ZSReg člen 17, 17/2, 17, 17/2. ZJRS člen 1, 4, 17, 26, 1, 4, 17, 26. ZGD-1 člen 20, 20/1, 20/2, 20/3, 27, 27/4, 20, 20/1, 20/2, 20/3, 27, 27/4.
predlog oškodovanca za pregon kaznivega dejanja
Določbe 17. čl. ZJRS in 1. člena navodila o ugotavljanju jezikovne ustreznosti firme pravne osebe zasebnega prava oziroma imena fizične osebe, ki opravlja registrirano dejavnost pri vpisu v sodni register ali drugo uradno evidenco, je treba upoštevati skladno naslovu zakona (o javni rabi slovenščine) in temeljnimi pravili in obveznostmi pri javni rabi slovenščine (2. točka ZJRS). Tudi skrb Republike Slovenije pri pravilni uporabi 4. člena navodila, ki se nanaša na fantazijske dodatke, je treba presojati le v okviru skrbi za pravilno javno rabo slovenščine.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – krivda – huda malomarnost
Tožnik bi se glede na predhodne opomine mogel in moral zavedati, da ne sme delati pod vplivom alkohola. Ker je s takšnim ravnanjem huje kršil pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, mu je tožena stranka utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZPPSL člen 125, 125/1, 125/4, 125/4-1, 125, 125/1, 125/4, 125/4-1.
izpodbijanje pravnih dejanj
Izpolnitev z asignacijo bi lahko bila običajna le tedaj, če bi bili že ob sklenitvi te pogodbe opredeljeni vsi elementi kasnejših izpolnitev stečajnega dolžnika. Pravni prednik drugotožeče stranke in tožena stranka bi se morali že v tej pogodbi dogovoriti, da bo M. d.o.o. svoja plačila opravil preko konkretnega asignata, asignat pa bi takšno pooblastilo moral sprejeti. Terjatev asignatarja (tožene stranke) bi v takem razmerju obstajala neposredno do asignata (B. oziroma M.In. d.o.o.), zoper njega pa bi asignatar (tožena stranka) lahko tudi vložil morebitno tožbo.
Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 48, 48/2, 48, 48/2.
nadomestilo plače - bolniški stalež
Del plače iz naslova delovne uspešnosti (stimulacija) se upošteva pri določitvi osnove za odmero nadomestila za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni (do 30 delovnih dni), saj se glede na 4. odstavek 48. člena SKPgd v to osnovo ne vštevata le del plače iz naslova nadur in del plače na podlagi uspešnosti poslovanja.
ZFPPod člen 27/4, 27/5, 35/3-3, 27/4, 27/5, 35/3-3.
ustavitev postopka - ustavna odločba - zadržanje učinkovanja zakona
S sklepom opr. št. U-1-117/07 z dne 20.4.2007 je ustavno sodišče do končne odločitve zadržalo izvrševanje ZFPPod-B ter odločilo, da v času zadržanja nimajo pravnih učinkov ustavitve postopkov po prvem odstavku 4. člena ZFPPod-B. Navedeno pomeni, da ni mogel imeti pravnih učinkov izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, s katerim je na podlagi 4. čl. ZFPPd-B ustavilo postopek. Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep izdalo, še preden je ustavno sodišče sprejelo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti ZFPPod-B, kar pomeni, da je bila ob izdaji izpodbijanega sklepa sicer podana pravna podlaga za ustavitev postopka, vendar je ta pravna podlaga odpadla, še preden je izpodbijani sklep postal pravnomočen. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo.
