• Najdi
  • <<
  • <
  • 29
  • od 35
  • >
  • >>
  • 561.
    VSL sodba PRp 406/2010
    15.4.2010
    VARNOST CESTNEGA PROMETA
    VSL0066529
    ZVCP-1 člen 131, 131/1, 131/2, 132, 133.
    preverjanje psihofizičnega stanja – strokovni pregled – mamila
    Glede na 2. odstavek 131. člena ZVCP-1 se šteje, da je pod vplivom snovi iz 1. odstavka 131. člena ZVCP-1 (torej med drugim pod vplivom mamil) voznik, pri katerem se s posebnimi sredstvi, napravami ali s strokovnim pregledom ugotovi prisotnost takih snovi v organizmu.

    Zgolj prisotnost v Uredbi o razvrstitvi prepovedanih drog navedene prepovedane droge ima za posledico, da se šteje, da je voznik pod vplivom mamil že zaradi prisotnosti takih snovi v organizmu, medtem ko je pri vseh drugih snoveh (na primer metabolitu THC) potrebno ugotavljati dejanski vpliv na voznika.
  • 562.
    VSL sodba PRp 377/2010
    1.4.2010
    PREKRŠKI – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
    VSL0066528
    ZP-1 člen 25, 25/1, 25/2, 26, 26/6, 123, 139. ZVCP-1 člen 132.
    zaseg predmetov – odvzem predmetov – odvzem motornega vozila – solastništvo predmeta – javnost sojenja – načelo javnosti – obrazložitev – splošna pravila za odmero sankcij – preverjanje psihofizičnega stanja
    Ustavno sodišče RS je že ugotovilo, da glede na način preverjanja izpolnjevanja pogojev za vožnjo (npr. stopnja alkoholiziranosti, ustrezni dokumenti, itd.) tega nadzora ni mogoče vezati na noben zunanji vnaprej viden znak ali npr. razloge za sum, zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da za pritožnikovo ustavljanje, kontroliranje in nadziranje ter zaseg vozila ni bilo pogojev, ker med vožnjo ni storil prekrška ali bil udeležen v prometni nesreči.

    Postopek o prekršku se praviloma odvija kot niz narokov, za narok pa načelo javnosti ne velja, temveč le za ustno obravnavo.

    Ker je obdolženec odklonil odrejeni strokovni pregled, so brezpredmetne pritožbene navedbe o nepravilno ugotovljeni stopnji alkoholiziranosti. Sodišče prve stopnje je sicer brez potrebe, saj glede na ugotovljeno dejansko stopnjo alkohola temeljna kršitev za obdolženca ni milejša v primerjavi z odklonitvijo strokovnega pregleda, sledilo razlagi določb ZVCP-1, kot izhaja iz odločbe Ustavnega sodišča, št. Up-642/04, z dne 20. 10. 2005, in obdolženca spoznalo za odgovornega temeljnega prekrška iz 5. odstavka 130. člena ZVCP-1, ker se je obdolženec z odklonitvijo strokovnega pregleda tako strinjal s prvotno ugotovljeno stopnjo alkohola v njegovi krvi. V takem primeru pritožnik kasneje ne more več uveljavljati nepravilno ugotovljene stopnje alkoholiziranosti, saj je od naknadnega preverjanja te stopnje, kar je bila sicer njegova pravica, odstopil.

