilo zneska finančnega popravka, ki ga je državi članici naložila EK.
Uveljavljanje pravnega sredstva pred DKom, torej ni procesna predpostavka za dopustnost izreka finančnega popravka tožeče stranke proti toženi stranki.
Tožeča stranka je z izdajo soglasij k posameznim ravnanjem tožene stranke v postopku javnega naročila, potrdila njegovo ustreznost in skladnost s pravili evropskega in nacionalnega prava.
Stopnja finančnih popravkov se tako v skladu s smernicami EU kot v skladu z navodili uporablja le, kadar ni mogoče natančno kvantificirati finančnih posledic zadevnega naročila, kar pa pomeni, da finančne posledice vendarle morajo obstajati, le da jih ni mogoče ugotoviti.
Tudi v ugovornem postopku je uveljavljeno razpravno načelo brez omejitev dokaznih sredstev in z uvejavljeno prosto presojo dokazov. Izvršilni naslov je bistven le glede obstoja in višine obveznosti. Druge okoliščine, ki so bistvene za presojo, pa lahko izhajajo tudi iz drugih listin. V obravnavani zadevi je vprašanje uporabe prisilnih določil glede maksimalne obrestne mere zamudnih obresti vezano na okoliščino vloge, v kateri je dolžnik sklepal kreditno pogodbo.
ZMZPP člen 53, 53/2, 79, 79/1, 80, 80/1, 81, 81/1. ZD člen 101, 101/2, 210, 213, 213/1, 213/4.
dedovanje - pristojnost slovenskega sodišča - izključna pristojnost slovenskega sodišča - obstoj zapuščine v RS - nepremičnina v Sloveniji - oporoka - spor o veljavnosti oporoke - napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku - nevložitev tožbe - preklic oporoke
Z oporoko z 12. 12. 1970 je zapustnik res preklical vsako morebitno prejšnjo oporoko. A tudi to oporoko je z oporoko z 29. 1. 1976 preklical, zaradi česar je prejšnja oporoka, torej tista z 12. 12. 1970, znova dobila veljavo. Da bi bila oporočiteljeva volja glede tega kaj drugačna, pritožnik ni dokazal, saj tožbe kljub napotitvi ni vložil. Stališče sodišča prve stopnje, da glede spornega premoženja velja oporoka z 29. 1. 1970, je torej pravilno, pritožba pa v tem delu ni utemeljena.
SPZ člen 8, 48, 48/1, 48/2. ZN člen 47, 48. OZ člen 190.
vlaganja v nepremičnino - ustni dogovor - vlaganja v posebno premoženje enega partnerja - superficies solo cedit - prirast - nastanek solastnine - premoženjska razmerja med zakoncema - pogodba o ureditvi premoženjskih razmerij med zakoncema - notarski zapis - forma ad valorem
Pred uveljavitvijo SPZ je bila v večinski sodni praksi res uveljavljena rešitev, da so imela v skladu z Zakonom o temeljnih lastninskopravnih razmerjih vlaganja v nepremičnino, ki je bila posebno premoženje enega zakonca oziroma izvenzakonskega partnerja, stvarnopravne posledice.
SPZ pa je dosledno uveljavil načelo superficies solo cedit, zato določb o pridobitvi lastninske pravice z vlaganji ni več mogoče uporabiti.
Vsaka prirast (vlaganj, adaptacija) pripade zakoncu, ki je lastnik nepremičnine, v skupno premoženje pa spada terjatev do posebnega premoženja tega zakonca v višini vlaganj, ki so bila izvedena iz skupnih sredstev v času zakonske zveze. Izjemo predstavlja drugi odstavek 48. člena SPZ, ki omogoča nastanek solastnine na podlagi dogovora lastnika nepremičnine in graditelja (vlagatelja).
Notarski zapis v primeru pogodbe o ureditvi premoženjskih razmerij med zakoncema predstavlja formo ad valorem in je nujni pogoj za njen nastanek.
OZ člen 87, 87/1. SZ člen 117. ZDen člen 88. ZPP člen 30, 30/1, 44, 44/3.
nedenarni tožbeni zahtevek - določitev vrednosti spornega predmeta - ničnost prodajne pogodbe - vrnitveni zahtevek - denacionalizacijski postopek
Tožeča stranka je namreč postavila nedenarni tožbeni zahtevek, ki glasi na ničnost sporne kupoprodajne pogodbe z dne 12. 8. 2016, saj naj bi prvo tožena stranka pri njeni sklenitvi kršila določilo 88. člena Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju: ZDen), pri čemer je posledica morebitne ugoditve takšnemu tožbenemu zahtevku dejstvo, da mora vsaka pogodbena stranka vrniti drugi vse, kar je prejela na podlagi take pogodbe; če to ni mogoče ali če narava tistega, kar je bilo izpolnjeno, nasprotuje vrnitvi, pa dati ustrezno denarno nadomestilo po cenah v času, ko je izdana sodna odločba (prvi odstavek 87. člena Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju: OZ).
