izvršilni stroški - povrnitev stroškov - subjektivni rok
Namen določbe o roku za postavitev zahtevka za povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov, ki nastanejo med izvršilnim postopkom, da se že med postopkom, nato pa v kratkem času po končanju izvršbe ugotovijo in razrešijo tudi vsa razmerja glede stroškov. Ta določba terja upnikovo aktivnost pri spremljanju izvršilnega postopka in ga zavezuje, da takoj, ko stroški nastanejo in je znana njihova višina, zahteva njihovo povrnitev. Pri razlagi pomena tega subjektivnega roka za vložitev zahteve za povrnitev stroškov (takoj, ko nastanejo in je znana njihova višina) pa je treba upoštevati tudi konkretne okoliščine primera, ekonomičnost postopka in racionalnost postopanja. Ker je v konkretnem primeru upnik poravnal stroške izvršitelja že 14.01.2005, povračilo teh stroškov pa je zahteval šele 28.8.2006, je s tem nedvomno prekoračil razumni rok za vložitev zahteve za povračilo stroškov.
Ker ima tožnik VI. stopnjo strokovne izobrazbe (in ne zahtevane VII. stopnje strokovne izobrazbe), je tožena stranka pri izračunu višine nadomestila plače za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja pravilno upoštevala le 90 % količnika, določenega za delovno mesto, na katero bi bil razporejen, če bi delo opravljal.
Tožnik je izvedel, da mu je tožena stranka zaključila delovno knjižico in s tem vsebinsko odpovedala pogodbo o zaposlitvi, ko je prejel delovno knjižico, tako da je šele tedaj začel teči rok za sodno varstvo.
ZDR člen 4. ZIRD člen 1, 24. ZPIZ-1 člen 15, 15/1, 15/1-3.
obstoj delovnega razmerja – pogodba o zaposlitvi – rejniška pogodba
Država oziroma center za socialno delo nista dolžna skleniti pogodbe o zaposlitvi s tožnico za opravljanje rejništva. Rejniška dejavnost predstavlja nadomeščanje oziroma prevzemanje nalog družine, te naloge pa po svoji naravi niso in ne morejo biti organizirane kot delovni proces, tako da je rejniška pogodba civilnopravna in ne delovnopravna pogodba.
ZTPDR člen 73, 73/1. ZOR člen 154, 154/1, 200, 200/1. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji člen 34. ZPP člen 243.
odškodninska odgovornost delodajalca - invalidnost - razporeditev na drugo ustrezno delo - odločba ZPIZ - protipravno ravnanje - napotitev na čakanje na delo doma - invalid - spremenjene delovne zmožnosti
Tožena stranka je dne 31.3.2000 prejela odločbo ZPIZ, s katero je bila tožeči stranki priznana invalidnost III. kategorije in pravica do razporeditve na drugo ustrezno delo z upoštevanjem omejitev pri delu. Tožena stranka je vse od dneva vročitve odločbe ZPIZ v zvezi s tožeči stranki odrejenimi delovnimi obveznostmi spoštovala omejitve, ki so bile določene v tej odločbi. Tožečo stranko je razporedila v enoto, kjer ji pri čiščenju ni bilo potrebno premikati težjih premetov, naložila ji je izvršitev zgolj tistih del, ki jih je tožeča stranka zmogla, za morebitna težja opravila pa je bila tožeči stranki zagotovljena pomoč hišnika. Ker tožena stranka tožeči stranki ni mogla zagotoviti razporeditve na ustrezno delo v skladu z odločbo ZPIZ, jo je z dnem 1.1.2001 napotila na čakanje na delo doma. Ta napotitev temelji na določilu 34. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v RS, v skladu s katerim mora zavod (tožena stranka) na podlagi pravnomočnega sklepa pristojne komisije, ki je ugotovila spremenjene delovne zmožnosti, razporediti delavca – invalida na ustrezno delovno mesto oz. ga ob istočasnem priznanju pravice do denarnega nadomestila napotiti na čakanje na drugo ustrezno delo. Ker ugotovljena dejanja tožene stranke niso bila protipravna, ni podana njena odškodninska odgovornost za vtoževano škodo (psihično trpljenje in fizične bolečine, ki naj bi jih tožeča stranka utrpela v obdobju do dneva napotitve na čakanje na delo doma, ker tožena stranka ni spoštovala tožeči stranki priznane invalidnosti III. kategorije).
