Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da sedanji družbeniki in nekdanji družbenik niso osebe, katerih pravni interes utegne biti s sodno odločbo o vpisu spremembe družbenika prizadet.
Sporno vprašanje zakonitega zastopanja in zatrjevana ničnost skupščinskega sklepa o imenovanju A. A. ni razlog, od katerega bi bila odvisna odločitev registrskega sodišča o vpisu spremembe družbenika v sodni register. Od tega je bila zgolj odvisna pravica do vložitve pravnega sredstva.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 232.
začasna nezmožnost za delo - invalidnost - poklicna bolezen - izvedensko mnenje
Bistveno je, da je tožnikovo zdravstveno stanje, kot je bilo ugotovljeno ob osebnem pregledu, obstajalo tudi v spornem obdobju. Takšno stanje rok pa utemeljuje začasno nezmožnost za delo tako po pogodbi o delu, ki jo ima sklenjeno, kot tudi za delo, pri katerem bi bile upoštevane omejitve, kot so razvidne iz dokončne odločbe ZPIZ.
plačilo zdravstvenih storitev v višini do polne vrednosti storitev - varstveni dodatek
Namen pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev je zagotoviti zdravstvene storitve vsem osebam, ki nimajo v celoti zagotovljenih zdravstvenih storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, sami pa dodatnega zdravstvenega zavarovanja ne morejo plačevati zaradi materialne ogroženosti. Materialna ogroženost se predpostavlja pri upravičencih do denarne socialne pomoči, pri upravičencih do varstvenega dodatka pa se predpostavlja, da razpolagajo s sredstvi, s katerimi lahko sami plačujejo dodatno zdravstveno zavarovanje.
V sodno socialnih sporih primarni in podredni tožbeni zahtevki pri izpodbojnih tožbah predstavljajo t.i. eventualno kumulacijo zahtevkov. To vpliva tudi na odločanje o deležu povračila stroškov, in sicer tako, da ne more biti odločilna zavrnitev primarnega zahtevka, če s tem v zvezi posebni stroški niso nastali.
Pravni interes za vložitev pritožbe ima le tista stranka, za katero je izdana odločba neugodna.
Plačilo vsekakor pomeni zelo nedvoumno pripoznavo dolga, če hkrati s plačilom ni pojasnjen kak drug namen. Pri presoji konkludentnega ravnanja (v konkretnem primeru plačila) ni odločilno, kako dolžnik sam vidi svojo izjavo, temveč kako je izjava (objektivno) videti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00071099
ZPP člen 212, 286a, 286a/4, 337, 337/1. ZGD-1 člen 52, 52/3, 512, 513.
pravica družbenika do informacije in vpogleda - odgovor na pripravljalno vlogo - rok za odgovor - hiter postopek - zavrnitev zahteve za posredovanje podatkov - razlogi za zavrnitev - trditveno in dokazno breme - informativni dokaz - nedovoljene pritožbene novote - zloraba pravice
Pravica družbenika do informacij in vpogleda se lahko omeji le, če obstajajo subjektivni in objektivni razlogi za zavrnitev družbenikove zahteve. Subjektivni razlogi so podani, če je verjetno, da bi družbenik informacijo uporabil za namen, ki je v nasprotju z interesi družbe, objektivni razlogi pa, če bi s tem družbi ali z njo povezani družbi prizadel občutno škodo. Obe predpostavki morata biti izpolnjeni kumulativno, obstoj nevarnosti pa mora biti konkreten. Trditveno in dokazno breme o obstoju razlogov za zavrnitev zahteve po informacijah je na družbi.
Sklicevanje nasprotne udeleženke na hipotetično možnost uporabe pridobljenih informacij za konkurenčno dejavnost standarda konkretnega obstoja nevarnosti ne dosega.
Predlagatelj ni dolžan posebej utemeljevati svojega interesa za uveljavljanje pravice do informacije, temveč zadošča, da nakaže, za kaj informacijo ali vpogled potrebuje.
URS člen 19, 19/1, 35, 51, 51/3. ZDZdr člen 39, 39/1.
psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - duševne motnje - blodnjavost - psihotično dojemanje realnosti - hujše ogrožanje zdravja ali premoženja - prisilen ukrep - pravica do svobode - zdravila - druge oblike zdravljenja - dokaz s sodnim izvedencem - izvedenec psihiater - časovna omejitev trajanja ukrepov - poseg v ustavne pravice posameznika - ustrezna obrazloženost
Nasprotna udeleženka v psihotičnem stanju povzroča hujšo premoženjsko škodo in ogroža svoje zdravje in življenje, saj je v tem stanju hudo motena njena presoja realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje. Izkazano pa je tudi, da zaradi prividov (npr. mrtvega očeta) in vohanja plina, ki ga nima, večkrat kliče policijo.