stvarna služnost hoje in vožnje - služnostna pravica - prenehanje stvarne služnosti - ukinitev stvarne služnosti - bistveno spremenjene okoliščine - javna cesta - nova pot - nekoristnost služnosti - prekomerno izvrševanje služnosti - negatorna tožba
Nekoristnost stvarne služnosti je treba presojati glede na stanje ob njeni ustanovitvi. To izhaja že iz dikcije določbe prvega odstavka 222. člena SPZ, ki določa, da lahko lastnik služeče stvari zahteva prenehanje stvarne služnosti, če ta postane nekoristna za uporabo gospodujoče stvari. Če se stanje v primerjavi s tistim ob ustanovitvi služnosti ni v ničemer bistveno spremenilo, ni mogoče zaključiti, da je služnost postala popolnoma nekoristna.
Zatrjevano toženčevo prekomerno oziroma neobzirno izvrševanje služnosti ne more predstavljati podlage za njeno prenehanje.
Sámo dejstvo, da sta bila tožnik in toženec kritičnega dne v medsebojnem konfliktu, še ne pomeni, da je krivdo za nastanek tožnikovih poškodb mogoče pripisati obema. Tudi okoliščina, da sta bila oba kaznovana s plačilnim nalogom, ne kaže na sokrivdo obeh. Pravdno sodišče ni vezano na ugotovitve postopka o prekršku glede poteka istega historičnega dogodka.
Toženčevo stopnjevanje napada (najprej brca v predel trebuha, nato udarec z roko v desno stran nosu in ustnice) kaže na to, da je bila volja toženca usmerjena k poškodovanju tožnika. Takšna volja toženca nedvomno kaže na njegovo namerno povzročitev škode (135. člen OZ).
izvršilni stroški - potrebnost stroškov - odlog izvršbe - stroški odgovora na predlog za odlog - ugovor tretjega - verjetno izkazana pravica - stroški odgovora upnika na ugovor tretjega
ZIZ odgovora na predlog za odlog izvršbe ne predvideva in že zato stroškov zanj ni mogoče utemeljeno naložiti nasprotni stranki. Pri odločanju o dolžnikovem predlogu za odlog izvršbe je namreč sodišče dolžno presojati izpolnjevanje pogojev v skladu z 71. členom ZIZ, pri čemer je zatrjevanje in dokazovanje obstoja takšnih pogojev v celoti na strani dolžnika, ki predlaga odlog izvršbe oziroma pogoje ugotovi sodišče po uradni dolžnosti. Upniku se predlog za odlog sicer vroči zaradi zagotavljanja pravice do izjave, kar pa ne pomeni, da je upnik, ki na predlog odgovori, avtomatično upravičen od dolžnika zahtevati povrnitev stroškov odgovora.
Tretji upniku ni dolžan povrniti vseh nastalih stroškov, temveč le tistih, za katere se mu lahko očita, da jih je povzročil neutemeljeno, s čimer določba o povračilu stroškov s strani tretjega sledi načelu krivde.
zadruga - firma - firma (razlikovalni del) - fantazijski dodatek - generičen izraz
Ključni razlikovalni element kapitalskih družb (smiselno se uporablja tudi za zadrugo) je dodatna sestavina firme iz 13. člena ZGD-1 (tako imenovani fantazijski dodatek). Zakon v prvem odstavku 21. člena zahteva, da se mora firma družbe (zadruge) jasno razlikovati od firm drugih družb. Načelo izključnosti firme ne zahteva samo, da firme družb ne smejo biti enake, ampak morajo biti tako različne, da ne more priti do zamenjave.
SPZ člen 27, 28, 43, 43/2, 49, 49/1, 93. OZ člen 350, 364.
