ZDR-1 člen 34, 36, 109, 109/1, 110, 110/1-2, 110/1-4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Sodišče prve stopnje v zvezi z navedenim nadaljnjim pogojem za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni upoštevalo, da je bila tožnica že dalj časa pred spornim obdobjem v bolniškem staležu in da je bilo s pravnomočno sodbo na podlagi pripoznave ugotovljeno, da je bila tožnica tudi v obdobju od 19. 12. 2018 do 17. 1. 2019 nezmožna za opravljanje dela, da tožnica sploh še ni začela z delom v poslovalnici na C., kamor je bila premeščena 12. 9. 2018, torej v času bolniške odsotnosti, ki jo je nastopila 27. 7. 2018, ter da je bila pri toženi stranki zaposlena od 1. 1. 2008 dalje, torej več kot 11 let. Tožnica res ni sprotno obveščala tožene stranke o svojem stanju, vendar pa je tožena stranka vedela, da tožnica ni sposobna delati in da zato na delo ni prišla. Tako njeno ravnanje ne more v tolikšni meri porušiti zaupanja tožene stranke do tožnice in tudi ne organizacije dela v poslovni enoti na C., kot je to napačno zaključilo sodišče prve stopnje. Tudi v primeru tožničine bolniške odsotnosti, v kolikor bi ZZZS tožnici pravilno podaljšal bolniški stalež tudi po 17. 12. 2018, bi tožena stranka morala organizirati delovni proces, kot ga je. Tožena stranka je bila obveščena, da se je tožnica pritožila zoper odločbo ZZZS z dne 13. 12. 2018 in da je v socialnem sporu izpodbijala tudi odločbo zdravstvene komisije ZZZS z dne 9. 1. 2019. Iz tega izhaja, da je tožnica utemeljeno pričakovala podaljšanje bolniškega staleža, saj za delo ni bila zmožna. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče ugotovilo, da ni podan pogoj po prvem odstavku 109. člena ZDR-1, da nadaljevanje delovnega razmerja med strankama ni možno niti do izteka odpovednega roka, saj ugotovljena kršitev tožnice ni v tolikšni meri vplivala na medsebojna razmerja, njuno medsebojno zaupanje in na možnost nadaljnjega sodelovanja, da bi opravičevala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožnici podala tožena stranka.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti - predlog za odpust obveznosti - pogoji za začetek postopka - ovire za odpust obveznosti - presoja po uradni dolžnosti - vestnost in poštenost - domneva - sklep o začetku postopka odpusta obveznosti - ugovor upnika proti odpustu obveznosti - ugovor upravitelja proti odpustu obveznosti - kršitev zakonsko določenih obveznosti stečajnega dolžnika - zloraba pravice do odpusta obveznosti - postopek ugovora proti odpustu obveznosti - kontradiktornost postopka - ustavitev postopka odpusta obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - pravica do pritožbe
Iz listinske dokumentacije v spisu je razvidno, da v tej zadevi še ni bil izdan sklep o začetku postopka odpusta obveznosti in (tudi zato) zoper njega še ni bil vložen ugovor. Sodišče prve stopnje zato ni imelo podlage, da bi ob izdaji sklepa o začetku postopka odpusta presojalo tudi, ali je dolžnik kršil svoje obveznosti iz 383.b člena ZFPPIPP. V tej fazi odločanja bi lahko po uradni dolžnosti presojalo le, ali obstaja ovira za odpusti iz drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP in bi zato bilo potrebno zavrniti predlog za odpust obveznosti.
DRUŽINSKO PRAVO - TUJCI - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00035132
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. URS člen 32. DZ člen 161. ZPP člen 102, 102/1, 102/2.
spor iz razmerja med starši in otroki - postopek predodelitve mladoletnih otrok, določitve stikov in določitve preživnine - začasna odredba v družinskih sporih - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - dokazni standard verjetnosti - ogroženost otroka - največja otrokova korist - tuje državljanstvo - pravica do uporabe svojega jezika v postopku - pravica do tolmača - pravica do svobode gibanja - prepovedan prehod preko državne meje - neizvedba predlaganih dokazov - postavitev izvedenca - začasna preživnina - razporeditev preživninskega bremena - zvišanje preživnine - izvajanje stikov - vzdrževanje stikov v korist otroka - omejevanje stikov zaradi epidemije
Toženki svoboda gibanja in možnost prehajanja preko državne meje ni bila odvzeta. Omejena je toliko, da do dokončne odločitve o zadevi s seboj ne more odpeljati (tudi) mladoletne hčerke, kar je enkrat storila samovoljno in zaradi česar tožnik (oče) ni videl hčerke šest mesecev. Ker toženka nima celotnega uvida v korist mladoletne hčerke, bo morala sedaj počakati, da sodišče v tej pravdni zadevi pravnomočno odloči.
