ZŠtip-1 člen 24, 24/1. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij (2014) člen 5.
Zoisova štipendija - sofinanciranje iz javnih sredstev - državno tekmovanje - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilen materialnopravni zaključek, da tekmovanje Logična pošast 8-9, ki je potekalo 20. 5. 2023, v okoliščinah konkretnega primera izpolnjuje pogoj sofinanciranja iz javnih sredstev iz prvega odstavka 24. člena ZŠtip-1.
ZŠtip-1 člen 24, 24/1. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij (2014) člen 5.
Zoisova štipendija - sofinanciranje iz javnih sredstev - državno tekmovanje - institut exceptio illegalis - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanj:
‒ ali sta sodišči druge in prve stopnje pravilno uporabili institut exceptio illegalis in posledično pri presoji nista uporabili določila 5. člena Pravilnika o dodeljevanju Zoisovih štipendij, ker sta zavzeli stališče, da nedopustno oži zakonski pojem "sofinanciranje iz javnih sredstev" iz 24. člena ZŠtip-1;
‒ ali je pravilen materialnopravni zaključek sodišč nižje stopnje, da sporno tekmovanje izpolnjuje pogoj sofinanciranja iz javnih sredstev že zato, ker poteka v prostorih šole in ga nadzorujejo učitelji in ker prijavnino za tekmovanje krije šola.
ZDR-1 člen 61, 62, 62/6, 63. OZ člen 1019, 1019/1. ZUTD člen 163.
dopuščena revizija - posredovanje delavcev drugemu uporabniku - prejemki iz delovnega razmerja - razlika v plači - subsidiarna odgovornost - solidarna obveznost
Pravna podlaga odgovornosti obeh toženk za prejemke tožnika iz delovnega razmerja v okvirih pravnih pravil, ki urejajo začasne napotitve delavcev drugemu uporabniku, je podana tako v primeru, če prva in druga toženka nista izpolnjevali vseh pogojev za zakonito izvajanje te dejavnosti, kot v primeru, če sta to dejavnost prikrivali z navideznimi pogodbami.
Nasprotno stališče bi izvotlilo namen predpisanih pogojev in omejitev za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku po Direktivi 2008/104/ES o delu prek agencij za zagotavljanje začasnega dela, ki je v zaščiti napotenih delavcev in preprečevanju morebitnih zlorab.
Če izhajamo iz zakonske ureditve agencijskega dela, na kateri je tožnik prvenstveno gradil svoj tožbeni zahtevek in sta mu sledili tudi sodišči, ni mogoče spregledati določb ZUTD in ZDR-1, ki se nanašajo na zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku, s tem pa tudi ne šestega odstavka 62. člena ZDR-1, po katerem je uporabnik za izplačilo plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja delavcu za obdobje, ko je delavec pri njem opravljal delo, subsidiarno odgovoren. Glede na navedeno je treba ostati v tem pravnem okviru, vključno s posledicami, ki so zakonsko določene, torej tudi v okviru subsidiarne odgovornosti uporabnika.
Za nastop subsidiarne obveznosti zadostuje, da tožnik proti glavnemu dolžniku (delodajalcu) vloži tožbo, s katero zahteva plačilo prejemkov iz delovnega razmerja, glavni dolžnik pa v roku, ki je v tožbi določen za izpolnitev obveznosti (torej ne s posebno zahtevo pred tožbo), svoje obveznosti ne izpolni. Od tega trenutka dalje nastane tudi obveznost subsidiarnega dolžnika (uporabnika). V takšni situaciji se lahko še pred zaključkom glavne obravnave izpolni pogoj za nastanek obveznosti subsidiarnega dolžnika (uporabnika) in tožnik lahko solidarno toži oba. Njegova obveznost plačila torej ni solidarna od začetka postopka, je pa od trenutka, ko je nastala obveznost delodajalca (agencije) kot glavnega dolžnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00092832
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZVPot člen 22, 23, 24, 24/1, 24/1-4. OZ člen 6, 6/2, 86, 86/1, 87, 87/1. ZPotK člen 6. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 4, 5.