kupoprodajna pogodba za nepremičnino - priposestvovanje - pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - dobrovernost kupca - dobroverni lastniški posestnik - predpostavke za pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - zemljiškoknjižna ureditev - zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine - zastaranje terjatve na izstavitev zemljiškoknjižne listine - pravica do posesti - sklepčnost tožbe
Načeloma velja, da je dobroverni lastniški posestnik le tisti, ki je v opravičljivi zmoti o tem, da je lastnik stvari, kar pri pravnoposlovni pridobitvi lastninske pravice na nepremičnini na podlagi kupoprodajne pogodbe pomeni, da se je kupec vpisal v zemljiško knjigo kot lastnik nepremičnine. Pa vendar to ne velja za vse primere. Če je kupec vedel, da je za prenos lastninske pravice potreben vpis v zemljiško knjigo, prodajalec pa mu ni izstavil zemljiškoknjižnega dovolila in zato v zemljiško knjigo ni bila vpisana lastninska pravica na kupca, to dejstvo še ne pomeni, da kupec ni (bil) dobroveren. Takšno je tudi stališče sodne prakse in pravne teorije. Kupec ima zoper prodajalca na podlagi obligacijskega razmerja izpolnitveni zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, vendar za uveljavljanje te terjatve velja desetletni zastaralni rok iz 350. člena OZ. V primeru, če je ta terjatev zastarala, ostaja kupcu edina možnost, da uveljavlja pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem. Če mu te pravice ne bi priznali, bi nastal hibridni pravni položaj. Prodajalec kot zemljiškoknjižni lastnik, ne bi uspel z vindikacijskim zahtevkom zoper kupca, ker bi kupec lahko odklonil izročitev nepremičnine na podlagi sklenjene prodajne pogodbe, ki mu daje pravico do posesti (glej 93. SPZ). S tem bi kupec ohranil posest nepremičnine, ne bi pa imel lastninske pravice na nepremičnini, prodajalec, ki pa bi ohranil lastninsko pravico, ne bi pa imel pravice do posesti.
Vedenje tožnika, da ni pridobil lastninske pravice na nepremičninah, ker mu prvo toženka ni izstavila zemljiškoknjižnega dovolila oziroma ker lastninske pravice ni vpisal v zemljiško knjigo, ne izključuje utemeljenosti njegovega pravovarstvenega zahtevka, da je pridobil lastninsko pravico na podlagi priposestvovanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00029475
ZPP člen 335, 335-1, 335-4, 343, 343/3. SZ-1 člen 103, 103/1, 103/1-4, 104, 112, 112/4.
postopek osebnega stečaja - poslovna sposobnost - procesna sposobnost - obvezne sestavine pritožbe - popolna pritožba - pritožbeni razlogi - najem neprofitnega stanovanja - odpoved najemne pogodbe - odpoved najemne pogodbe iz krivdnega razloga - neplačevanje najemnine in stroškov - utemeljene okoliščine - izselitev iz stanovanja - rok za izselitev iz stanovanja
(Neizpodbijano) dejstvo, da toženka ni plačevala najemnine in obratovalnih stroškov, v skladu s 4. točko prvega odstavka 103. člena SZ-1 predstavlja krivdni odpovedni razlog. Ker toženka tudi po prejemu opomina ni v zakonskem roku plačala dolgovanega, da bi ravnala po 104. členu SZ-1 pa tudi ni dokazala, je materialnopravno pravilna odločitev o odpovedi najemne pogodbe in posledično o dolžnosti, izseliti se iz stanovanja. Odločitev o roku, v katerem se mora toženka izseliti, ima podlago v četrtem odstavku 112. člena ZPP.
dodatni sklep o dedovanju - novo najdeno premoženje
Pritožbeni predlog pritožnice, naj novo najdeno premoženje deduje njen sin, na katerega je prenesla svoje premoženje, ni utemeljen. Civilnopravna razmerja med pritožnico in njenim sinom niso relevantna za predmetni zapuščinski postopek. Sin pritožnice namreč ni dedič po pokojnem in tako po njem ne more dedovati, sama pa lahko z zapuščino prosto razpolaga.
ZSReg člen 31, 31/1, 35, 35/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
odločanje o zahtevku za vpis v sodni register - odločanje o ugovoru - nasprotovanje predlogu - obrazložitev sklepa
Pritožnik utemeljeno izpostavlja, da je izrecno nasprotoval predlogu za vpis iz enakih razlogov, kot jih navaja v pritožbi. Zato bi moralo sodišče prve stopnje obrazložiti, zakaj je argumentacijo subjekta vpisa, podano v ugovoru zoper predlagani vpis, štelo za neutemeljeno.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine - sekundarni strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - tuja pomoč - konkretizacija zahtevka
Ni pomembna samo odškodnina, prisojena za posamezno vrsto nepremoženjske škode, temveč je treba presojati tudi primernost prisojene odškodnine kot celote.
ZPP ne pozna vezane dokazne ocene (kjer pravo ne predpiše le izbire dokaznih sredstev, načina izvajanja dokazov, temveč tudi njihovo dokazno vrednost), temveč določa, da o tem, katera dejstva štejejo za dokazana, odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka (8. člen ZPP). Gre za načelo proste dokazne ocene.
Zakonska ureditev je odraz volje zakonodajalca, da družbenikom prepusti izbiro, ali želijo imeti zaprto ali odprto družbo. Ta njihova izbira pa je izražena v določilih družbene pogodbe, pri čemer morajo biti določbe o prepovedi delitve poslovnega deleža ali o pristojnosti skupščine, da odloča o delitvi poslovnega deleža, jasne in nedvoumne.