Toženkine zahteve po tem, da mora tožnik s testom izkazati, da ni okužen z virusom Covid-19, so pretirane. Tako kot se toženka ne testira, se tudi tožniku ni treba testirati, da bi lahko imel stike s hčerko.
zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - rok trajanja časovno omejenega ukrepa
V tretjem odstavku člena 502. b ZKP sta namreč določena maksimalna roka, ki ju sodišče lahko določi v enem sklepu in sicer v predkazenskem postopku in po izdaji sklepa o uvedbi preiskave največ tri mesece, po vložitvi obtožnice pa največ šest mesecev. Absolutni roki za trajanje tega ukrepa v predkazenskem postopku in v posameznih fazah kazenskega postopka pa, kot je bilo že pojasnjeno, so določeni v četrtem odstavku člena 502.b ZKP in sicer je najdaljši možni rok trajanja začasnega zavarovanja v predkazenskem postopku eno leto, v preiskavi dve leti, po vložitvi obtožnice do izreka sodbe sodišča prve stopnje pa skupaj trajanje tega začasnega ukrepa ne sme presegati treh let, kar je prvostopno sodišče tudi ustrezno pojasnilo, zato je pritožbeni očitek o kršitvi četrtega odstavka člena 502.b ZKP neutemeljen.
dopolnilni sklep - predlog za izdajo popravnega sklepa - odločitev o stroških
V skladu s prvim odstavkom 325. člena ZPP lahko stranka v primeru, da sodišče ni odločilo o vseh zahtevkih, o katerih bi moralo odločiti s sodbo, ali ni odločilo o delu zahtevka, v petnajstih dneh od prejema sodbe predlaga sodišču, naj se sodba dopolni.
ZS člen 83, 83/3, 83/3-8, 83a, 83a/1. ZZUSUDJZ člen 1, 3, 3/2. ZFPPIPP člen 59, 59/2, 296, 296/1, 296/2, 296/3, 296/4. Odredba o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih in razlogov iz 1. člena ZZUSUDJZ (2020) točka 1, 1-4.
stečajni postopek nad pravno osebo - objava oklica o začetku stečajnega postopka - zamuda roka za prijavo terjatve - prenehanje terjatve - zavrženje prijave terjatve - posebni ukrepi - epidemija - COVID-19 - nujne zadeve - tek rokov
Šele Odredba o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih in razlogov iz 1. člena ZZUSUDJZ je določila, da sodišča (od 31.3.2020) opravljajo naroke in odločajo samo v nujnih zadevah, kot to določa 83. člen ZS, od teh pa se kot nujne niso (več) štele zadeve prisilne poravnave in stečaja. To pa pomeni, da je rok za prijavo terjatve v tej zadevi tekel tudi v času do 30.3.2020, ko se je iztekel trimesečni rok za prijavo terjatev.
Ko pritožnik izpostavlja, da naj bi sodišče prve stopnje v škodo obdolženca odstopilo od načela neposrednosti in krnilo obdolženčevo pravico do izvajanja razbremenilnih dokazov, spregleda, da vendarle gre za mladoletnega oškodovanca in pri tovrstnih žrtvah kaznivih dejanj so že v procesni zakon vnesene posebne varovalke, ki dodatno ščitijo mladoletne oškodovance v zvezi z njihovo udeležbo bodisi v predkazenskih ali kazenskih postopkih (npr. določbe 65. člena ZKP). Slednje pomeni, da je v takšnih primerih procesno načelo neposrednosti omejeno z varovanjem koristi mladoletnih oškodovancev, ki jih je treba zavarovati pred podoživljanjem travmatičnih situacij. S takšno odločitvijo prvega sodišča pa v obravnavanem primeru nikakor ni bilo prizadeto načelo iskanja materialne resnice, saj je bil kot že rečeno mladoletnik temeljito zaslišan v navzočnosti obdolženca in njegovega zagovornika na glavni obravnavi 3. 4. 2019.