ZIZ člen 38, 38/1, 38/5, 38/7, 38, 38/1, 38/5, 38/7. ZPP člen 156, 156.
izvršilni stroški - izvršitelj
Izvršitelj v izvršilnem postopku ni ne stranka ne zakoniti zastopnik ali pooblaščenec katere od strank temveč je oseba z javnimi pooblastili na strani sodišča. Glede na to zahteva upnika, da izvršitelj nosi njegove stroške, ki so mu nastali zaradi razveljavitve izvršiteljevega obračuna stroškov, nima podlage v zakonu, zato je neutemeljena.
ZOR člen 1022, 1031, 1022, 1031. OZ člen 376, 376.
prenehanje teka zamudnih obresti - abstraktnost asignacije
Tožena stranka se je v zvezi s 1031. členom ZOR v postopku sklicevala na okoliščino, da je po sklenitvi asignacijskih pogodb, s katerima je sprejela nakazilo asignanta, prišlo do stečaja nad asignantom, kakor tudi, da sama ni vedela in ni mogla vedeti, da bo nad asignantom uveden stečajni postopek. Tožena stranka je torej zatrjevala dejanske okoliščine, v posledici katerih pa v skladu s 3. odstavkom 1031. člena ZOR ne pride do preklica nakazila, v posledici katerega bi prenehala obveznost tožene stranke do tožeče stranke. Ob takšnih trditvah se tako izkaže tovrsten ugovor tožene stranke za nesklepčen.
Po prepričanju pritožbenega sodišča ni sprejemljivo, da bi šlo breme razvrednotenja domačega denarja v času (morebitnega dolgotrajnega) sodnega postopka v breme tožnikov. Revalorizacijo nominalne glavnice je treba zato izvzeti iz pojma obresti iz 376. člena OZ, ker v revalorizacijskem delu obrestna mera zamudnih obresti nima niti pomena odmene za uporabo tujega denarja, niti penalnega pomena. Ta del obrestne mere služi zgolj k preseganju trdote monetarnega nominalizma (394. člen ZOR), ki je bila presežana s citiranimi specialnimi zakoni, OZ in sodno prakso.
ZDR člen 4, 4/1, 16, 4, 4/1, 16. ZIRD člen 2, 44, 2, 44, 44, 2.
ugotovitev obstoja delovnega razmerja - rejništvo
Izvajanje rejniške dejavnosti je urejeno v posebnem zakonu (ZIRD) in predstavlja storitev institucionalnega varstva, ki nastane z odločbo pristojnega centra za socialno delo ter z rejniško pogodbo. Po vsebini gre za nadomeščanje oziroma prevzemanje nalog družine, te naloge pa niso in po svoji naravi tudi ne morejo biti organizirane kot delovni proces, kar pomeni, da je rejniška pogodba civilnopravna in ne delovnopravna pogodba. Rejniki, ki svojo dejavnost opravljajo kot poklic, so sicer vključeni v sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja, niso pa v delovnem razmerju z državo oziroma centrom za socialno delo in je zahtevek tožnice za ugotovitev, da se njena rejniška pogodba šteje za pogodbo o zaposlitvi, neutemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - utemeljen razlog - ponavljajoča kršitev delovnih obveznosti
Ponavljanje istovrstnih oziroma podobnih dejanj kljub dvema pisnima in trem ustnim opozorilom kaže na to, da se tožnica očitno ni mogla prilagoditi pravilom in navodilom delodajalca, zaradi česar ji je tožena stranka utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
sodna taksa - sklep o stroških - nadaljnji izvršilni stroški
Sklep o nadaljnjih izvršilnih stroških, ki jih odmeri sodišče v teku izvršilnega postopka, ni sklep o stroških v smislu tarifne številke 2/3 Zakona o sodnih taksah, zato upnik ni dolžan plačati odmerjene sodne takse.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSK0003304
KZ člen 126, 126/5, 244, 244/1, 244/2, 126, 126/5, 244, 244/1, 244/2. ZKP člen 354, 391, 354, 391, 354, 391.