Pri intervenciji je bistvena ločenost subjektov, stranke in intervenienta, ne kdo je pravilni zakoniti zastopnik oziroma pooblaščenec stranke, ki želi biti hkrati intervenient.
odškodninski zahtevek - zamudna sodba - jamčevanje za stvarne napake - stvarna napaka nepremičnine - običajna raba stvari - hrup - povrnitev premoženjske škode - povrnitev nepremoženjske škode - refleksna škoda - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - tek zamudnih obresti
Zmotno je pritožbeno zatrjevanje, da so v tožbi zatrjevana dejstva v nasprotju s predloženimi dokazi in da je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo v zvezi s Pravilnikom o zaščiti pred hrupom v stavbah s Tehnično smernico TSG-1-005:2012. To je dokument, ki je namenjen določitvi pogojev za projektiranje in presoji skladnosti gradnje. Nikakor pa ne pomeni, da merila, ki jih določa tehnična smernica, odgovarjajo na vprašanje ali ima stavba stvarne napake, ki jih v tožbi zatrjuje tožnica. Takšni upravni predpisi o dovoljenih količinah emisij so lahko orientacija, vendar sodišče pri presoji omenjenega standarda nanje ni vezano. V obravnavani zadevi sicer ne gre za emisije, ampak tožnica uveljavlja jamčevanje za stvarne napake, pri čemer je s predloženim cenitvenim elaboratom izkazala, da je zaradi v tožbi uveljavljane stvarne napake vrednost tožničinega stanovanja za 30.000 EUR nižja. Prav tako je elaborat meritev potrdil, da je v tožničinem stanovanju, še posebej v spalnem delu, prisoten hrup. Ta hrup res ne presega mejnih vrednosti iz tehnične smernice, a upoštevaje cenitveni elaborat vseeno predstavlja razlog za stvarno napako stanovanja, ki je posledično vredno manj, kot bi bilo brez nje. To namreč nima lastnosti za njegovo normalno uporabo, kar pomeni, da gre za primer iz 1. točke 459. člena OZ. Ne gre za upravni postopek, v katerem bi tožnica dokazovala, da stanovanje ne izpolnjuje pogojev za uporabno dovoljenje, ampak gre za pravdo, v kateri tožnica trdi, da stanovanje nima lastnosti, ki so potrebne za njegovo običajno rabo – običajna raba pa vsekakor pomeni tudi miren spanec in počitek brez nepotrebnega hrupa.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da stvarna napaka, katere posledica so hrup in vibracije, ki so moteče zlasti v času nočnega počitka, vpliva na kakovost tožničinega življenja in na njeno zdravje v zadostni meri, da utemeljuje prisojo odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Gre namreč za precej intenziven poseg, katerega posledice so lahko zelo hude.
Tožene stranke, ki je odstopila od podjemne pogodbe zaradi neizpolnitve oz. nepravilne izpolnitve (delno izgrajen nadstrešek je bil po novem izvajalcu zaradi slabe gradnje povsem odstranjen in tako tožena stranka od gradnje ni imela nobene koristi) pa v primeru, da od take gradnje nima nobene koristi, zaradi odstopa od pogodbe na podlagi 648. člena OZ v zvezi s splošno določbo o učinkih razveze pogodbe zaradi neizpolnitve v primeru odstopa od pogodbe (111. člen OZ), ne gre plačilno obremeniti.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. URS člen 23.. ZVPSBNO člen 2.. ZPP člen 458, 458/1.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - dolgotrajnost kazenskega postopka - oškodovanci v kazenskem postopku - pravica do odškodnine - spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti
ZVPSBNO sicer pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja priznava tudi oškodovancem v kazenskem postopku, vendar je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da je ta pravica povezana s civilnim vidikom njihove udeležbe v kazenskem postopku, torej z vloženim premoženjskopravnim zahtevkom. Pravilno je izhajalo iz vsebine 6. člena EKČP in 23. člena Ustave.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00065189
ZDZdr člen 39, 39/1. URS člen 19, 19/1, 35, 51, 51/3.
psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - prisilni ukrep - pravica do osebne svobode - pravica do varstva duševne integritete - pravica do prostovoljnega zdravljenja - ogrožanje lastnega zdravja - paranoidna shizofrenija - duševna bolezen
Izvedensko mnenje nudi zadostno podlago za zaključek, da sta pri udeleženki presoja realnosti in sposobnost obvladovanja ravnanja hudo moteni. Oseba bi brez ustreznega zdravljenja in potrebnih zdravil hudo ogrožala svoje zdravje in celo življenje, saj je do svoje bolezni popolnoma nekritična in odločno zatrjuje, da shizofrenije nima ter zdravil ne potrebuje.