    Ne glede na dejstvo, da gre za vozilo večje vrednosti, ta okoliščina sama po sebi na izrek stranske sankcije odvzema vozila ne more vplivati.
  • 563.
    VSL sklep EPVDp 85/2010
    23.3.2010
    VARNOST CESTNEGA PROMETA
    VSL0066558
    ZVCP-1 člen 189, 189/2, 189/3.
    program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo – izbris kazenskih točk
    Pritožnik sicer utemeljeno navaja, da ZVCP-1 določa obvezno usposabljanje le v primeru, ko storilec zbere med trinajst in sedemnajst kazenskih točk in da ne določa pravil za tiste, ki si želijo prostovoljnega usposabljanja, vendar pa prav, upoštevajoč pritožbeni argument o enakem obravnavanju kandidatov, ki se »morajo«, in tistih, ki se »želijo« prostovoljno usposabljati, ni mogoče določbe 2. odstavka 189. člena ZVCP-1 razlagati tako, kot to uveljavlja v pritožbi. V obeh primerih morata biti namreč položaja enaka, to pa je, da ima možnost izbrisa štirih kazenskih točk le tisti imetnik veljavnega vozniškega dovoljenja, ki doseže ali preseže trinajst kazenskih točk, pa ne preseže sedemnajst kazenskih točk.
  • 564.
    VSL sklep EPVDp 75/2010
    18.3.2010
    PREKRŠKI – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
    VSL0066557
    ZP-1 člen 22, 22/3, 26, 26/6, 46, 46/2, 202a, 202a/1. ZVCP-1 člen 148, 148/2, 189, 189/2.
    prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – kazenske točke – seštevek – omilitev sankcij – odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja – pomote v pisavi – program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo – pogoji za izdajo vozniškega dovoljenja
    Ker gre za seštevek kazenskih točk, uporaba omilitvenih določil ni možna.

    Program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo je namenjen le imetniku veljavnega vozniškega dovoljenja, ki doseže ali preseže trinajst kazenskih točk, pa ne preseže sedemnajst kazenskih točk.

    Napačna navedba, da je storilec kazenske točke pridobil kot voznik motornih vozil kategorije A, na seštevek kazenskih točk in s tem posledico – prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, nima vpliva. Vprašanje, s katerimi kategorijami motornih vozil je storilec pridobil kazenske točke, je pomembno le pri ponovni pridobitvi vozniškega dovoljenja.
  • 565.
    VSL sodba PRp 224/2010
    10.3.2010
    PREKRŠKI – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
    VSL0066523
    ZP-1 člen 26, 26/6, 68, 84, 84/1, 84/1-6, 139. ZVCP-1 člen 233.
    izločitev sodnika – dvom o nepristranskosti – načelo materialne resnice – obrazložitev odločbe – omilitev sankcij – odgovornost lastnika vozila
    Sodišče prve stopnje resda izrecno v obrazložitvi ni navedlo, na podlagi katerih v postopku izvedenih dokazov je ugotovilo, da je obdolženec lastnik vozila, vendar pa je ta zaključek sodišča prve stopnje jasno razviden iz njegove ugotovitve, da je obdolženec odgovoren za prekršek iz e) točke desetega odstavka 32. člena ZVCP-1 na podlagi 233. člena ZVCP-1, in sicer kot lastnik vozila.

    Da je obdolženec lastnik tega vozila, jasno izhaja tudi iz njegovega zagovora na zaslišanju pred sodiščem prve stopnje, na ta dokaz pa se sodišče prve stopnje tudi sklicuje pri svoji odločitvi.

    Sodišče prve stopnje je pravilno v izreku povzelo predpis o prekršku glede na opis dejanja v samem izreku, v obrazložitvi pa utemeljeno zaključilo o obdolženčevi odgovornosti za prekršek, sklicujoč se pri tem na 233. člen ZVCP-1, ki govori o odgovornosti lastnika vozila in določa, da se v primeru, če je prekršek zoper varnost cestnega prometa storjen z vozilom, pa ni mogoče ugotoviti, kdo je storilec, za prekršek kaznuje lastnik oziroma imetnik pravice uporabe, razen če dokaže, da tega prekrška ni storil. V tem primeru se namreč lastnik vozila kaznuje kot storilec prekrška, zato v pritožbi uveljavljeno nasprotje med izrekom in obrazložitvijo ni podano.

    Sodišče lahko dvomi v pristnost predloženega pisnega pooblastila in v takem primeru zahteva predložitev overjenega pooblastila, overitev pa opravi notar na podlagi preizkusa istovetnosti pooblaščenca, preden overi podpis. Zato zgolj ta razlog ne vzbuja resnega dvoma v nepristranskost sodnice, ki je sprejela tako odločitev.

    US RS je v več svojih odločbah odločilo, da 1. odstavek 233. člena ZVCP-1 ni v neskladju z URS.

