poslovna goljufija - pranje denarja - priznanje krivde - uporaba milejšega zakona - načelo alternativnosti - pogojna obsodba - pogoji za izrek pogojne obsodbe - sodba na podlagi sprejetega priznanja krivde - pogoji za sprejem priznanja krivde - presoja okoliščin priznanja krivde
V teoriji in sodni praksi sta za presojo, kateri zakon je za storilca milejši, izoblikovani dve temeljni načeli, in sicer načelo konkretnosti ter načelo alternativnosti. V skladu s prvim načelom je potrebno pri ugotavljanju, kateri zakon je za storilca milejši, upoštevati konkreten primer, ki ga sodišče obravnava, kar pomeni, da je potrebno upoštevati le-tiste določbe obeh zakonov, ki bi se uporabile v konkretni zadevi in nato primerjati rezultat uporabe starega ter novega zakona. V skladu z načelom alternativnosti pa je treba uporabiti bodisi stari bodisi novi zakon, ne pa morebiti kombinacije obeh. V nekaterih izjemnih situaciji je dovoljen odstop od tega načela, saj se v določenih primerih ni mogoče izogniti uporabi kombinacije dveh ali več zakonov. Vrhovno sodišče je v svoji judikaturi odstop od načela alternativnosti dopustilo v primerih, ko je prvostopenjsko sodišče odločalo o predlogu za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist s posebnim sklepom po pravnomočnosti sodbe, s katero je bila obsojencu izrečena kazen zapora. Prav tako je odstop od načela alternativnosti dopustilo v postopku ugotavljanja zastaranja izvršitve stranske denarne kazni (tako sodba Vrhovnega sodišča RS, I Ips 43430/2010 z dne 19. 12. 2019).
S posebno določbo petega odstavka 58. člena KZ-1 je zakonodajalec dopustil omilitev siceršnjih pogojev za izrek pogojne obsodbe, vendar le za tiste primere, ko je storilec priznal krivdo po obtožnem aktu, ali je sklenil sporazum z državnim tožilcem. S tem so se razširile možnosti izreka pogojne obsodbe, saj je lahko v njej določena kazen do petih let zapora, preizkusna doba pa v trajanju do deset let. Je pa zakonodajalec pri tem zamejil možnost njenega izreka na kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen najmanj pet let zapora. Pomen te določbe je, da pogojne obsodbe ni mogoče izreči za tista kazniva dejanja, katerih minimalna predpisana kazen je višja od pet let zapora, jo je pa mogoče izreči za vsa tista kazniva dejanja, za katere je predpisana ne le minimalna kazen pet let zapora, temveč tudi za vsa druga kazniva dejanja s predpisano minimalno kaznijo, nižjo od pet let zapora, torej tudi za kazniva dejanja s predpisano kaznijo najmanj treh let zapora (drugi odstavek 51. člena KZ oziroma drugi odstavek 58. člena KZ-1) in tudi za kazniva dejanja s predpisano minimalno kaznijo enega leta zapora, posledično pa tudi za kazniva dejanja, pri katerih ni določen zakonski minimum.
V navedeni zadevi niso bili podani prav nobeni indici oziroma obtoženec (ki je imel zagovornika, ki se je s priznanjem krivde očitno strinjal, še pred tem pa sta se obtoženec in zagovornik dogovarjala z državnim tožilstvom o sklenitvi sporazuma o priznanju krivde, do katerega v nadaljevanju ni prišlo) ni navajal nobene okoliščine, iz katere bi sodnik lahko sklepal, da sta bili očitani kaznivi dejanji storjeni drugače, kot sta opisani v obtožnici oziroma, da obtoženec priznava drugo kaznivo dejanje, kot izhaja iz obtožnice, posledično pa, da priznanje ni jasno in popolno.
sklep o izvršbi - pogodbeno razmerje - naročniško razmerje - kršitev pogodbe - najem opreme - splošni pogoji - spor majhne vrednosti - nedovoljen pritožbeni razlog - dokazna ocena izpovedbe stranke
Splošni pogoji so določali, da mora naročnik v primeru prenehanja naročniškega razmerja poravnati vse obveznosti, kamor sodi tudi vrnitev opreme. Toženec je opremo prejel, ni je pa nato vrnil.