Očitno je torej, da je sodišče prve stopnje zaključek o utemeljenem sumu storitve kaznivega dejanja po 3. točki prvega odstavka 205. člena KZ-1 (glede katerega s strani državnega tožilstva obdolženec ni preganjan), z dejanskim opisom kaznivega dejanja pa se sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni ukvarjalo, gradilo na sklepu o preiskavi, ki je bil kasneje razveljavljen in na pravnomočnem sklepu o odreditvi pripora, v katerih pa se ne obravnava takšno kaznivo dejanje, ki je opisano v zahtevi za preiskavo.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00063621
URS člen 19, 35, 51. ZDZdr člen 39, 39/1, 39/1-1, 39/1-2.
psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - prisilni ukrep - paranoidna shizofrenija - psihična bolezen - pravica do osebne svobode - pravica do prostovoljnega zdravljenja - pravica do varstva duševne integritete
Udeleženec bi brez takojšnjega zdravljenja najhuje ogrožal svoje zdravje, življenje in dolgoročno prognozo s tem, ker je ob osnovni bolezni, paranoidni shizofreniji, brez zdravljenja pričakovati, da se bo bolezen hitro poglabljala, kronificirala, kar vodi v rezidualno obliko shizofrenije. Zato kasneje, kljub morebitno pridobljeni kritičnosti, bolezen tudi ob primernih zdravilih ni več dostopna zdravljenju in pacienti kljub zdravilom ne dosegajo več pravih remisij.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00064062
KZ-1 člen 20, 20/2, 38, 38/1, 240, 240/1, 240/2. ZKP člen 358, 358-3.
zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - ocena dokazov - ugotovitev dejstev - drugačna presoja ugotovljenih dejstev - odločilno dejstvo - nastanek škode - pridobitev protipravne premoženjske koristi - sprememba sodbe sodišča prve stopnje - izrek oprostilne sodbe
Prvostopenjsko sodišče je posamična relevantna dejstva ugotovilo pravilno, pritožbeno sodišče pa je na podlagi drugačne presoje le-teh glede obstoja odločilnega dejstva ugotovilo, da škoda, ki se zatrjuje v obtožbenem aktu, na katerega opis je sodišče vezano, ni izkazana, s čimer pa tudi ne, da si je družba E. d. o. o. pridobila protipravno premoženjsko korist, kar vse kaže na izostanek potrebnega dokaznega standarda prepričanja o obstoju obarvanega naklepa za storitev očitanega kaznivega dejanja na strani obtoženih A. A. in B. B. Ob izostanku ugotovljene škode Splošne bolnišnice X. kot znaka kaznivega dejanja po 240. členu KZ-1 po obtožbenem očitku kot izhaja iz dokaznega postopka tudi družba E. d. o. o. ni mogla pridobiti protipravne premoženjske koristi; ob tem obtoženima C. C. in D. D. iz razloga akcesornosti udeležbe ni mogoče očitati pomoči pri kaznivem dejanju po drugem in prvem odstavku 240. člena KZ-1, zato pa tudi ne obtoženi pravni osebi odgovornosti za očitano kaznivo dejanje.
pogodba o finančnem leasingu - odpoved pogodbe o leasingu - razlaga pogodb - splošni pogoji - vračunavanje plačil
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se cit. določba Splošnih pogojev nanaša zgolj na vračunavanje plačil pri več odprtih pogodbah, ki so še veljavne, leasingojemalec pa prostovoljno plačuje svoje pogodbene obveznosti do leasingodajalca. Navedena določba ne velja za primer, ko je ena od (več) pogodb odpovedana oz. razvezana. Če naj bi za sklenjene in (še) veljavne pogodbe ter za že razvezane pogodbe veljal isti režim, bi to moralo biti v Splošnih pogojih jasno navedeno. Besedilo cit. določbe ne nudi opore za razlago pritožnice, ki bi vodila v enačenje veljavnih pogodb z razvezanimi pogodbenimi razmerji. Sporno določilo Splošnih pogojev je po presoji pritožbenega sodišča jasno, zato besedne (jezikovne) razlage ne gre prestopiti. V skladu s prvim odstavkom 82. člena OZ se določilo uporabi tako, kot se glasi.
neupravičena obogatitev - solastnina - izselitev iz stanovanjske hiše - uporabnina solastne stvari
Uporaba nepremičnine je širok pojem, uporaba v smislu bivanja v nepremičnini je zgolj eden izmed možnih načinov uporabe, ne pa edini kot to zmotno meni pritožba.