DZ člen 153, 154, 155, 156, 157, 157/2, 158, 159, 160, 161. ZNP člen 222, 222/1-5. ZNP-1 člen 100, 101, 105, 108. ZIZ člen 38, 38/5, 38/6, 272. ZPP člen 413. URS člen 22.
varstvo in vzgoja mladoletnega otroka - določitev preživnine - določitev stikov - začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje koristi otrok - ogroženost otroka - nujnost postopka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - stroški postopka - prosti preudarek pri odločanju o stroških v družinskih sporih
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zaključilo, da ugotovljene okoliščine z verjetnostjo izkazujejo, da je otrok ogrožen oziroma je zelo verjetno, da bo utrpel škodo kot posledico ugotovljenih ravnanj matere (točka 16. obrazložitve sklepa z dne 8.4.2020) in je zato potrebno ukrepati že pred pravnomočno odločitvijo o varstvu in vzgoji skupnega mladoletnega sina in z začasno odredbo zavarovati otroka.
ničnost sporazuma - pooblaščenec - podpis - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - pisni sporazum - napake volje
Čeprav sodišče prve stopnje ni spregledalo pooblastila, s katerim sta direktor in prokuristka tožene stranke področno vodjo pooblastila za izvedbo vseh postopkov in načinov prenehanja pogodbe o zaposlitvi (to je bistveno dejstvo spora!), pa je ob tem neutemeljeno izpostavilo, da tožnici ob sklepanju sporazumov s tem pooblastilom nista bili seznanjeni. Ta okoliščina namreč z vidika relevantnih določb za izpodbijanje sklenjenih dogovorov s strani tožnic ni v ničemer pomembna. Tudi ne npr. z vidika določb o prevari, s tem da sodišče prve stopnje niti ni navedlo pravne podlage za svoje stališče. Nenazadnje je po 69. členu OZ možna naknadna odobritev pogodbe, če jo sklene nekdo kot pooblaščenec v imenu drugega brez njegovega pooblastila, kar še zmanjšuje pomen formalnosti pri sestavi pooblastila.
Sodišče prve stopnje je torej prvotni izostanek podpisa prokuristke na sporazumih, njen naknadni podpis, v vmesnem času pa preklic podpisov s strani tožnic, napačno ocenilo kot odločilna dejstva za ugotovitev ničnosti izpodbijanih sporazumov, medtem ko po presoji pritožbenega sodišča ni nobene podlage za takšno odločitev.
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko teže poškodb oškodovanca ni upoštevalo kot obteževalne okoliščine, saj v primeru, da je zakonodajalec kakšno okoliščino že upošteval kot zakonski znak kaznivega dejanja, sodišče take okoliščine ne sme upoštevati kot obteževalne, razen, če to opravičuje večja intenzivnost take okoliščine. Pravilno je ravnalo tudi, ko teže kršitve drugega odstavka 58. člena ZPrCP ni upoštevalo kot obteževalne okoliščine. Tako kot nastanek hude telesne poškodbe, tudi kršitev pravila cestnega prometa pomeni izpolnjenost zakonskega znaka obravnavanega kaznivega dejanja in omenjenega dejstva ni dopustno še dodatno upoštevati oz. vrednotiti kot obteževalne okoliščine. Prekršeno pravilo cestnega prometa, neodvisno od predpisane globe, pa po mnenju pritožbenega sodišča tudi ni takšne intenzitete, da bi kršitev pomenila znatno večjo težo kaznivega dejanja.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - ogrožanje lastnega zdravja - hujše ogrožanje lastnega zdravja - ogrožanje zdravja drugih - shizofrenija - duševna motnja - poseg v pravico do osebne svobode - začasna omejitev gibanja - vrsta ukrepa - sprejem na zdravljenje na oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve še pred izdajo sklepa sodišča
Zaradi maniformnega vedenja kot izraza shizoafektivne psihoze je pri nasprotnem udeležencu hudo motena presoja realnosti in ni sposoben obvladovati svojega ravnanja. Navedeno utemeljuje sklep, da nasprotni udeleženec ni sposoben sprejeti odločitve o lastnem zdravljenju. Že iz tega razloga je izkazano, da huje ogroža svoje zdravje.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - SOCIALNO VARSTVO
VSM00071908
ZDZdr člen 74, 74/1, 74/1-1, 74/1-2, 74/1-3, 74/1-4, 74/1-5.
sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - mladoletna oseba - prostorska zasedenost - pravice varovancev zavoda
Odločitev, kakršno je sprejelo sodišče prve stopnje - namestitev nasprotnega udeleženca v prenapolnjen SVZ - posega v človekove pravice nasprotnega udeleženca pa tudi preostalih varovancev oddelka. V zavod se namešča oseba agresivna do sebe in drugih. Namestitev dodatnih oseb v prezaseden SVZ ni sprejemljiva tudi z vidika posega v ustavne pravice drugih uporabnikov varovanega oddelka.
nasilje v družini - psihično nasilje - ukrepi po zpnd - fizično nasilje
Psihično nasilje so ravnanja, s katerimi povzročitelj nasilja žrtvi povzroči strah, ponižanje, občutek manjvrednosti, ogroženosti in druge duševne stiske.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00036572
KZ-1 člen 56, 57, 58, 71, 134a. ZSSve Zakon o sodnem svetu (2017) člen 8, 8/4, 44. ZKP člen 19, 39, 39/1, 39/1-6, 39/2, 39/2-2, 42, 42/4, 57, 57/1, 57/3, 57/4, 60, 60/2, 60/4, 242, 357, 371, 371/1, 371/1-5, 372, 372-3, 378, 378/1, 394, 394/1, 442, 442/1, 445. URS člen 23.
kaznivo dejanje zalezovanja - pogojna obsodba - videz nepristranskosti sodišča - varnostni ukrep - prepoved približevanja - sposobnost za sodelovanje na glavni obravnavi - izvedensko mnenje - zloraba pravic v postopku - predlog za kazenski pregon - javna seja - zahteva za izločitev sodnika - nepristransko sojenje - nestrinjanje z vodenjem postopka - procesno vodstvo glavne obravnave - predlog za prenos krajevne pristojnosti - Sodni red - umik predloga za pregon - izključitev kazenskega pregona - zahteva za izločitev dokazov - ovadba oškodovanca - zakonitost odredbe - prepoznava oseb po fotografijah - glavna obravnava v nenavzočnosti obdolženca - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga
Nepristranskost sodišča je treba ocenjevati ne le po njenih učinkih (na primer po odsotnosti kršitev procesnih pravic ene izmed strank, po vplivu (ne)pristranskosti na odločitev o glavni stvari), temveč tudi po njenem zunanjem izrazu, namreč, kako lahko vprašanje razmerja pristranskosti oziroma nepristranskosti razumejo stranke v konkretnem postopku.
Za razliko od prej veljavnega Sodnega reda, trenutno veljavni Sodni red izrecno določa, kje sedi obdolženec. Tako ni nobenega dvoma, da je njegovo mesto na sodnikovi desni strani. Zgolj izjemoma, kadar sodnik določi drugače, lahko obdolženec sedi drugje.
Vprašanje, ali je obdolženec sposoben sodelovati na glavni obravnavi, je torej predmet presoje sodišča, ne pa obdolženčeve osebne odločitve.
Procesno postopanje sodnika in vrsta odločitve, ki jo sodnik sprejme v okviru svojih pristojnosti, ne glede na to, ali so pravilne ali ne, same po sebi, brez navedbe dodatnih okoliščin, ki bi kazale na pristranskost sodnika, ne morejo biti podlaga za njegovo izločitev.
Zlorabo postopkovnih pravic v zvezi s podajanjem predlogov za prenos krajevne pristojnosti je mogoče obravnavati enako kot zlorabo pravic v zvezi z zahtevami za izločitev sodnika. Prek analogne uporabe določbe petega odstavka 42. člena ZKP je zato mogoče zavreči tudi predlog za prenos krajevne pristojnosti, ki predstavlja zlorabo postopkovnih pravic. Sodišče prve stopnje ni bilo dolžno predložiti predloga za prenos krajevne pristojnosti sodišču, ki bi o predlogu sicer odločalo, ko je ugotovilo, da gre za ponavljanje razlogov, ki so že bili podani in da je predlog podan z namenom zavlačevanja postopka.
