ZPP ne pozna vezane dokazne ocene (kjer pravo ne predpiše le izbire dokaznih sredstev, načina izvajanja dokazov, temveč tudi njihovo dokazno vrednost), temveč določa, da o tem, katera dejstva štejejo za dokazana, odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka (8. člen ZPP). Gre za načelo proste dokazne ocene.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti - preizkusno obdobje - skrajšanje preizkusnega obdobja - pogoji za skrajšanje preizkusnega obdobja
Dolžnik zaradi starosti težje sprejema dejstvo, da je ostal brez premoženja, s čimer je povezano tudi njegovo slabše zdravstveno stanje, tega osebnega dolžnikovega stanja pa sodišče prve stopnje ni upoštevalo v zadostni meri. Po oceni pritožbenega sodišča ga je treba upoštevati tako, da se dolžniku preizkusno obdobje skrajša za šest mesecev.
ZSReg člen 31, 31/1, 35, 35/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
odločanje o zahtevku za vpis v sodni register - odločanje o ugovoru - nasprotovanje predlogu - obrazložitev sklepa
Pritožnik utemeljeno izpostavlja, da je izrecno nasprotoval predlogu za vpis iz enakih razlogov, kot jih navaja v pritožbi. Zato bi moralo sodišče prve stopnje obrazložiti, zakaj je argumentacijo subjekta vpisa, podano v ugovoru zoper predlagani vpis, štelo za neutemeljeno.
zadruga - firma - firma (razlikovalni del) - fantazijski dodatek - generičen izraz
Ključni razlikovalni element kapitalskih družb (smiselno se uporablja tudi za zadrugo) je dodatna sestavina firme iz 13. člena ZGD-1 (tako imenovani fantazijski dodatek). Zakon v prvem odstavku 21. člena zahteva, da se mora firma družbe (zadruge) jasno razlikovati od firm drugih družb. Načelo izključnosti firme ne zahteva samo, da firme družb ne smejo biti enake, ampak morajo biti tako različne, da ne more priti do zamenjave.
lastninska pravica na premičnini (osebni avtomobil) - ugotovitev lastninske pravice - dajatveni zahtevek - registracija motornega vozila - pogoji za registracijo - prikolica
Zahtevek, s katerim se tožencu nalaga neko ravnanje v upravnem postopku, ni utemeljen, za naložitev takšne obveznosti namreč ni nobene pravne podlage, pa tudi ne potrebe. Lastnik vozila ga lahko v skladu s 30. členom ZMV-1 registrira (na svoje ime), če poda ustrezno vlogo in izpolnjuje ostale pogoje iz 30. člena ZMV-1 brez sodelovanja bivšega lastnika vozila in za to ne rabi nobene sodne intervencije.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 54. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 45, 45/3, 48, 48/1, 48/1-1, 51, 51/2, 51/2-2.
nagrada in stroški izvedenca - odmera nagrade izvedencu - zahtevno izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja
V predmetni zadevi je sodišče izvedenca postavilo pred uveljavitvijo Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih, objavljenega v Uradnem listu RS, 84/2018, zato se v skladu s 54. členom tega pravilnika za odmero plačila in povrnitev stroškov sodnemu izvedencu uporablja Pravilnik o sodnih izvedencih in cenilcih (Ur. l. RS, št. 88/10-50/15).
Bistvo edicijske dolžnosti (227. člen ZPP) ni v tem, da bi bila tožena stranka dolžna predložiti katerekoli podatke o obsegu in vrednotenju storitev akutne bolnišnične obravnave (ABO), ki bi jih tožeča stranka zahtevala, pač pa se omenjena dolžnost tožene stranke nanaša le na tiste podatke, ki so relevantni z vidika ugotavljanja povprečne cene uteži ABO taksativno naštetih primerljivih bolnišnic skladno z arbitražnim Sklepom 1b. Ta pa kot merodajne podatke določa le podatke iz sklenjenih pogodb za leto 2007. Tako podatki, ki so služili za določitev pogodbeno dogovorjenih vrednosti za leto 2007, ne morejo biti odločilni in njihove predložitve sodišče prve stopnje toženi stranki utemeljeno ni naložilo.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine - sekundarni strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - tuja pomoč - konkretizacija zahtevka
Ni pomembna samo odškodnina, prisojena za posamezno vrsto nepremoženjske škode, temveč je treba presojati tudi primernost prisojene odškodnine kot celote.