dolgoročni kredit v CHF - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - ničnost pogodbe - pojasnilna dolžnost banke - nepošten pogodbeni pogoj - načelo vestnosti in poštenja - valutna klavzula v CHF - valutno tveganje - razlaga ZVPot - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - ugovor zastaranja - zastaranje kondikcijskega zahtevka - kondikcijska terjatev - Direktiva Sveta 93/13/EGS - zavrženje predloga za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Predlog se v delu, ki se nanaša na prvo in drugo vprašanje zavrže, sicer pa se zavrne.
prenos krajevne pristojnosti - pravica do nepristranskega sojenja - dvom v nepristranskost sojenja - kazenska ovadba zoper sodnike pristojnega sodišča
Okoliščina, da je obtoženec zoper sodnike pristojnega sodišča in druge uradne osebe, ki so delovale v konkretnem postopku, vložil kazensko ovadbo zaradi izvršitve kaznivih dejanj, sama po sebi ne more vzbuditi objektivno upravičenega dvoma v nepristranskost sojenja. To bi namreč pomenilo, da lahko stranke z vlaganjem ovadb zoper sodnike zaradi nestrinjanja z njihovimi procesnimi odločitvami dosežejo njihovo izločitev iz sojenja in na ta način izigrajo pravila o zakonitem sodniku, kar ne more biti dopustno.
spor o pristojnosti - določitev krajevne pristojnosti po vrhovnem sodišču - televizijska oddaja - objava v medijih - odgovornost za programske vsebine in njihovo razširjanje - prekršek stanja
Za postopek o prekrških, ki so storjeni s tiskom ali drugim medijem, veljajo posebna pravila za določitev stvarne in krajevne pristojnosti sodišč. Relevantni sta določbi četrtega in šestega odstavka 77. člena ZP-1.
Za prekršek, ki je bil storjen z objavo izjave po televiziji, je pristojno sodišče, na katerega območju je bila izjava posneta. Če ta kraj ni znan ali je bila izjava posneta v tujini, je pristojno sodišče, na katerega območju se objavljena izjava razširja. V primeru, da se objavljena izjava razširja na območju dveh ali več sodišč, prihaja v poštev smiselna uporaba 79. člena ZP-1, v skladu s katerim vodi postopek tisto sodišče, ki ga je prvo začelo; če se postopek še ni začel, pa sodišče, pri katerem je bil najprej predlagan začetek postopka.
Revizija se dopusti glede vprašanja "Ali je pravilna materialnopravna presoja sodišča druge stopnje, ki je ugodilo zahtevku po izbrisni tožbi, kljub dejstvu, da materialnopravna podlaga (zavezovalni pravni posel) zemljiškoknjižnega dovolila ni napačna ali nična?
krajevna pristojnost - spor o pristojnosti - določitev krajevne pristojnosti po vrhovnem sodišču - objava v medijih - kraj storitve prekrška
Za primer storitve prekrška po televiziji je pristojno sodišče, na območju katerega je bila vsebina posneta, oziroma subsidiarno na območju sodišča, kjer se posnetek razširja.
OZ člen 179, 179/1, 179/2. URS člen 22. ZPP člen 380, 380/1.
dopuščena revizija - povrnitev škode - višina odškodnine - prometna nesreča - odmera odškodnine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - zmanjšanje življenjske aktivnosti
Odločitev sodišč prve in druge stopnje glede tožniku prisojene odškodnine iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ni bila v skladu s sodno prakso Vrhovnega sodišča.
predlog za dopustitev revizije - laični predlog - vloga, ki jo vloži stranka sama - postulacijska sposobnost - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Dolžnik predloga ni vložil po pooblaščencu, ki je odvetnik, temveč sam, pri čemer ni niti zatrjeval niti izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Za vložitev predloga torej nima postulacijske sposobnosti.