ZPP člen 443, 443/1. Odlok o zbiranju komunalnih odpadkov na območju občine Kamnik (2016) člen 8.
postopek v sporu majhne vrednosti - plačilo odvoza komunalnih odpadkov - dolžnost plačila - uporabnik storitve javne službe - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot pritožbeni razlog - nedovoljen pritožbeni razlog - pavšalne navedbe
Toženec v pritožbi izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, kar v sporu majhne vrednosti ni dopustno, zato so njegove pritožbene navedbe neupoštevne.
statusno preoblikovanje družbe - sklic skupščine - neveljavnost sklepa skupščine
V obravnavanem primeru kot odločilno okoliščino za razsojo glede vprašanja pravilnosti sklica skupščine izpostaviti dejstvo, da je bil sklicatelj skupščine najkasneje s sprejemom povratnic vročenih vabil na skupščino seznanjen z dejstvom, da je na skupščino družbe vabil (že) umrla družbenika, zaradi česar skupščina družbe z dne 27. 10. 2022 ni bila pravilno sklicana. Imetniki korporacijskih pravic iz spornih poslovnih deležev so bili namreč dediči po pok. A. A. in pok. B. B., ki pa na skupščino družbe niso bili vabljeni.
ZDR-1 člen 6, 6/1, 33, 34, 35, 45, 85. ZVZD-1 člen 5, 12, 12/1. Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (2021) člen 3, 3/1. ZNB člen 31, 31/1, 32, 32/1. ZPP člen 226.
Tožnica je storila kršitve iz pisnega opozorila in kršitve iz redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, saj se na očitane dneve ni želela samotestirati in tudi ne izkazati izpolnjevanja pogoja PCT.
Toženka s sprejetimi ukrepi ni posegala v pravice iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi, prav tako tožnici ni nalagala dodatnih obveznosti iz delovnega razmerja, ampak je upoštevala le predpise, ki zasledujejo javni interes in vplivajo tudi na delovna razmerja. S tem pa se niso spremenili pogoji, ki bi zahtevali spremembo obstoječe ali pa celo sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00066896
ZPP člen 8, 154, 154/1, 313, 313/1, 313/2. Odvetniška tarifa (2015) člen 11, 11/3.
razveljavitev dedne izjave - izjava, dana v zmoti - izjava o odstopu dednega deleža - odpoved dedovanju v korist določenega dediča - sklenitev darilne pogodbe - ustni dogovor - obstoj dogovora - dokazna vrednost - enakovrednost dokaznih sredstev - dokazna ocena - ničnost pogodbe - zadostna trditvena podlaga - sklepčnost tožbe - ocena verodostojnosti izpovedbe
Obstoj dogovora o prenosu lastninske pravice na tožnika je odločilnega pomena, ker je prva toženka prav s sklenitvijo tega dogovora pri tožniku povzročila zmoto, v kateri ga je držala z namenom, da bi ga napeljala k odstopu dednega deleža.