Zakon o pravdnem postopku razmerja med glavnim dolžnikom in porokom ne šteje niti za materialno, niti za formalno sosporništvo, saj drugače posebno opravilo v 194. členu ZPP sploh ne bi bilo potrebno. Tako razmerje dejansko predstavlja zakonito sosporništvo.
izpolnitveni rok - bistvena sestavina pogodbe - razveza pogodbe
Edini zaključek, ki je možen, je, da sta obe pravdni stranki šteli nakazilo na depozitni račun notarke dne 22.1.2004 kot plačilo kupnine. Rok za plačilo kupnine se je namreč po pogodbi iztekel dne 24.1.2004. Ker je bil rok za plačilo kupnine bistvena sestavina pogodbe, je po 1. odst. 104. člena OZ pogodba razvezana po samem zakonu, če dolžnik svoje obveznosti ne izpolni v tem roku. To bi pomenilo, da je bila v času plačila kupnine, kot ga je ugotovilo prvostopenjsko sodišče, torej 27.2.2004, prodajna pogodba že razvezana. Nobena od pravdnih strank namreč ni zatrjevala, da je tožena stranka po preteku pogodbeno dogovorjenega roka za plačilo kupnine tožečo stranko pozvala na izpolnitev navedene obveznosti (primerjaj 2. odst. 104. člena OZ).
Po 2. odst. 512. čl. ZGD-1 je pravilen, ne glede na obliko, vsak tisti način, iz katerega je jasno razvidno, da so ostali družbeniki odločali o (konkretni) odklonitvi zahteve (npr. skupščina, dana izjava ostalih družbenikov predlagajočemu družbeniku, ipd.).
Po mnenju pritožbenega sodišča ZZ v XIII. poglavju, kjer je urejeno prenehanje zavoda, ne predvideva postopka prostovoljne (redne ali skrajšane oblike) likvidacije zavoda v skladu z določbami ZGD-1, kot to pravno zmotno razloguje pritožnik. ZZ namreč ni določil, da lahko zavod kot pravna oseba sam izvede postopek (prostovoljne) likvidacije, niti ni določil pravil oz. pogojev za izvedbo takšnega postopka. Ker omenjeni zakonski predpis ni določil, kdo izvede likvidacijo zavoda, jo mora izvesti sodišče po določbah ZPPSL.
Ker je bilo o tožnikovemu ugovoru zoper prvostopni sklep odločeno po poteku šestmesečnega roka odkar je tožena stranka izvedela za kršitev in za osebo, ki je odgovorna za zakonitost poslovanja, je zastaralo vodenje disciplinskega postopka in je sklep o disciplinskem ukrepu prenehanja delovnega razmerja nezakonit.
Prekluzija novih dokazov iz 2. odstavka 286. člena ZPP predstavlja procesno omejitev v korist hitrosti in ekonomičnosti postopka. Ta omejitev pa ima za stranko lahko učinke samo pod predpostavko, da ne uspe izkazati, da novih dejstev in dokazov brez svoje krivde ni mogla navesti na prvem naroku. Ker se je tožeča stranka v trditvenih navedbah sklicevala, da je za okoliščine, o katerih naj bi izpovedala predlagana priča, izvedela šele po zaključku glavne obravnave, bi sodišče prve stopnje lahko uporabilo določbo iz 4. odstavka 286. člena ZPP samo pod predpostavko, da bi iz spisovnih podatkov ali iz izvedenega dokaznega postopka lahko utemeljeno sklepalo, da bi tožeča stranka lahko navedene trditve in dokazne predloge ponudila že na prvem naroku za glavno obravnavo.
ZGD člen 70, 71, 70, 71. ZFPPod člen 26, 31, 32, 32/1.
izbris iz sodnega registra - izbrisni razlog
Da pa bi registrsko sodišče lahko ugotovilo nastop izbrisnega razloga, zakon v 26. členu zavezuje osebe, ki pri opravljanju nalog iz svoje pristojnosti lahko ugotovijo, da je izbrisni razlog nastopil, da o tem obvestijo sodišče.
Ker je sporne pogodbe podpisala oseba, ki ni imela pooblastila, torej neupravičena oseba, likvidacijski upravitelj pa jih ni odobril, se šteje, da pogodbe niso bile sklenjene. Pogodbe so zato neobstoječe. Vendar ker listine o njih obstajajo in ker so že imele pravne učinke, je potrebno na zahtevo zainteresirane osebe ugotoviti njihovo ničnost.