    Po določbi 6. odstavka 26. člena ZP-1 omilitev kazenskih točk, ki so bile izrečene vozniku motornega vozila v številu, ki zanj ne predstavlja prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ni možna.
  • 566.
    VSK sodba PRp 9/2010
    10.3.2010
    PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
    VSK0004464
    ZVCP-1 člen 131, 131/2, 131/3, 136, 136/5. ZP-1-UPB3 člen 136.
    postopek o prekršku - zakonski znaki prekrška - mamila, psihoaktivna zdravila in druge psihoaktivne snovi
    ZVCP-1 v določbi 2. odst. 131. člena vzpostavlja zakonsko domnevo, da je pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za vožnjo, voznik, pri katerem se s posebnimi sredstvi, napravami ali s strokovnim pregledom ugotovi prisotnost takih snovi v organizmu. Vendar pa zgolj dokaz prisotnosti psihoaktivnega zdravila kot je tramadol in metabolita kokaina, kot je benzoilekgonin v urinu, ne more biti merilo za ocenjevanje zmanjšane sposobnosti obdolženca za vožnjo v času, ko so ga policisti na cesti ustavili. Znano je namreč, da se mamila kot tudi psihoaktivna zdravila (odvisno od vrste, načina vnosa v telo, količine, pogostosti jemanja) zadržujejo v organizmu še dolgo po zaužitju, vsekakor tudi po času, ko njihov učinek že izzveni. Kot je bilo že večkrat povedano v podobnih primerih, prisotnost teh snovi ali njihovih metabolitov v urinu dokazuje le uživanje določene vrste mamila ali psihoaktivnega zdravila v nekem času in prisotnosti teh snovi v urinu ni mogoče vedno povezovati z zmanjšanjem psihofizičnih sposobnosti za vožnjo v času obravnavanega prekrška. Šele prisotnost takšnih snovi v krvi je lahko zanesljiv dokaz, da je oseba pod njihovim vplivom. V obravnavani zadevi izvedenstvo, ki bi na podlagi rezultatov opravljene toksikološke analize lahko potrdilo ali ovrglo trditev, da je obdolženec vozil pod vplivom prepovedane droge in psihoaktivnega zdravila, ni bilo odrejeno. Glede na to, da takšnega predloga s strani predlagateljice postopka o prekršku pred sodiščem prve stopnje ni bilo, ga ob odločanju o pritožbi obdolženca tudi ni mogoče odrediti (3. odst. 157. čl. ZP-1).
  • 567.
    VSK sodba PRp 15/2010
    10.3.2010
    PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
    VSK0004463
    ZVCP-1 člen 131, 131/1, 131/2, 131/3. ZP-1-UPB3 člen 136, 136/5.
    postopek o prekršku - zakonski znaki prekrška - mamila, psihoaktivna zdravila in druge psihoaktivne snovi - metadon
    Z določbo drugega odstavka 131. člena ZVCP-1 se vzročna zveza med mamili (seveda tudi psihoaktivnimi zdravili in drugimi psihoaktivnimi snovmi) v organizmu voznika in vplivom le teh na zmanjšanje sposobnost za vožnjo domneva. To pa ne pomeni, da ni mogoče dokazovati, da kljub prisotnosti takšnih snovi, kot so mamila, psihoaktivna zdravila in druge psihoaktivne snovi v organizmu, te niso vplivale na voznikove sposobnosti za vožnjo. Glede na to, da je bila prisotnost metadona ugotovljena v vzorcu urina (torej v fazi izločanja iz organizma) in ne v krvi, in da je iz ocene zdravnika, ki je opravil pregled obdolženke v okviru strokovnega pregleda, razvidno, da pri njej vpliv mamil ni zaznaven, pri čemer obdolženki tudi ni mogoče očitati naklepa niti malomarnosti, višje sodišče ugotavlja, da ni dokazano, da je obdolženka odgovorna za očitani prekršek.
  • 568.
    VSK sodba PRp 6/2010
    10.3.2010
    PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
    VSK0004456
    ZP-1-UPB3 člen 51, 51/1. ZVCP-1 člen 132, 132/1, 132/7. ZPol člen 3, 3/1.
    postopek o prekršku - zbiranje dokazov o prekršku - naloge policije - udeleženec cestnega prometa - preverjanje psihofizičnega stanja - odklonitev
    Sodišču določa okvir za presojo vloženi obdolžilni predlog predlagateljice postopka o prekršku, torej, tudi krajevna in časovna opredelitev prekrška. Ni dvoma, da so policisti po prejetem obvestilu o prometni nesreči, zbranih obvestilih in potem, ko so obdolženca izsledili, zaradi suma, da je bil prav obdolženi povzročitelj prometne nesreče, imeli zakonsko podlago, da mu odredijo preizkus s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola. Vendar takšna odločitev, temelječa zgolj na sumu, da je bil obdolženi povzročitelj prometne nesreče, ne zadostuje za zaključek, da je obdolženi tudi odgovoren za očitani prekršek. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, dokazov, da je bil obdolženec v časovnih in krajevnih okoliščinah, ki jih navaja predlagateljica postopka v obdolžilnem predlogu kot voznik udeleženec cestnega prometa s tovornim vozilom namreč ni. Obdolženec je svojo odsotnost s kraja prometne nesreče v svojem zagovoru preprečljivo utemeljil s podatki iz tahografskega vložka vozila, iz katerih je razvidno, da je bilo vozilo ustavljeno in parkirano že od 20.58 ure. Pritožnica se sicer sprašuje, zakaj sodišče ne dvomi v točnost nastavljene ure na tahografu, vendar ne pove, iz katerih razlogov bi sodišče moralo dvomiti v točnost nastavljene ure na tahografu obdolženčevega vozila. Takšno okoliščino, ki bi bila seveda pomembna za odločitev v obravnavani zadevi, če bi se izkazala za točno, bi namreč moral na kraju obravnavanja prekrška ugotoviti policist, pa tega ni storil. Enako kot za obdolženca, tudi za predlagatelja postopka o prekršku velja, da v pritožbenem postopku novih dejstev in dokazov ne more navajati (tretji odstavek 157. čl. ZP-1). Zato višje sodišče pritožbenih navedb, ki se nanašajo na dodatno pojasnjevanje okoliščin glede dejanskega stanja prekrška pa tudi navedbe o pričah ob odločanju o prekršku ni upoštevalo.