zloraba položaja - prodaja nepremičnin - zamenjava parcel - gospodarska dejavnost - objektivna identiteta obtožbe in sodbe
1. Tako je v citirani sodbi sicer na primeru drugega društva in druge izvršitvene oblike pojasnjeno, kdaj se bo opravljanje prevozov s strani društva, štelo kot gospodarska dejavnost, in sicer le tedaj, kadar bo šlo za storitev, ki se opravlja na trgu in s katero se konkurira drugim gospodarskim subjektom. V tem kontekstu je zato potrebno tudi razumeti obrazložitev izpodbijane sodbe, ko razlaga, da pri prodaji nepremičnin R.K. ni šlo za nastop na trgu nepremičnin s pridobitnim namenom oz. za tržno naravnanost.
Nepremičninsko poslovanje se je izključno nanašalo na premoženje R.K. in pri tem ni nastopal na trgu v smislu, kot to izhaja iz navedenih sodb Vrhovnega sodišča.
2. Sodišče je v okviru objektivne identitete med obtožbo in sodbo po 354. čl. ZKP vezano na opis dejanja v obtožbi, kar pomeni, da presoja, ali so konkretni očitki v obtožbi utemeljeni ali ne. Če na primer ugotovi za obtoženca neugodnejše dejansko stanje, kot je zatrjevano v obtožbi, ga ne sme upoštevati, temveč mora razsoditi v okviru obtožbe, prav tako pa ni dolžno ugotavljati dejstev, ki se v obtožbi ne zatrjujejo.
Prvostopenjsko sodišče ugotavlja, da so bile tožnikove duševne bolečine blažje in da niso bile dolgotrajne, da tožnik ni izgubil avtoritete in ugleda v službi, da zadeva na njegovo profesionalno (managersko) integriteto ni vplivala in da tožniku pri opravljanju dela ni bilo posebej neprijetno. Ne gre prezreti nespornega dejstva, da se tožnikova izjava ni razširjala vse vprek, na primer preko medijev, pač pa le znotraj podjetja, katerega predsednik uprave je bil tožnik. V tem smislu je še toliko bolj pomembna ugotovitev, da ugleda in avtoritete v službi ni izgubil. Iz vseh navedenih okoliščin spora pritožbeno sodišče sklepa, da pravična denarna odškodnina kot satisfakcija za tožnikove duševne bolečine v tem primeru ne pride v poštev.
Po prepričanju pritožbenega sodišča je prvi toženec kriv za tožnikovo škodo 60 %, tožnik pa 40 %. Prvostopenjsko sodišče je pravilno poudarilo, da sta tožnik in prvi toženec pred nesrečo skupaj popivala in da je, preden se jima je vozilo pokvarilo, celo vozil tožnik ter da se je strinjal s tem, da se naprej odpelje s prvim tožencem, ki je bil vinjen, brez vozniškega dovoljenja, vzvratno, z vozilom, ki ni dopuščalo normalne vožnje. Vse to vodi do visokega deleža sokrivde, ki ga nosi za lastno škodo. Pa vendarle je ta delež pri prvem tožencu po oceni pritožbenega sodišča večji, saj je bil ne glede na skupni pojem vožnje vzvratno s pokvarjenim vozilom v vinjenem stanju on tisti, ki je z avtom dejansko zapeljal na bankino tako, da se je vozilo prevrnilo po klancu navzdol. (Lastništvo vozila po prepričanju pritožbenega sodišča v teh okoliščinah ni igralo posebne vloge.)