JAVNA NAROČILA - JAVNI RAZPISI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00031174
Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 člen 98, 99, 100.
sofinanciranje iz sredstev evropske kohezijske politike - vračilo namenskih sredstev evropske unije - nadzor nad namensko porabo sredstev - regresni zahtevek - pristojnosti Državne revizijske komisije - kršitev pravil javnega naročanja - finančni popravek - finančni vpliv kršitve na proračun Evropske skupnosti
V materialnem pravu ni podlage, da bi lahko država članica od upravičenca avtomatično v smislu regresa zahtevala vračilo zneska finančnega popravka, ki ga je državi članici naložila EK.
Uveljavljanje pravnega sredstva pred DKom, torej ni procesna predpostavka za dopustnost izreka finančnega popravka tožeče stranke proti toženi stranki.
Tožeča stranka je z izdajo soglasij k posameznim ravnanjem tožene stranke v postopku javnega naročila, potrdila njegovo ustreznost in skladnost s pravili evropskega in nacionalnega prava.
Stopnja finančnih popravkov se tako v skladu s smernicami EU kot v skladu z navodili uporablja le, kadar ni mogoče natančno kvantificirati finančnih posledic zadevnega naročila, kar pa pomeni, da finančne posledice vendarle morajo obstajati, le da jih ni mogoče ugotoviti.
Za zadosti opredeljene trditve v zvezi z zatrjevano odškodninsko odgovornostjo tožene stranke je tožeča stranka pravilno predlagala dokaz z izvedencem s področja varstva pri delu, saj je svoje trditve, ki jih je opredelila, v nasprotju z zmotnim pritožbenim stališčem, že na nivoju konkretnosti, morala še dokazati. Tako ne gre za situacijo, da bi tožeča stranka šele na podlagi izvedenega dokaza nato podala trditve (informativni dokaz, ki je v procesni teoriji in praksi nedovoljen dokaz) kot zmotno meni pritožba.
Trditveno breme se nanaša na dejstva kot del procesnega gradiva, ne pa na pravno podlago, ki je toženki celo ni treba navajati.
Sklepčnost tožbe je vprašanje materialnega prava in ne procesno pravno vprašanje. Pri sklepčnosti gre za abstraktno vprašanje ali bi sodišče lahko izdalo ugodilno sodbo, če bi se zatrjevana dejstva izkazala za resnična.
Sklepčnost tožbe se presoja izključno na podlagi trditev, ki jih tožeča stranka navede v tožbi.
Pritožba zmotno meni, da je že z zagotovitvijo minimalnih varnostnih pogojev delodajalec izpolni svojo dolžnost zagotavljanja varnih pogojev dela in se s tem ekskulpira morebitne odškodninske odgovornosti za škodo , nastalo pri delu. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, bi morala tožena stranka glede na posebne okoliščine, da so stopnice vodile iz klavnice v prostore, kjer so delavci bili med odmorom, poskrbeti za večji obseg varnostnih ukrepov, kot so zgolj minimalni in ki jih je tožena stranka sicer zagotavljala, kar bi ob potrebnem skrbnem ravnanju lahko storila in tudi je, vendar šele po škodnem dogodku.
delitev solastne nepremičnine - fizična delitev solastne nepremičnine - vzpostavitev etažne lastnine - splošni skupni del - pripadajoče zemljišče k stavbi - delitev funkcionalnega zemljišča - služnostna pravica na idealnem solastninskem deležu nepremičnine - služnostna trasa - prestavitev služnostne poti - predmet pravdnega postopka - napotitev na pravdo
Ker za odločanje o prestavitvi trase služnostne poti pristojnost sodišča prve stopnje ni podana, to sodišče o predlogu predlagatelja za prestavitev služnostne poti utemeljeno ni odločalo, temveč je predlagatelja pravilno napotilo na vložitev tožbe v pravdnem postopku. V primeru, če se razdeli služeča nepremičnina, ostane stvarna služnost samo na tistih delih, na katerih se je izvrševala (drugi odstavek 225. člena SPZ). Ker po delitvi parcele *465 novo nastala parcela 866 predstavlja zemljišče pod stavbo, parcela 885 pa zemljišče okoli stavbe, se stvarna služnost poti tako izvršuje zgolj na parceli 885.
Toženec je v postopku na prvi stopnji navajal dejstva, ki kažejo na deljeno odgovornost – tožnikov soprispevek, zato bi sodišče prve stopnje moralo toženčeve trditve presojati z vidika 171. člena OZ, kljub temu da takšnega ugovora izrecno ni zapisal. Ugovor deljene odgovornosti je namreč ugovor materialnega prava, zato je zmotno materialnopravno izhodišče sodišča, da je za presojo deljene odgovornosti potreben (izrecen) ugovor.