  • 569.
    VSC sklep EPVDp 17/2010
    18.2.2010
    PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
    VSC0002568
    ZVCP-1 235, 235/4. ZP-1-UPB3 člen 22, 22/3, 22/4, 202a.
    prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - voznik začetnik - kazenske točke - čas storitve prekrška
    Dejstvo, da je storilka pred vročitvijo izpodbijanega sklepa izpolnila pogoje, da se je ne obravnava več kot voznico začetnico, za ugotovitev izpolnjevanja pogojev za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni relevantno, ker je za ugotovitev statusa voznika začetnika odločilen čas storitve prekrška.
  • 570.
    VSK sklep EPVDp 8/2010
    27.1.2010
    PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
    VSK0004438
    ZP-1-UPB3 člen 26, 26/6, 202a. ZVCP-1 člen 235, 235/5.
    odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja - postopek o prekršku - izrekanje kazenskih točk v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja
    ZVCP-1 sicer v petem odstavku 235. čl. določa, da se imetniku vozniškega dovoljenja, za katerega je vožnja motornega vozila osnovni poklic, lahko prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja ne izreče za kategorijo motornih vozil, s katero opravlja osnovni poklic, vendar lahko to sodišče stori le pod pogojem, da voznik z vozilom te kategorije ni dosegel ali presegel tretjine kazenskih točk, predpisanih za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ali storil prekršek, za katerega je predpisanih 18 kazenskih točk. Storilec je res vse kazenske točke dosegel zaradi prekrškov storjenih z motornim vozilom B kategorije, vendar pa mu je bilo s sodbo Okrajnega sodišča v Kopru, opr. št. PR 1 izrečenih ob uporabi omilitvenih določil šestega odstavka 26. čl. ZP-1 17 kazenskih točk za prekršek, za katerega je sicer predpisanih 18 kazenskih točk. Glede na navedeno za izrek sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja le za kategorijo B motornih vozil, niso izpolnjeni zakonski pogoji.
  • 571.
    VSL sodba I Cp 2699/2009
    27.1.2010
    OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA - ZAVAROVALNO PRAVO
    VSL0058944
    OZ člen 154, 154/2. ZOZP člen 7, 7/2.
    odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – deljena odgovornost – vožnja brez vozniškega dovoljenja - izguba zavarovalnih pravic - regres zavarovalnice
    Presoja višine odgovornosti voznikov, odgovornih za nastanek prometne nesreče.
  • 572.
    VSK sklep EPVDp 16/2010
    14.1.2010
    PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
    VSK0004439
    ZP-1-UPB3 člen 202a. ZVCP-1 člen 189, 189/2, 235.
    postopek o prekršku - odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja - izrekanje kazenskih točk v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja
    ZVCP-1 v drugem odstavku 189. čl. določa, da se mora imetnik veljavnega vozniškega dovoljenja, ki doseže ali preseže 13 kazenskih točk, pa ne preseže 17 kazenskih točk, udeležiti programa izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo, po uspešno zaključenem seminarju, pa se vozniku, enkrat v dveh letih, izbrišejo iz evidence štiri kazenske točke. Glede na določbo tretjega odstavka navedenega člena, napoti imetnika veljavnega vozniškega dovoljenja na izobraževanje in usposabljanje za varno vožnjo organ, ki vodi evidenco o kazenskih točkah. Ta vozniku določi rok za uspešno udeležbo na izobraževanju in usposabljanju za varno vožnjo v prometu, voznik pa se takšnega programa izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo mora udeležiti. Vendar pa takšna zakonska določba ne pomeni le obveze udeležiti se programa izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo (neudeležba je sankcionirana), pač pa tudi pravico voznika, ki je zaradi doseženega števila kazenskih točk izpolnil zakonski pogoj za udeležbo v takšnem programu. Ker iz obvestila organa, ki vodi evidenco o kazenskih točkah, ni razvidno, da bi bila odgovornost za neudeležbo v programu izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo na strani storilca, višje sodišče ugotavlja, da je bila storilcu z opustitvijo napotitve na izobraževanje kršena pravica iz 14. in 22. člena Ustave (enakost pred zakonom; enako varstvo pravic). Ker je bila storilcu kršena pravica, da se udeleži programa izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo, s čimer bi po uspešno zaključenem seminarju dosegel izbris štirih kazenskih točk iz evidence, je storilčevi pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da se storilcu prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja ne izreče (168. čl. ZP-1). Glede na takšno odločitev, bo moral organ, ki vodi evidenco kazenskih točk, storilca pozvati na udeležbo v programu izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo, in šele, če storilec seminarja v določenem roku ne bo uspešno zaključil, bo mogoče na podlagi doseženih kazenskih točk predlagati in izreči prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.