odgovornost - nesreča - premikajoča vozila - obojestranska krivda
Pravna podlaga za ugotavljanje odškodninske odgovornosti je v tem gospodarskem sporu določba čl. 178/II (takrat veljavnega) ZOR, po kateri se pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila, uporabljajo pravila v krivdni odgovornosti. Če je ugotovljena obojestranska krivda, je namreč odškodninska odgovornost sorazmerna stopnji krivdne vsakega od imetnikov motornih vozil. Ob pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje, da sta k nastanku prometne nesreče pripomogla oba udeleženca, vendar, da je glavni vzrok za nastanek nesreče v ravnanju zavarovanca tožeče stranke, ki je bistveno bolj pripomogel k nastanku nesreče, saj je vozil motorno kolo pod vplivom alkohola, z neustreznim nakazovanjem smeri in zavijanjem v levo v neustreznem trenutku ter brez poprejšnjega preverjanja vozil okoli sebe, in da je zavarovanec tožene stranke s tem, ko je vozil prehitro, pripomogel k nesreči le v manjšem delu, je pravilna tudi njegova razmejitev krivdnih deležev med zavarovancema tožeče stranke in tožene stranke ter s tem njune odgovornosti za škodo v razmerju 70%:30%.
odškodninska odgovornost borzno posredniške hiše - zastaranje
Borzno posredniška hiša objektivno odgovarja za unovčenje delnic. Zastaranje začne teči tedaj, ko je oškodovanec zvedel za škodo in ne takrat, ko bi lahko izvedel za škodo.
V konkretnem primeru teče izvršilni postopek na podlagi izvršilnega naslova - sodbe, s katero je določena obveznost dolžnika. Ker dolžnik svoje obveznosti ni izpolnil prostovoljno v paricijskem roku 15 dni, je bil upnik primoran sprožiti predmetni postopek. Sicer drži, da je v predlogu za izvršbo predlagal izvedbo del po družbi G. d.o.o., in da je bila le-ta določena tudi v sklepu o izvršbi, vendar pa je tu potrebno upoštevati dejstvo, da sta stranki predmetnega postopka upnik in dolžnik, ne pa tudi družba G. d.o.o. ali L. d.o.o. S sklepom o izvršbi sodišče pooblasti upnika, da sam ali s pomočjo tretje osebe, izvrši potrebno dejanje, in na ta način doseže namen dolžnikove obveznosti. Tako kot ni potrebno, da upnik v predlogu za izvršbo določi tretjo osebo, tako tudi ni izključena možnost, da to dejanje opravi upnik sam, če bi tretja oseba ne bila določena, včasih pa to dejanje izvršita tudi upnik in tretja oseba skupaj. Tretja oseba tako ni udeleženec v izvršilnem postopku. Vendar pa upnik odgovarja za pravilno izbiro tretje osebe. Če je torej ravnal vestno in z dolžno skrbnostjo, neuspeh ali pomanjkljivosti izvršenega dejanja nista breme upnika, temveč je za to odgovoren dolžnik, ker je s svojim ravnanjem oz. pasivnostjo povzročil, da se njegova obveznost izvršuje na takšen način (dr. Borivoj Starovič, Komentar zakona o izvršnom postupku, str. 551). V konkretnem primeru je upnik za izvajalca izbral družbo G. d.o.o., vendar pa je sodišču prve stopnje večkrat sporočil, da le-ta gradbenih del zaradi prenizke cene noče izvršiti, končno pa je predlagal, da se potrebna dela izvršijo preko družbe L. d.o.o. Sodišče prve stopnje je to vlogo vročilo dolžniku v izjavo, vendar pa ta nanjo ni odgovoril, iz česar je mogoče sklepati, da takšnemu upnikovemu predlogu ni nasprotoval. Glede na navedeno so zato dolžnikove pritožbene navedbe, da upnik gradbenih del ni izvršil z izvajalcem, ki je bil določen v sklepu o izvršbi, pravno irelevantne.
izvršba na nepremičnino, ki ni vpisana v zemljiško knjigo - ustavitev izvršbe - pravna podlaga
Sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage za ustavitev izvršbe na nepremičnino dolžnice iz razloga, ker zemljiškoknjižno sodišče ni opravilo zaznambe izvršbe in zemljiške hipoteke, saj se v obravnavanem primeru vodi izvršba na nepremičnino, ki ni vpisana v zemljiško knjigo.