prenos pristojnosti zaradi sodnih zaostankov - prenos pristojnosti na drugo manj obremenjeno stvarno pristojno sodišče - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - pravica do sojenja v razumnem roku - prenos pristojnosti po sklepu predsednika sodišča - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da stranka lahko tudi po prenosu pristojnosti po 105.a členu ZS predlaga (ponovni) prenos krajevne pristojnosti po določbi 67. člena ZPP, a mora izkazati posebej tehtne razloge, ki omogočajo sklepanje, da bi se postopek lažje in hitreje opravil pri stvarno in krajevno pristojnem sodišču. Predlagatelj, ki je svoj predlog utemeljil le s slabim premoženjskim stanjem oziroma finančno stisko ter na abstraktni ravni izpostavil ekonomičnost postopka, takšnih okoliščin, upoštevaje tudi, da gre za zadevo, ki se rešuje prednostno, ni izkazal.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici EU - sistemske pomanjkljivosti - ponavljanje tožbenih navedb - zavrnitev pritožbe
Kot ovira za predajo na podlagi Uredbe Dublin III ne zadošča katerakoli pomanjkljivost v azilnem sistemu odgovorne države članice, saj je relevantna le tista, ki je sistemska in pomeni, da odgovorna država članica ne bo resno obravnavala vložene prošnje za mednarodno zaščito in da bo prosilec v njej izpostavljen življenjskim razmeram v pogojih, ki bi pomenili nevarnost ponižujočega oziroma nečloveškega ravnanja.
podaljšanje pripora s sklepom Vrhovnega sodišča RS - predlog državnega tožilca za podaljšanje pripora - preiskava - zavrnitev predloga
Državni tožilec se v svojem predlogu do obstoja utemeljenega suma obdolžencu očitanega kaznivega dejanja sploh ni opredelil in ni navajal, zakaj še vedno ocenjuje, da je podan utemeljen sum. Nobenega dvoma ni, da je temeljni predpogoj za odreditev oziroma podaljšanje pripora obstoj utemeljenega suma, torej obstoj visoke stopnje verjetnosti, da je obdolženec storil določeno kaznivo dejanje. Razlogi o tem pa morajo glede na načelo akuzatornosti izhajati ne samo iz odločbe sodišča o odreditvi ali podaljšanju pripora, temveč tudi iz predloga državnega tožilca.
Res je preiskovalni sodnik v svojem poročilu po 205. členu ZKP ob sklicevanju na obstoj utemeljenega suma in obstoj pripornega razloga ponovitvene nevarnosti natančno navedel, da je razlog za podaljšanje pripora okoliščina, da sklep o izločitvi dokazov še ni pravnomočen, vendar pa njegovo poročilo ne more nadomestiti deloma neobrazloženega in deloma protispisnega predloga državnega tožilca za podaljšanje pripora.
ZP-1 člen 6, 6/1, 57, 57/4. ZCestn člen 27, 27/4, 42, 42/1, 42/1-7, 50, 50/5, 50/5-5. Splošni Akt o cestninjenju (2025) točka 1.2.
prekršek - opis prekrška - opis dejanja v plačilnem nalogu - storitev ali opustitev - blanketna norma - plačilo cestnine - OBU naprava - opis dejanskega stanja - opis dejanskega stanja v plačilnem nalogu - zakonski znaki prekrška
Opredelitev storilčevega ravnanja je predpogoj, da lahko govorimo o odgovornosti za prekršek, zato mora biti storilčeva storitev ali opustitev v opisu dejanskega stanja ustrezno konkretizirana.
Prekrški po 5. alineji petega odstavka 50. člena ZCestn so oblikovani kot blanketna norma, saj storilcu očitajo ravnanje "v nasprotju s predpisi". V primeru tako abstraktnih in odprtih zakonskih znakov prekrška je nujno, da se storilčevo ravnanje, ki je v nasprotju s predpisi, določno konkretizira, saj je samo na ta način mogoče prepoznati, s katerim prepovedanim ali zapovedanim ravnanjem je storilec izpolnil zakonske znake očitanega prekrška.