  • 573.
    VSK sklep EPVDp 3/2010
    14.1.2010
    PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
    VSK0004436
    ZP-1-UPB3 člen 202a. ZVCP-1 člen 235.
    postopek o prekršku - odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja - izrekanje kazenskih točk v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja
    Sodišče prve stopnje je ob odločanju o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja T. F. zmotno uporabilo zakon (4. tč. 156. čl. ZP-1), ko je zaključilo, da je storilec prekrškov 10 kazenskih točk za prekrška storjena z vozilom H kategorije storil kot voznik začetnik. Res je sicer, da je iz obvestila Ministrstva za pravosodje, Sektorja za izvrševanje kazenskih sankcij razvidno, da je imel storilec navedeno število kazenskih točk v skupni evidenci izrečenih kazenskih točk vpisanih kot voznik začetnik, vendar je takšen podatek v evidenci Ministrstva za pravosodje očitno zmoten. Iz plačilnega naloga PP K., s katerim je bilo storilcu za prekrška po določbah petega odstavka 25. čl. in četrtega odstavka 49. čl. ZVCP-1 skupaj izrečenih 10 kazenskih točk, namreč ne izhaja, da bi mu bile kazenske točke izrečene kot vozniku začetniku, poleg tega je tudi iz podatkov o vozniškem dovoljenju, ki jih je sodišče prve stopnje pridobilo od Upravne enote K. razvidno, da je pritožnik pridobil vozniško dovoljenje za H kategorijo motornih vozil 12. februarja 1991 in torej v času prekrškov ni bil voznik začetnik.
  • 574.
    VSK sodba PRp 2/2010
    14.1.2010
    PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
    VSK0004454
    ZP-1-UPB3 člen 68. ZVCP-1 člen 233.
    postopek o prekršku - odgovornost lastnika vozila - kršitev pravice do obrambe - dokazno breme
    Obdolženki so bile v postopku pred sodiščem prve stopnje kršene temeljne procesne garancije s tem, ko ji je bila kršena pravica do izvajanja dokazov v njeno korist (3. alineja 29. čl. Ustave). Sodišče sicer ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlaga obdolženec, vendar pa mora, razen, če je očitno, da je dokazno sredstvo neprimerno, ugoditi dokaznemu predlogu in izvesti dokaz, če je ta materialno ali procesno pravno relevanten ter če sta njegov obstoj in pravna relevantnost utemeljena s potrebno stopnjo verjetnosti.
  • 575.
    VSL sklep EPVDp 6/2010
    14.1.2010
    VARNOST CESTNEGA PROMETA
    VSL0066551
    ZVCP-1 člen 23, 23/1, 23/1-66.
    voznik začetnik
    Določba 66. točke 1. odstavka 23. člena ZVCP-1, ki opredeljuje v cestnem prometu voznika začetnika, je bila prvič spremenjena s 1. odstavkom 4. člena ZVCP-1E, ki je veljati začel 30. 4. 2008, nato pa tudi s 1. odstavkom 2. člena ZVCP-1F, ki je veljati začel 11. 8. 2009, tako da je sedaj voznik začetnik vsak voznik motornega vozila do dopolnjenega 21. leta starosti in voznik motornega vozila dve leti od prve pridobitve vozniškega dovoljenja, ne glede na to, ali je bilo pridobljeno v Republiki Sloveniji ali v tujini; voznik začetnik je tudi voznik motornega vozila dve leti od prve pridobitve vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil katere od kategorij A2, A ali B, čeprav že ima vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorij AM, A1, B1, F ali G.
  • 576.
    VSK sklep EPVDp 5/2010
    14.1.2010
    PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
    VSK0004437
    ZP-1-UPB3 člen 202a. ZVCP-1 člen 235.
    postopek o prekršku - odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja - izrekanje kazenskih točk v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja
    Pritožnik utemeljeno opozarja na pomanjkljiv izrek izpodbijanega sklepa, saj ne iz izreka ne iz obrazložitve sklepa ni razvidno, kdaj je pridobil vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije A in s tem za zaključek sodišča, da je prekršek, zaradi katerega mu je bilo izrečenih 7 kazenskih točk, storil kot voznik začetnik.
  • 577.
    VSL sodba PRp 2478/2008
    17.12.2009
    PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI – VARNOST CESTNEGA PROMETA
    VSL0066506
    ZP-1 člen 12, 12/1, 156, 156-3. ZVCP-1 člen 130, 130/5. KZ člen 325, 325/1.
    izključitev postopka o prekršku in sankcije – povzročitev prometne nesreče – vožnja pod vplivom alkohola – kršitev materialnih določb zakona – postopek pred sodiščem za kaznivo dejanje, ki ima tudi znake prekrška
    Sodišče prve stopnje ni upoštevalo določbe 12. člena ZP-1, ki določa izključitev postopka o prekršku in sankcij med drugim v primeru, če je podan sum storitve kaznivega dejanja, ki ima tudi vse znake prekrška, vse dokler ni končan postopek v zvezi s kaznivim dejanjem.