Sodišče pri presoji dokazov ni vezano na nobena dokazna pravila. Vsi dokazi (tako ustni kot pisni) so enakovredni. Zapis dogovora bi kvečjemu olajšal dokazovanje, ne pomeni pa njegova odsotnost, da sklenitve ustnega dogovora ni bilo.
kaznivo dejanje razžalitve - zasebna tožba - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - rok za popravo tožbe - poprava in dopolnitev tožbe - vsebina obtožnega akta - zavrženje zasebne tožbe - sprememba obtožnega akta - opis kaznivega dejanja - čas storitve kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona - popolna rešitev predmeta obtožbe - enovito kaznivo dejanje
Ker je sodišče prve stopnje v napadeni sodbi jasno obrazložilo zakaj je del očitka iz zasebne tožbe v smeri storitve kaznivega dejanja žaljive obdolžitve izpustilo iz opisa in zakaj je preostali očitek okvalificiralo kot kaznivo dejanje razžalitve po drugem v zvezi s prvim odstavkom 158. člena KZ-1, pritožba, ki meni, da s tem sodišče prve stopnje ni v celoti rešilo predmeta obtožbe, ne more biti uspešna.
neobligatornost naroka - narok v sporih majhne vrednosti
Zmotno je pritožbeno stališče, da bi sodišče prve stopnje moralo narok obligatorno razpisati in tako tudi ni podana s tem pritožbeno smiselno očitana postopkovna kršitev iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Če sodišče druge stopnje ne more samo ob reševanju pritožbe odpraviti očitano bistveno kršitev določb ZPP, sodbo razveljavi s sklepom in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
začasna odredba v družinskih sporih - začasno zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - dodelitev otroka očetu - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - pogoji za začasno odredbo - predlog za začasno ureditev stanja - zdravstveno stanje - začasno poslabšanje psihičnega stanja - hospitalizacija - izvrševanje starševskih pravic - korist mladoletnega otroka - ogroženost otroka - ocena ogroženosti - neizkazanost pogoja - skrb za otroka - konfliktnost med starši
Med materino začasno in kratkotrajno odsotnostjo je bilo ustrezno poskrbljeno za otroka in ima negativen vpliv na otroka zlasti konflikt med starši. Ogroženost otrok udeležencev, ki bi narekovala izdajo predlagane začasne odredbe, ni izkazana.
ZJN-3 člen 21, 21/1, 21/1-a, 111, 111/1, 111/1-2. ZP-1 člen 2, 2/2, 136, 136/1, 136/1-1, 156, 156-1. ZJN-3B člen 2, 2/1.
javno naročanje - oddaja javnega naročila - oddaja naročila brez izvedbe ustreznega postopka - kršitev materialnih določb zakona - mejna vrednost - meje sankcioniranja prekrškov - milejši predpis - uporaba milejšega zakona - dejanje ni prekršek
Z ZJN-3B se je na splošnem področju mejna vrednost za oddajo javnega naročila blaga ali storitev ali projektni natečaj z 20.000,00 EUR zvišala na 40.000,00 EUR, kar pomeni, da se od 1. 1. 2022 ZJN-3 ne uporablja za javna naročila, katerih ocenjena vrednost brez DDV je na splošnem področju za javno naročilo blaga ali storitev ali projektni natečaj nižja od 40.000,00 EUR.
S sklenitvijo pogodbe je bilo odpravljeno protipravno stanje, ki ga je obdolženec povzročil z izdajanjem naročilnic, zato mu ni mogoče očitati, da je nezakonito oddal javno naročilo v višini 41.993,03 EUR brez DDV. Pogodba je bila namreč sklenjena po izvedenem postopku javnega naročanja, zato sodišče prve stopnje sorazmernega dela vrednosti javnega naročila iz te pogodbe (8.710,42 EUR brez DDV) ne bi smelo všteti v inkriminirano količino, ki je bila po naročilnicah oddana brez ustreznega postopka javnega naročanja, saj je na takšen način del zakonito oddanega javnega naročila napačno vštelo v nezakonito javno naročilo.