Zahteva po konkretizaciji znakov prekrška se ne nanaša na opis vzroka, zaradi katerega ni stekla mikrovalovna komunikacija med napravo DarsGO in napravami za izvajanje cestninjenja. Nujno pa je, da se v opisu dejanja opredeli konkretno izvršitveno ravnanje storilca, s katerim naj bi ta izpolnil zakonske znake določenega prekrška.
postopek s pritožbo - presoja dejanskega stanja - sprememba dokazne ocene pred sodiščem druge stopnje - neposredni dokazi - sprememba sodbe sodišča prve stopnje - pristojnost sodišča druge stopnje
Sodišče druge stopnje lahko v postopku s pritožbo presoja tudi dejanska vprašanja, vendar pa je pri tem omejeno, saj brez obravnave ne sme tehtati dokazov, ki so bili neposredno izvedeni na glavni obravnavi pred sodiščem prve stopnje, oziroma spreminjati dokazne presoje sodišča prve stopnje, če se ta opira na neposredno izvedene dokaze.
Sodišče druge stopnje je v okoliščinah danega primera prekršilo določbo petega odstavka 392. člena ZKP, saj je drugače presojalo dokaze, ki jih je sodišče prve stopnje neposredno izvedlo na glavni obravnavi, oziroma je drugače presojalo dejstva, ki so bila v sodbi sodišča prve stopnje ugotovljena na podlagi neposredno izvedenih dokazov, ter posledično na podlagi prvega odstavka 394. člena ZKP spremenilo sodbo sodišča prve stopnje, čeprav za takšno odločitev niso bili izpolnjeni zakonski pogoji.
formalno in materialno izčrpanje - materialna izčrpanost pravnih sredstev - zahteva za varstvo zakonitosti
Z vložitvijo pritožbe obsojenčevega takratnega zagovornika je izpolnjen formalni pogoj izčrpanja pravnega sredstva. Ni pa v delu uveljavljenih kršitev kazenskega zakona po 1., 4. in 5. točki prvega odstavka 372. člena ZKP izpolnjen materialni pogoj izčrpanja pravnega sredstva. Pregled pritožbe pokaže, da je obsojenčev takratni zagovornik v njenem uvodu navedel, da jo vlaga iz razlogov po 3. in 4. točki prvega odstavka 370. člena ZKP, kar pa v obrazložitvi pritožbe ni obrazložil na način, kot to v vloženem izrednem pravnem sredstvu izvajajo vložniki.
odškodninska odgovornost države - nosilec javnega pooblastila - procesna predpostavka za vložitev tožbe - predhodni postopek pred državnim odvetništvom - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanj:
Ali je materialnopravno pravilna odločitev, da za izpolnitev procesne predpostavke po 27. členu Zakona o državnem odvetništvu (ZDOdv) zadostuje obvestilo o vloženi tožbi, ki ga je po vložitvi tožbe podala tožeča stranka državnemu odvetništvu?
Ali je materialnopravno pravilna odločitev, da je država po 26. členu Ustave RS na podlagi 148. člena Obligacijskega zakonika (OZ) odškodninsko odgovorna (tudi) za protipravno ravnanje nosilca javnega pooblastila, ki je kapitalska gospodarska družba?
obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - natančna in konkretna opredelitev pravnega vprašanja - utemeljitev pomembnosti vprašanja - nepopoln predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Vprašanje pravilne vsebine pogodbe spada po ustaljeni sodni praksi v sfero (pravilne) ugotovitve dejanskega stanja, zato ne gre za pravno vprašanje.
Glede drugega in tretjega predlaganega vprašanja pa prva toženka ni utemeljila okoliščin, ki bi kazale na splošno pomembnost zastavljenih pravnih vprašanj, saj se prva toženka osredotoča le na konkretno zadevo. Zgolj prepis besedila prvega odstavka 367.a člena ZPP oziroma njen povzetek je z vidika utemeljitve navedenega kriterija vsebinsko prazen. Prva toženka sicer navaja tudi dve odločbi Vrhovnega sodišča, vendar ne opravi nobene primerjave te prakse z obravnavano zadevo.