    Kraj, čas in zakonski znaki prekrška po d) točki 4. odstavka 130. člena ZVCP-1, za katerega je bil obdolženec spoznan za odgovornega s sodbo sodišča prve stopnje, so enaki kot v izreku pravnomočne sodbe istega sodišča v zvezi s kaznivim dejanjem, tako da so v obravnavanem primeru podane okoliščine, ki izključujejo postopek o prekršku.
  • 578.
    VSL sodba PRp 652/2009
    8.12.2009
    PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
    VSL0066572
    EKČP člen 6, 6/3, 6/3-c, 6/3-d. URS člen 22, 29, 29-2, 29-3. ZP-1 člen 67, 67/1, 67/2, 90, 90/1, 90/2, 114, 114/4, 114/7, 115, 138, 138/1, 138/1-1, 155, 155/1, 155/1-6. ZKP člen 5, 5/2, 119. ZUP člen 87, 88, 88/1, 88/4. ZVCP-1 člen 122, 122/3. ZOdv člen 16, 16/2.
    vročanje pooblaščencu - osebno vročanje - enako varstvo pravic - pravica do poštenega sojenja - izrek sodbe - pravica do zaslišanja obremenilnih prič - obramba z zagovornikom - opravičilo izostanka - pravna jamstva v kazenskem postopku - kraj storitve prekrška - zasliševanje prič - smiselna uporaba določb Zakona o kazenskem postopku - pravice obdolženca - dovoljen dokaz - smiselna uporaba določb Zakona o splošnem upravnem postopku - substitucija - prošnja zagovornika za preložitev naroka - nadomeščanje odvetnika - dejanski stan prekrška
    Vabilo za zaslišanje priče policistke je bilo vročeno (samo) zagovorniku, kar je v skladu z 2. odstavkom 67. člena ZP-1, v skladu s katerim se v rednem sodnem postopku glede vročanja pisanj smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek (po uveljavitvi ZP-1E), v zvezi s 1. odstavkom 88. člena ZUP, v skladu s katerim se, kadar ima stranka pooblaščenca, vroča njemu. V skladu s 4. odstavkom istega člena se šteje, da je dokument vročen stranki, kadar je vročen pooblaščencu. V rednem sodnem postopku je sicer pri vročanju treba upoštevati tudi določbe ZP-1, če za posamezne vrste odločitev posebej določa, komu se pisanje vroča. Zakon tako izrecno določa, da se vabilo na zaslišanje ali narok vroči osebno obdolžencu (115. člen ZP-1), prav tako se vabilo za zaslišanje osebno vroči priči ali izvedencu (67. člen ZP-1 v zvezi s 119. členom ZKP), osebno obdolžencu se vročajo sodbe, kar pomeni, da vročitev odločbe samo zagovorniku obdolženca ne zadošča za pravilno vročitev.