ZST-1 člen 19, 19/2, 20, 32, 32/1, 32/3. ZPP člen 39, 39/1.
pritožba zoper sklep o ugovoru zoper nalog za plačilo sodne takse - vrednost spornega predmeta - sprememba vrednosti predmeta med postopkom - razširitev tožbenega zahtevka - ugotovitev vrednosti predmeta postopka - podlaga za plačilo sodne takse - vštevanje sodne takse - doplačilo sodne takse - ocena vrednosti spornega predmeta - ekonomski pomen spora
Po ureditvi v ZPP je smisel opredelitve vrednosti spornega predmeta v tem, da se realno oceni ekonomski pomen spora - na takšno oceno pa se nato vežejo določene procesne posledice. Zahteva po navedbi vrednosti spornega predmeta se nanaša le na primere, v katerih vrednosti spornega predmeta ni mogoče ugotoviti, ker ta niti ni razvidna že iz samega tožbenega zahtevka, niti je ni mogoče ugotoviti s pomočjo pravil, ki jih za ugotavljanje vrednosti spornega predmeta določa ZPP. Iz (razširjenega) tožbenega zahtevka v obravnavani zadevi, je mogoče ugotoviti, kolikšna je vrednost spornega predmeta, saj vsebuje denarni znesek. Za odmero takse ni odločilna vrednost skupnega premoženja, ampak vrednost spornega predmeta - realna ocena ekonomskega pomena spora. Iz postavljenega tožbenega zahtevka je sodišče prve stopnje nedvomno lahko sklepalo, da je ekonomski pomen spora (oz. razširjenega zahtevka) tak, kot je višina terjatve, o kateri naj sodišče (poleg ostalega premoženja) odloči.
umik pritožbe - prošnja za podaljšanje roka - nepredložitev listinske dokumentacije - opravičen razlog - ugovor zoper plačilni nalog - neplačilo sodne takse
Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da toženka v tretjem predlogu ni uveljavljala opravičenega razloga za podaljšanje roka, kot je določen v tretjem odstavku 110. člena ZPP, pri čemer je upoštevalo tudi, da je rok za predložitev listin dvakrat že podaljšala, toženka pa v svojem predlogu sploh ni konkretizirala, zakaj listin ne more predložiti znotraj roka, ki ji ga je dodelilo.
Rok za plačilo sodne takse začne teči naslednji dan po vročitvi sklepa o zavrnitvi pritožbe zoper sklep o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog (34.a člen ZST-1).
V tej zvezi je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi zavzelo tudi pravilno stališče, da bi bil lahko ničen kvečjemu le pravni posel, s katerim je delniška družba dala finančno pomoč pri pridobivanju delnic, ne pa tudi pravni posel, ki je podlaga za pridobitev delnic (248. člen ZGD-1 in 43. člen ZBan-1). Pridobitelj delnic, ki od delniške družbe prejme finančno pomoč, namreč ostane lastnik delnic, ker prepoved finančne pomoči ne sega na pravni posel med odsvojiteljem in pridobiteljem delnic.
pritožba zoper sklep o stroških postopka - priznanje stroškov glede na uspeh v pravdi - sodna poravnava - stroški postopka pri sodni poravnavi - vsaka stranka krije svoje stroške postopka - dodelitev brezplačne pravne pomoči
Prvi odstavek 159. člena ZPP določa, da vsaka stranka krije svoje stroške, če se pravda konča s sodno poravnavo, pa ni v poravnavi drugače določeno. Pravdni stranki se s poravnavo o pravdnih stroških nista dogovorili, predlagali sta, da sodišče v tem postopku s sklepom odloči o stroških postopka. Pri tem pa se nista dogovorili, da naj sodišče odloči o stroških postopka v skladu z uspehom pravdnih strank. Zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage, da je v izpodbijanem sklepu odločilo o pravdnih stroških v skladu z uspehom pravdnih strank.