Predlog za pregon je procesna izjava oškodovanca, s katero izrazi svojo procesno voljo, da se zoper obdolženca sproži kazenski postopek. Ta izjava je lahko ustna ali pisna, zakon obličnosti ne predpisuje, pomembno je, da je volja izražena jasno in nedvoumno. Zakon tudi za umik predloga za pregon posebne obličnosti ne predpisuje, vendar pa mora biti procesna izjava o umiku predloga za pregon izrecna, nedvoumna in brezpogojna ter zanjo ni potrebno obdolženčevo soglasje. Oškodovanec mora biti v takšnem psihičnem stanju, da je sposoben razumeti pomen izjave o umiku predloga za pregon in izjava volje ne sme biti posledica vpliva sile, grožnje ali drugega nedovoljenega sredstva, sicer gre za pravno neveljaven umik.
Oškodovanec izgubi pravico, da po podanem pravnem pouku ponovno vloži predlog za pregon za dejanje (iste historične dogodke), za katere je že podal umik.
Zbrani do umika predloga za pregon sami po sebi niso nezakoniti in za njihovo izločitev v določbi 83. člena ZKP ni zakonske podlage, vendarle so sankcionirani s prepovedjo uporabe - na njih sodišče ne sme opirati svoje odločbe. Če sodišče to prepoved krši, zagreši bistveno kršitev določb kazenskega postopka (8. točka prvega odstavka 371. člena ZKP).
Poziv policije k ravnanju (dati ali ne dati dovoljenje za pregled) ne pomeni nedovoljenega vpliva na voljo obdolženca, ki bi pomenila negativen poseg v obdolženčevo pravico do zasebnosti V nasprotnem primeru ne bi bilo mogoče šteti nobene izjave ali dejanja za prostovoljnega.
ZPP člen 11, 185, 185/1, 185/5.. ZS člen 83a, 83a/1.
sprememba tožbe
Prvi odstavek 185. člena ZPP določa, da lahko sodišče dovoli spremembo tožbe, čeprav se tožena stranka temu upira, če misli, da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama. Glavno vodilo pri presoji, kdaj je „to smotrno“, je načelo ekonomičnosti postopka (11. člen ZPP), ki zahteva, da se, kadar je le mogoče, izkoristi že zbrano procesno gradivo ter tako omogoči dokončna rešitev spora.
Celotno zapuščinsko premoženje je dedovala zapustnikova vdova na podlagi sodne oporoke, katere veljavnost ni sporna.
Ob upoštevanju drugega odstavka 25. člena ZD bi zapustnikovemu bratu nujni delež pripadal le, če bi trdil in izkazal, da je trajno nezmožen za delo in nima potrebnih sredstev za življenje. Ker takih trditev (in dokazov zanje) v teku postopka pred sodiščem prve stopnje ni ponudil, je odločitev sodišča prve stopnje, ki njegovi zahtevi za nujni delež ni sledilo in je za dedinjo celotnega zapuščinskega premoženja razglasilo zapustnikovo vdovo, pravilna.
začasna odredba - težko nadomestljiva škoda - regulacijska začasna odredba
V zadevi, kot je predmetna gre za tako imenovane regulacijske začasne odredbe, katerih namen je začasna ureditev spornega razmerja. Regulacijske začasne odredbe pa so zaradi preprečitve težko nadomestljive škode dopustne v izjemnih, nujnih in upravičenih primerih pod pogojem, da je izkazano, da bi z izvršitvijo izpodbijanega upravnega akta stranki nastala težko nadomestljiva škoda. Obstoj težko nadomestljive škode je potrebno ugotavljati in presojati za vsak primer posebej in to restriktivno. Težko nadomestljiva škoda se mora neposredno nanašati na dejstva, ugotovljena v upravnem aktu, to je v okviru ugotavljanja začasne zadržanosti od dela, torej v zvezi z opravljanjem dela in predvsem zdravstvenega stanja, kot bistvenega razloga za zadržanost od dela. O težko nadomestljivi škodi lahko govorimo le tedaj, kadar je poleg verjetnosti nastanka škode izkazano tudi, da bo škodo težko nadomestiti ali omiliti in se pričakuje nastanek resnih posledic, ki se kaže v tem, da gre za znatno škodo, ki bi upnika prizadela toliko, da bi jo bilo težko sanirati.