    V primeru, če sodišče naroka ne prekliče, velja domneva, da prošnji za preložitev ni bilo ugodeno in se mora storilec oziroma zagovornik tega tudi udeležiti (sodba Vrhovnega sodišča I Ips 43/2004).

    Obveznost zagovornika v kakšni drugi sodni zadevi v postopku o prekršku, kjer obramba po zagovorniku ni obvezna, praviloma ni opravičilo, da ne pride na narok, saj je dolžan poskrbeti za substitucijo.

    Ustavno sodišče je v odločbi, št. Up-120/97, z dne 18. 3. 1999 sprejelo stališče, da morajo biti obdolžencu tudi v postopku o prekršku zagotovljena temeljna jamstva poštenega postopka, da pa je raven zagotovljenih pravic lahko v primeru lažjih kršitev z manj hudimi posledicami za kaznovano osebo nižja od tiste, ki je zagotovljena v kazenskem postopku. Bistveno je, da so obdolžencu dane ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskih kot glede pravnih vidikov nanj naslovljenega očitka. Kriterij za presojo, ali je bil obdolžencu v postopku o prekršku zagotovljen pošten postopek, je jamstvo enakega varstva pravic iz 22. člena v povezavi z določbo 29. člena URS o pravnih jamstvih v kazenskem postopku. V skladu s temi izhodišči pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodelovanje pri procesnih dejanjih v postopku o prekršku odvisno od tega, ali je obdolženec podal takšno zahtevo v smislu 1. odstavka 90. člena ZP-1 (prim. odločba Ustavnega sodišča, št. Up-537/05 z dne 15. 3. 2007), kar je sicer zahteval, vendar se na zaslišanje priče policistke ni zglasil niti ni izostanka opravičil.