pristojnost slovenskega sodišča - procesna sposobnost - naknadna odobritev
Pritrditi gre sicer stališču v pritožbi, da lahko odobritev poda samo skrbnik. Vendar je s tem, ko je skrbnik kot zakoniti zastopnik predlagatelja, za zastopanje dne 14. 4. 20229 pooblastil v pritožbi navedeno odvetniško družbo, nanjo kot na pooblaščenca prenesel pooblastila za opravo pravdnih dejanj, ki jih opravlja v imenu svojega varovanca (v skladu s čl. 79/1 ZPP). Glede teh ZPP v 92. členu določa, da imajo pravdna dejanja, ki jih opravi pooblaščenec v mejah pooblastila, enak pravni učinek, kakor če bi jih opravila sama stranka. Zakoniti zastopnik ima v pravdi enak položaj, kot bi ga imel predlagatelj, če bi bil procesno sposoben. Torej lahko skrbnik predlagatelja kot njegov zakoniti zastopnik vsa procesna dejanja opravlja tudi preko pooblaščenca, pri čemer imajo pravdna dejanja, ki jih opravi pooblaščenec v mejah pooblastila, enak pravni učinek, kakor če bi jih opravila sama stranka (92. člen ZPP) oz. zanjo zakoniti zastopnik.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00064879
ZIZ člen 15, 239. ZPP člen 7.
postopek zavarovanja denarne terjatve - izvršilna sredstva - obseg izvršbe in zavarovanja - načelo sorazmernosti - razpravno in preiskovalno načelo - kršitev razpravnega načela - razveljavitev začasne odredbe - presojanje zahtevka v okviru trditvene podlage - omejitev zavarovanja
Temeljna načela pravdnega postopka se (ustrezno prilagojena naravi postopka) na podlagi 15. člena ZIZ uporabljajo tudi v izvršilnem postopku, na podlagi istega člena v zvezi z 239. členom ZIZ pa tudi v postopku zavarovanja terjatev. To velja tudi za razpravno načelo, ki skupaj s preiskovalnim načelom ureja vprašanje iniciative pri zbiranju procesnega gradiva. Glede na stališča pravne teorije je v izvršilnem postopku uveljavljena kombinacija obeh načel.
Opisana zakonska sprememba pomeni krepitev razpravnega načela v postopku izvršbe in zavarovanja, kar v povezavi s stališčem, da je institut začasnih odredb, čeprav urejen v ZIZ, procesno in vsebinsko vezan na obstoj pravdnega postopka, v katerem pa je, razen izjemoma, navajanje dejstev in predlaganje dokazov dolžnost strank, utemeljuje zaključek, da je sodišče tudi pri upoštevanju načela sorazmernosti oziroma omejevanju sredstev zavarovanja vezano na trditve in dokazne predloge strank.
V teoriji in praksi izraženo stališče, da sodišče na načelo sorazmernosti pazi po uradni dolžnosti, ni v nasprotju s prej poudarjenim pomenom razpravnega načela v postopku zavarovanja denarnih terjatev. To pomeni le, da mora sodišče načelo sorazmernosti upoštevati, tudi če se zainteresirana stranka na to ne sklicuje, vendar še vedno v okviru dejstev, ki tvorijo podlago za zaključek o nesorazmernosti vrednosti terjatve in vrednosti sredstev zavarovanja. S takimi dejstvi pa sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru ni razpolagalo, ampak je sámo po uradni dolžnosti izvedlo dokaz z vpogledom v portal Prostor, ugotovilo vrednost nepremičnine in omejilo sredstva zavarovanja.
ZUTD člen 163, 163/2, 166, 166/2, 167. OZ člen 347, 347/1, 619. ZDR-1 člen 5, 5/2, 9, 62, 62/6, 202. ZPDZC-1 člen 5, 5/7.