Uredba o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (2009) člen 16, 20, 20/1, 20/4.
plača - dodatki k plači - položajni dodatek - dodatek za posebne življenjske razmere v tujini - določitev območja - misija
Položajni dodatek pripada javnemu uslužbencu za čas dela v tujini, ko opravlja naloge vodenja ali poveljevanja, in sicer vodji predstavništva in začasnemu odpravniku poslov med celodnevno odsotnostjo vodje predstavništva (1. stavek prvega odstavka 20. člena Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini - Uredba). Po toženčevem pravilniku sta kot korelat delovnih mest vodje predstavništva in začasnega odpravnika poslov v sodelovanju v mednarodni civilni misiji, ki sta določeni v Uredbi, s strani ministrstva določeni delovni mesti vodje kontingenta in osebe, ki vodjo kontingenta nadomešča. Tožnik v kritičnem času ni zasedal delovnega mesta, ki bi po predpisih upravičevalo pravico do položajnega dodatka. Do položajnega dodatka ni upravičen, saj Uredba izrecno določa upravičence do položajnega dodatka, samo sodišče pa za posamezne dolžnosti dodatka ne more določiti. V sodnem postopku ni mogoče dokazovati, da je posamezna funkcija (ki ni navedena v 20. členu Uredbe) primerljiva s funkcijami, za katere Uredba določa dodatek za položaj, ter na tej podlagi uveljavljati izplačila dodatka. Takšno stališče potrjuje tudi sodba Vrhovnega sodišča.
V skladu s 16. členom Uredbe dodatek za posebne življenjske razmere v tujini javnemu uslužbencu pripada le, če je območje, na katerega je napoten, s strani ministra določeno kot območje s posebno težkimi življenjskimi razmerami in okoliščinami dela. Takšna določitev območja oziroma ugotovitev, da so na določenem območju življenjske razmere in okoliščine dela takšne, da opravičujejo priznanje dodatka na podlagi 16. člena Uredbe, je (izključno) v pristojnosti ministra in v to pristojnost sodišče ne more posegati.
ZRev-2 člen 39, 39/2, 39/2-1, 52.. ZDR-1 člen 39, 90, 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - konkurenčna prepoved - nadurno delo
Ker je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da tožnica ni dokazala, da je direktorico v maju 2018 obvestila o nameravani ustanovitvi svoje revizijske družbe in ker tožnica obenem ni niti trdila, da bi toženo stranko ob drugi priliki obvestila o ustanovitvi te družbe oziroma da bi pridobila soglasje Partnerja za etiko in neodvisnost in Partnerja za obvladovanje tveganja, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je tožnica opustila svojo dolžnost obveščanja tožene stranke iz Priročnika in ZRev-2. Ker prvi odstavek 52. člena ZRev-2 zahteva poročanje o že pridobljenih deležih, Priročnik pa pridobitev predhodnega pisnega soglasja Partnerja za etiko in neodvisnost in Partnerja za obvladovanje tveganja, teh obveznosti pa tožnica ni zagotovo izpolnila, bi bila kršitev podana, čeprav bi tožnica dokazala, da je v maju 2018 direktorico tožene stranke na sestanku obvestila o nameri ustanovitve svoje družbe.
Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da se je rok za popravo tožbe iztekel že dne 12. 2. 2020 in je izdalo izpodbijani sklep, s katerim je tožbo zavrglo. Takšna odločitev ni pravilna, saj ni mogoče šteti, da je rok za popravo tožbe, določen v sklepu z dne 19. 12. 2019, začel teči, takrat ko je tožnik prejel odločbo Bpp, katera je glede na kasnejši dopis sodišča prve stopnje temeljila na napačnih podatkih. Ta rok bi lahko začel teči šele od prejema dopisa z dne 13. 2. 2020, s katerim so bili za odločanje o prošnji za pridobitev brezplačne pravne pomoči upoštevani pravilni podatki.