    Podatek o kraju in času storitve je potreben za individualizacijo konkretnega prekrška, ni pa zakonski znak obravnavanega prekrška.
  • 579.
    VSL sodba PRp 987/2009
    8.12.2009
    VARNOST CESTNEGA PROMETA
    VSL0066509
    ZVCP-1 člen 132, 132/2, 132/7, 135, 135/4, 136, 136/1. ZUP člen 80, 80/1.
    preverjanje psihofizičnega stanja – strokovni pregled – odreditev strokovnega pregleda – pravica odrediti strokovni pregled – dolžnost odrediti strokovni pregled – zapisnik – prometna nesreča – pravica do ugovora zoper rezultat preizkusa z alkotestom
    V skladu s 7. odstavkom 132. člena ZVCP-1 sme policist neposrednemu udeležencu prometne nesreče odrediti strokovni pregled, ne da bi pred tem izvedel preizkus s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola, neposrednemu udeležencu prometne nesreče, ki ravna v nasprotju s 4. odstavkom 135. člena tega zakona, pa ga mora odrediti. 4. odstavek 135. člena ZVCP-1 določa, da neposredni udeleženci prometne nesreče od trenutka nesreče do zaključka ogleda ne smejo uživati alkoholnih pijač, mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo njihovo sposobnost za varno udeležbo v prometu. Ker se ogled kraja prometne nesreče opravlja le v primerih prometnih nesreč II., III. ali IV. kategorije, se dolžnost odrediti strokovni pregled v skladu s 7. odstavkom 132. člena ZVCP-1, ne da bi bil pred tem izveden preizkus s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola, tako nanaša le na neposredne udeležence prometnih nesreč teh kategorij. V primeru prometne nesreče, ki se glede na posledice deli v najnižjo (I.) kategorijo oziroma prometne nesreče z neznatno nevarnostjo, pa policist tega ni dolžan storiti, ampak to sme storiti.

    Voznik ima (samo) na kraju samem možnost oporekati poteku in/ali rezultatu preizkusa z alkotestom ter je v tem primeru odrejen preizkus z merilnikom alkohola v izdihanem zraku (etilometrom) ali strokovni pregled, ki sta določena zaradi kontrole rezultata preizkusa z alkotestom. Policist pa ni dolžan ugotavljati, ali je voznik že po zaključeni vožnji užival alkoholne pijače in v skladu s temi ugotovitvami odrediti strokovni pregled, če tega voznik sam ob preizkusu ne uveljavlja.
  • 580.
    VSK sodba PRp 319/2009
    4.12.2009
    VARNOST CESTNEGA PROMETA
    VSK0004455
    ZVCP-1 člen 131, 131/3.
    postopek o prekršku - zakonski znaki prekrška - mamila, psihoaktivna zdravila in druge psihoaktivne snovi
    Rezultat toksikološke preiskave vzorca obdolženčevega urina pove le, da je oseba v nekem času pred tem zaužila določeno vrsto mamila, ni pa tega možno vedno zanesljivo povezati z zmanjšanjem psihofizičnih sposobnosti v času obravnavanega dogodka. Za ugotovitev, da v urinu prisotni metabolit THC (TCH-COOH) dokazuje tudi, da je bil obdolženec v času domnevnega prekrška še vedno pod vplivom prepovedane droge tetrahidrokanabinola, pa bi bilo potrebno izvedenstvo s področja forenzične toksikologije. Tega pa predlagateljica postopka o prekršku v postopku na prvi stopnji ni predlagala (tudi zanjo namreč glede predlaganja dokazov velja določba tretjega odstavka 157. čl. ZP-1).
  • <<
  • <
  • 29
  • od 35
  • >
  • >>