ZIZ člen 88, 88/1, 107, 107/1, 88, 88/1, 107, 107/1. ZPP člen 108, 108/1, 108, 108/1.
predlog za nadaljevanje izvršbe - novo sredstvo izvršbe - vsebina predloga - rubež terjatve - dopolnitev predloga - predlog za ponovni rubež premičnin
Če je bila upniku v skladu s prej veljavnim besedilom I. odstavka 88. člena ZIZ dana možnost, da ponovni rubež dolžnikovih premičnin predlaga v roku enega leta od dneva prvega rubeža, mu te pravice ni mogoče odvzeti iz razlogov, da bi glede na spremenjeno besedilo tega določila ZIZ (z novelo ZIZ-C) ponovni rubež moral predlagati v roku treh mesecev od uveljavitve ZIZ-C.
V kolikor je sodišče prve stopnje menilo, da upnikov predlog ni bil dovolj določno opredeljen, bi moralo upnika konkretno pozvati, kako naj predlog popravi oz. dopolni in pojasniti, zakaj šteje, da je le-ta nerazumljiv oz. nepopoln, ne pa zgolj abstraktno navesti številko člena zakona.
ZFPPod člen 27, 27/4, 27/5. ZGD-1 člen 425, 425/1. ZPP člen 81, 81/5.
izbris iz sodnega registra - pravno nasledstvo - rok - nadaljevanje izvršbe
Dne 7.4.2007 je pričel veljati ZFPPod-B, ki v 1. odstavku 4. člena določa, da se vsi pravdni, upravni in izvršilni postopki, začeti na podlagi ZFPPod, v katerih upniki izbrisane družbe uveljavljajo terjatve zoper družbenike take družbe, ki na dan uveljavitve tega zakona še niso končani, z dnem uveljavitve tega zakona ustavijo. Nato pa je z dnem 21.4.2007 začel učinkovati sklep Ustavnega sodišča RS, št. U-I-117/07-7 z dne 20.4.2007, ki je v 2. do 4. točki izreka določal, da se do končne odločitve Ustavnega sodišča zadrži izvrševanje ZFPPod-B, da v času zadržanja ustavitve postopkov iz 1. odstavka 4. člena ZFPPod-B nimajo pravnih učinkov in da so v času zadržanja prekinjeni vsi upravni in sodni postopki, začeti zoper družbenike na podlagi 4. in 5. odstavka 27. člena ZFPPod, novih postopkov pa ni mogoče začeti, ter da zastaranje terjatev v času zadržanja ne teče. Ustavno sodišče RS je v postopku za oceno ustavnosti ZFPPod-B nato dne 21.6.2007 z odločbo št. U-I-117/07-19 odločilo, da se sodni in upravni postopki, začeti zoper družbenike izbrisanih družb pred uveljavitvijo ZFPPod-B, nadaljujejo in končajo po določbah ZFPPod (6. točka izreka). Tako je bil na podlagi sklepa Ustavnega sodišča RS, št. U-I-117/07-7 z dne 20.4.2007 zadržan tudi enoletni rok za uveljavljanje zahtevkov upnikov zoper družbenike izbrisanih družb po ZFPPod, zato se je le-ta podaljšal za toliko dni, kolikor je trajalo učinkovanje sklepa Ustavnega sodišča RS, št. U-I-117/07-7 z dne 20.4.2007, tj. od 21.4.2007 pa do 3.7.2007 (ko je začela učinkovati odločba št. U-I-117/07-19 z dne 21.6.2007 - 42. točka obrazložitve). V konkretni zadevi je pričel teči enoletni rok za uveljavljanje zahtevkov zoper družbenike izbrisane družbe dne 23.5.2006 (dan objave izbrisa dolžnika iz sodnega registra v Uradnem listu RS). V času od 21.4.2007 do 3.7.2007 pa je bil zadržan in se zato do 4.7.2007, ko je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijani sklep, še ni mogel izteči.
Odtujitev in obremenitev nepremičnin je dopustna le v sorazmerju z višino zavarovane terjatve.
Nedopustno je izdati začasno odredbo na premoženju, ki občutno in večkrat presega vrednost terjatve (terjatev 2.000.000 SIT) različne zgradbe in zemljiška vredna najmanj 50.000.000 SIT).