ZMZPP člen 53, 53/2, 79, 79/1, 80, 80/1, 81, 81/1. ZD člen 101, 101/2, 210, 213, 213/1, 213/4.
dedovanje - pristojnost slovenskega sodišča - izključna pristojnost slovenskega sodišča - obstoj zapuščine v RS - nepremičnina v Sloveniji - oporoka - spor o veljavnosti oporoke - napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku - nevložitev tožbe - preklic oporoke
Z oporoko z 12. 12. 1970 je zapustnik res preklical vsako morebitno prejšnjo oporoko. A tudi to oporoko je z oporoko z 29. 1. 1976 preklical, zaradi česar je prejšnja oporoka, torej tista z 12. 12. 1970, znova dobila veljavo. Da bi bila oporočiteljeva volja glede tega kaj drugačna, pritožnik ni dokazal, saj tožbe kljub napotitvi ni vložil. Stališče sodišča prve stopnje, da glede spornega premoženja velja oporoka z 29. 1. 1970, je torej pravilno, pritožba pa v tem delu ni utemeljena.
ZPP člen 165, 165/1, 339, 339/2, 339/2-12, 339/2-14, 339/2-15, 394, 394-10, 396, 396/1, 396/1-6. ZNP člen 35, 35/1, 37. ZNP-1 člen 216, 216/1.
določitev nujne poti - obnova postopka - obnovitveni razlog - nova dejstva in dokazi - objektivno novo dejstvo - meje pravnomočnosti - očitek protispisnosti - parcelacija zemljišč - dostop do javne ceste - status javne poti - stroški nepravdnega postopka
Za kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP gre takrat, ko sodišče v obrazložitvi sodne odločbe napačno povzame vsebino izvedenih dokazov. Ker je sodišče prve stopnje odločilo brez izvedbe dokazov, do navedene kršitve niti ni moglo priti.
Upoštevaje objektivne in časovne meje pravnomočnosti, so lahko razlog za obnovo postopka samo tista nova dejstva, ki so nastala do izdaje odločbe prve stopnje, stranka pa jih sme uveljavljati najpozneje v tridesetih dneh, odkar je izvedela zanje.
JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00030131
OZ člen 478. ZVPot člen 21č. ZJN-2 člen 37.
odgovornost prodajalca za napako - brezhibno stanje stvari - garancija za brezhibno delovanje prodane stvari - javna naročila - razpisna dokumentacija - znižanje kupnine - vrednost stvari - izvedensko mnenje
Vrednost stvari brez okvare in vrednost stvari z okvaro sta vrednosti, ki se ugotavljata po objektivnih merilih, in sicer praviloma po pošteni tržni vrednosti. Če tržne vrednosti stvari z okvaro ni mogoče ugotoviti, ker za takšno stvar ne obstajajo ustrezne tržne razmere, je treba ugotoviti hipotetično vrednost stvari z napako, in sicer z uporabo drugih metod izračunavanja vrednosti stvari in temu prilagoditi formulo za izračun znižanja kupnine.
nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe - zastopanje v postopku pred višjim sodiščem - vložitev pritožbe po pooblaščencu, ki je odvetnik ali oseba s pravniškim državnim izpitom
Ker lahko v postopku pred okrožnim, višjim in vrhovnim sodiščem nastopa kot pooblaščenec samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit (tretji odstavek 87. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP), je pritožba pooblaščenke, ki ni izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit, nedovoljena in jo je pritožbeno sodišče zavrglo (1. točka 365. člena ZPP).
izvršilni stroški - potrebnost stroškov - odlog izvršbe - stroški odgovora na predlog za odlog - ugovor tretjega - verjetno izkazana pravica - stroški odgovora upnika na ugovor tretjega
ZIZ odgovora na predlog za odlog izvršbe ne predvideva in že zato stroškov zanj ni mogoče utemeljeno naložiti nasprotni stranki. Pri odločanju o dolžnikovem predlogu za odlog izvršbe je namreč sodišče dolžno presojati izpolnjevanje pogojev v skladu z 71. členom ZIZ, pri čemer je zatrjevanje in dokazovanje obstoja takšnih pogojev v celoti na strani dolžnika, ki predlaga odlog izvršbe oziroma pogoje ugotovi sodišče po uradni dolžnosti. Upniku se predlog za odlog sicer vroči zaradi zagotavljanja pravice do izjave, kar pa ne pomeni, da je upnik, ki na predlog odgovori, avtomatično upravičen od dolžnika zahtevati povrnitev stroškov odgovora.