prenehanje delovnega razmerja - ugotovitev obstoja delovnega razmerja - ničnost pogodbe o zaposlitvi - dejanski delodajalec - delo na črno - zloraba - poslovni model - zastaralni rok - zastaranje
Pojma delodajalca po drugem odstavku 5. člena ZDR-1 ne gre razumeti le v formalnem smislu, to stališče je v sodni praksi (v zvezi z obstojem delovnega razmerja) že preseženo. Vendar pa to ne pomeni, da so pogodbe o zaposlitvi z aneksi, ki jih je tožnik sklenil v vtoževanem obdobju, nične, niti to ne vpliva na njegov položaj delavca prve, tretje ali četrte toženke za čas, ko je bil vključen v socialna zavarovanja na podlagi delovnega razmerja. Druga toženka je zaradi kršitve pravic odgovorna za prikrajšanje pri pravicah iz delovnega razmerja (tudi) v času, ko je bil tožnik delavec prve, tretje in četrte toženke, pri čemer njena odgovornost (zaradi ugotovljene zlorabe) ni subsidiarna, kot bi bila na podlagi šestega odstavka 62. člena ZDR-1. Njena odgovornost ni le klasična odškodninska, ampak enaka odgovornosti delodajalca za prejemke iz delovnega razmerja. Obravnava se v okviru reparacijskega zahtevka iz delovnega razmerja, kot ga je tožnik postavil v tem sporu.
Določba o obveznosti delodajalca, ki zaposluje na črno, ne pomeni, da je zastaranje drugače urejeno, kot je v splošnih predpisih obligacijskega (oziroma delovnega) prava.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje - pravica do izjave - pravica do poštenega sojenja - odločilno dejstvo - nevročitev pripravljalne vloge - razveljavitev prvostopenjske sodbe - vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje
Tožnik je trditve o dogodku, do katerega je prišlo, ko se je konec avgusta poskusil vseliti v stanovanje, postavil že v vlogi z dne 24.9.2021. Navedena vloga toženki ni bila vročena. Ker se zato o teh odločilnih ugotovitvah ni mogla izjaviti, ni bila deležna poštenega sojenja. Kršena ji je bila pravica do izjave (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).
OZ člen 52, 58, 117, 117/3, 190, 190/1, 435, 435/1. ZPP člen 339, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15, 353, 355, 358, 358-5. SPZ člen 48, 48/1, 48/2, 48/3.
vlaganja v nepremičnino - povrnitev vlaganj - vlaganja v solastno nepremičnino - nepremičnina v solastnini - obogatitveni zahtevek - dospelost terjatve - neupravičena obogatitev - povrnitev vrednosti vlaganj - zapadlost terjatve - čas prehoda koristi - verzijski zahtevek - solastniški delež - povračilo vlaganj - povečanje vrednosti nepremičnine - izguba posesti vlagatelja - ustna prodajna pogodba - konvalidacija - navadna škoda - izgubljen dobiček - neizpolnitev pogodbe - prodaja stanovanja - nadaljnja prodaja stanovanja tretjemu - denarna odškodnina
Trenutka dospelosti v primeru vlaganj v solastno stvar ni mogoče vezati na izgubo posesti, saj ima solastnik pravico imeti stvar v posesti (prvi odstavek 66. člena SPZ), zato pravila, po katerem dospejo zahtevki graditelja šele zatem, ko je ta izgubil posest nepremičnine (argument iz tretjega odstavka 48. člena SPZ), v primeru vlaganj solastnikov ni mogoče uporabiti. Vendar pa v konkretnem primeru, ko sporno solastno nepremičnino, v katero so bila izvršena vlaganja, uporablja zgolj solastnik, ki je izvedel vlaganja (toženec), v zvezi z izvedenimi vlaganji (še) ni moč govoriti o obogatitvi drugega solastnika (tožnice). Do obogatitve pride namreč šele, ko drug solastnik začne uporabljati nepremičnino, v katero so bila izvršena vlaganja, oziroma kakorkoli drugače uresničevati svoja (so)lastninska upravičenja. Ker torej še ni prišlo do prehoda koristi zaradi toženčevih vlaganj v solastno nepremičnino na tožnico (prvi odstavek 190. člena OZ), je toženčev tožbeni zahtevek za povrnitev vlaganj preuranjen.