Sporne blagovne znamke po naravi predstavljajo naknadno najdeno premoženje I. S.. Ker ZPPSL postopka delitve premoženja, ki se najde po zaključku likvidacijskega (ali stečajnega) postopka, ne ureja, sporne blagovne znamke pa predstavljajo dobrino, ki je za tožeče stranke takšnega pomena, da bi pravna neureditev njihove delitve ogrožala ustavno zavarovano pravico do lastnine in dedovanja, to narekuje zapolnitev praznine z analogijo z dednim pravom in sicer s postopkom dedovanja naknadno najdenega premoženja v primeru smrti posameznika (fizične osebe), ki je urejen v 221. členu ZD.
Upoštevajoč dejstvo, da je Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi št. U-I-117/07 (Ur.l. RS, št. 58/2007), ugotovilo, da sta 1. in 3.čl. ZFPPod-B v neskladju z Ustavo, 2. in 4.člen omenjenega zakona pa razveljavilo, je naknadno po izdaji izpodbijanega sklepa, odpadla pravna podlaga, na kateri je sodišče prve stopnje utemeljilo svojo odločitev.
izpodbijanje pravnih dejanj - stečajna masa - dvostranske pogodbe - načelo enake vrednosti dajatev
V primeru dvostranskih pogodb velja načelo enake vrednosti dajatev, zato se za izpodbijano dejanje šteje vsako dejanje stečajnega dolžnika, ki ga ni mogoče opredeliti kot vnaprejšnjo ali sočasno izpolnitev.
nepremoženjska škoda - strah - dejansko stanje - pravno priznana škoda
Ob pravilno in popolno ugotovljenem dejanskem stanju o trajanju in intenzivnosti primarnega in sekundarnega strahu, sodišče 1. stopnje z zavrnitvijo zahtevka za to obliko škode ni storilo bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke 2. odst. 339. čl. ZPP, temveč je zmotno uporabilo materialno pravo po določbi 179. čl. OZ. Dejansko stanje o trajanju in intenzivnosti prestanega strahu predstavlja okoliščine za pravno priznano škodo.
Učinek razveljavitve se ne razteza zgolj na upnike z že pridobljeno pravico, temveč tudi na upnike, ki so imeli v teku postopek, v katerem so uveljavljali svojo terjatev do izbrisane družbe oz. do družbenikov take družbe. Takšno pričakovano pravico je imel v konkretni zadevi tudi upnik J. d.o.o., zato se mora tudi ta postopek končati po določbah ZFPPod-A.
ZIZ člen 197, 198, 208, 197, 198, 208. OZ člen 376, 376.
zakonske zamudne obresti - ne ultra alterum tantum - sklep o poplačilu
Ustavno sodišče RS se je s presojanjem učinkov njihove odločbe opr. št. U-I-300/04 v izvršilnem postopku, v katerem je bil pravnomočni izvršilni naslov izdan pred uveljavitvijo OZ, že večkrat ukvarjalo. Pri tem je zastopalo stališče, da je s pravnomočno sodbo odločeno o dolžnikovi obveznosti plačila zamudnih obresti po temelju, da pa o višini terjatve iz naslova zamudnih obresti s sodbo še ne more biti pravnomočno odločeno, ker trenutek plačila obveznosti ni znan oz. določen vnaprej, pač pa o tem odloči izvršilno sodišče, ki pri tem upošteva dan plačila in vsa pravila, ki urejajo višino zamudnih obresti. V skladu s takšnimi stališči se je izoblikovala tudi novejša sodna praksa.
denarna terjatev - zahteva za odpravo kršitev - stroški
Ker bi lahko tožnica svojo denarno terjatev uveljavljala neposredno pred delovnim sodiščem, ni upravičena do plačila odvetniških stroškov v zvezi z zahtevkom, ki ga je podala za izplačilo razlike v odpravnini pri toženi stranki.