Tretji upniku ni dolžan povrniti vseh nastalih stroškov, temveč le tistih, za katere se mu lahko očita, da jih je povzročil neutemeljeno, s čimer določba o povračilu stroškov s strani tretjega sledi načelu krivde.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00030097
OZ člen 131, 179, 183, 187, 190.
povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - gradbena dela - plazenje tal - odškodninska odgovornost naročnika - odškodninska odgovornost investitorja - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - nepremoženjska škoda zaradi okrnitve ugleda pravne osebe - duševne bolečine - vzročna zveza - deljena odgovornost - višina škode - izvedensko mnenje - pobotni ugovor - neupravičena pridobitev
Izvedenec je podal mnenje, da je bila novogradnja tožencev zaradi neustreznega odvodnjavanja gradbišča odločilen dejavnik, ki je povzročil plazenje. Odločilen dejavnik in s tem edini pravno relevanten vzrok za plaz in nastalo škodo je torej izviral iz sfere tožencev oziroma njune gradnje, zaradi česar o deljeni vzročnosti ni mogoče govoriti.
Že okrnitev ugleda in dobrega imena pravne osebe v skladu s 183. členom OZ pomeni pravno priznano nepremoženjsko škodo. Dodatno konkretizirane posledice, ki jih kršitev povzroči, lahko vplivajo le na višino odškodnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00029184
ZPP člen 265, 265/2. ZASP člen 5, 5/1, 5/1-2, 8, 8/1, 8/3, 141a, 141b, 141b/2, 141e, 171, 171/2.
predlog za zavarovanje dokazov - postopek za zavarovanje dokazov - pristojnost okrajnega sodišča - pravice izdelovalca podatkovne baze - računalniški program kot avtorsko delo - avtorske pravice - kršitev intelektualnih pravic
ZASP je v razmerju do ZPP lex specialis, zato se ZPP uporablja le za vprašanja, ki jih ZASP ne ureja.
ZASP v 171. členu ne daje podlage le za zavarovanje avtorske pravice, temveč z dikcijo „pravica iz tega zakona“ omogoča zavarovanje tudi drugih pravic, ki jih ureja. Glede baz podatkov ZASP v določbah 141a do 141g člena ureja posebno pravico, ki jo uživajo izdelovalci podatkovnih baz. Ta pravica ni vezana na obstoj avtorske pravice na bazi podatkov, temveč je utemeljena na varstvu tehničnih in finančnih naložb za izdelavo baz podatkov (141.a člen ZASP).
ZASP omogoča zavarovanje dokazov o kršitvi avtorske ali druge pravice po ZASP, ki jim grozi uničenje ali bo kasnejša izvedba otežena. Po stališču pravne teorije je tak primer že po naravi stvari podan in se lahko že kar domneva, če so protipravni primerki ali dokazi zanje v digitalnem okolju.
Ogled baz podatkov in računalniških pomnilnih enot sta le dva od primeroma naštetih primerov dokazov, ki se lahko zavarujejo, a vendarle sta izrecno zapisana kot „podvrsta ogleda“, zato je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavzelo stališče, da „zaseg“ računalnikov (z izjemo kazenskega postopka) ni možen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00031034
KZ člen 20, 20/2, 206, 206/1. URS člen 27, 30. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/2. ZKP člen 201, 542, 542/1, 542/1-1, 542/3. ZPP člen 87, 88.
odškodninska odgovornost države - objektivna odškodninska odgovornost - odškodnina - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - nepremoženjska škoda zaradi neutemeljenega pripora - odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi neutemeljeno odvzete prostosti - neutemeljeno odvzeta prostost - prestajanje zaporne kazni - izguba pravice - priporni razlogi - ustavitev kazenskega postopka
Nedovoljeno ravnanje kot razlog za izgubo pravice do odškodnine zaradi neutemeljenega pripora je lahko samo tisto ravnanje, ki pomeni utemeljen razlog za odreditev pripora. To je lahko takšno ravnanje, ki ustreza pripornemu razlogu begosumnosti ali koluzijske nevarnosti, ali pa dejanje, zaradi katerega je potrebna uvedba pripora kot disciplinskega ukrepa za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti za izvedbo kazenskega postopka. Kadar pa priporni razlog nevarnosti ponovitve ali dokončanja začetega kaznivega dejanja temelji na opisu dejanja, ki je istovetno dejanju, zaradi katerega je bil uveden kazenski postopek, ki je bil nato ustavljen, ker se je izkazalo, da ne gre za kaznivo dejanje, ravnanja osumljenca ni mogoče šteti za nedovoljeno ravnanje po tretjem odstavku 542. člena ZKP.