privatizacija stanovanj - popolnost zahteve za odkup stanovanja - predložitev pisne izjave o okoliščinah iz člena 128/2 in 148/2 SZ - vrednost točke
Zmotno je materialnopravno stališče revidentke, da je podaja pismene izjave o okoliščinah iz drugega odstavka 128. člena in drugega odstavka 148. člena SZ zakonska obveznost upravičenca do nakupa stanovanja, zaradi česar naj bi bilo brez take izjave vloženo zahtevo šteti za nepopolno vlogo. Iz zakonske dikcije navedenih členov jasno izhaja, da gre le za pravico lastnika stanovanja, da v določenih primerih odkloni sklenitev kupne pogodbe in ne za obveznost prejšnjega imetnika stanovanjske pravice, da s pisno izjavo dokazuje neobstoj okoliščin, ki bi upravičevale lastnika k zavrnitvi zahteve za prodajo stanovanja.
Tožnica, ki je v pravdi dokazala, da je bila odklonitev zahteve za prodajo stanovanja neutemeljena, upravičeno zahteva sklenitev kupne pogodbe pod pogoji, ki bi jih imela, če tožena stranka z izpolnitvijo svoje zakonske obveznosti ne bi odlašala. To pa narekuje upoštevanje vrednosti točke iz 121. člena SZ, ki je veljala na 30. dan po vložitvi zahteve za prodajo stanovanja.
UZITUL člen 9, 14.SZ člen 117, 117/1, 123, 147. UREDBA O IZVEDBI PRIVATIZACIJE STANOVANJSKIH HIŠ IN STANOVANJ, PREVZETIH OD ORGANOV IN ORGANIZACIJ BIVŠE SFRJ IN JLA člen 2, 2/2, 2/3.
vojaško stanovanje - odkup stanovanja po 117. členu SZ - pridobljene pravice
Tudi po Uredbi o izvedbi privatizacije stanovanjskih hiš in stanovanj, prevzetih od organov in organizacij bivše SFRJ in JLA (Uradni list RS, št. 61/92, v nadaljevanju uredba), se privatizacija stanovanjskih hiš in stanovanj, ki so bila državno premoženje nekdanje SFRJ, izvede v skladu z določili SZ, tj. po določbah 117. in naslednjih členov tega zakona. V 2. odstavku 2. člena te uredbe je sicer res določeno, da se stanovanja, prevzeta od JLA, ki so bila dodeljena po 6.1.1991, privatizirajo, če so bila dodeljena v skladu s predpisi, ki so veljali v Republiki Sloveniji. Vendar pa si tožnik to določbo zmotno razlaga. Če bi bila njegova razlaga točna, do privatizacije ne bi imeli pravice vsi tisti, ki so stanovanja pridobili pred tem datumom. Da pa naj bi ta rok veljal tudi po uveljavitvi SZ, pa je v nasprotju z že navedeno določbo uredbe, da se stanovanja privatizirajo po pogojih iz SZ. Uredba v 3. odstavku 2. člena drugače od SZ določa le začetek teka roka iz 123. in 147. člena SZ.
Tožena stranka je v dopisu z dne 31.3.1993 določila širši krog upravičencev, kot ga določa SZ. Vendar pa mora sodišče to "širitev", če ni povsem jasno določena, restriktivno tolmačiti, ker pomeni omejitev lastninske pravice zavezanca. Obveznost prodaje stanovanja po privatizacijskih pogojih namreč pomeni prodajo za ceno, ki je bistveno nižja od tržne. Če tožena stranka ne uvršča tožnika v krog oseb, ki ga zajema navedeni dopis, in med njima tudi ni bila sklenjena nobena pogodba, ki bi toženo stranko zavezovala, lahko tožnik od tožene stranke uspešno zahteva odkup po privatizacijskih pogojih SZ le, če ima tožena stranka status zavezanca po SZ v povezavi z ustavnim zakonom in uredbo. Morebitnega nekorektnega obnašanja predstavnikov tožene stranke (ustne obljube) pa v tem postopku ni mogoče obravnavati.
ZOR člen 279, 279/1, 279/2. ZPP (1977) člen 2, 2/1.
odločanje v mejah postavljenega zahtevka - zamudne obresti - obrestne obresti - kapitaliziranje obresti (pripis obresti h glavnici)
Pripis zamudnih obresti glavnici, brez ustrezne podlage v tožbenem zahtevku, ni v skladu s prepovedjo obrestovanja obresti (1. in 2. odst. 279.čl. Zakona o obligacijskih razmerjih). V tem obsegu, kolikor je prisodilo zamudne obresti od pripisanih obresti, je sodišče prekoračilo tožbeni zahtevek.
OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS03861
ZOR člen 66. ZPP (1977) člen 12, 12/1, 12/2, 201. ZTLR člen 20, 20/1, 33, 61, 61/2, 64, 64/1.URS člen 33, 68, 68/1.UZS68 člen I.UZIU člen 9, 9/1.UZITUL člen 16.
napake volje - navidezna pogodba - ničnost kot predhodno vprašanje - enotno sosporništvo - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - tujec (državljan bivše SFRJ) - kupoprodajna pogodba, sklenjena pred osamosvojitvijo RS
Kadar se s tožbo uveljavlja zahtevek, samostojno ali skupno z zahtevkom za izstavitev ustrezne zemljiškoknjižne listine, mora za ugotovitev ničnosti dejanski kupec tožiti tako prodajalca kakor tudi navideznega kupca, ker sicer ni tožena prava stranka (201. člen zakona o pravdnem postopku - ZPP). V vsem tem ima sodišče prav. Ne pa tudi v svojem načelnem stališču, da o tem vprašanju ni mogoče odločiti kot o predhodnem le ob udeležbi sedanjih pravdnih strank. Ko namreč zakon določa, da kadar je odločba sodišča odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje, pa o njem še ni odločilo sodišče ali kakšen drug pristojen organ, lahko sodišče samo reši to vprašanje, če ni s posebnimi predpisi drugače določeno (prvi odstavek 12. člena ZPP). Zakon torej ne omejuje ugotavljanja pravice ali pravnega razmerja le na relaciji pravdnih strank in tako ne preprečuje, gledano na tu obravnavano zadevo, da bi se odločalo o pravici, ki se tiče tudi tretje osebe. Seveda pa ima takšna odločitev pravne učinke le v pravdi, v kateri je bila sprejeta (drugi odstavek 12. člena ZPP). Zato določb o enotnem sosporništvu (201. člen ZPP) ter z njimi povezanega vprašanja udeležbe vseh sospornikov v pravdi ni mogoče postavljati kot pogoj za reševanje predhodnega vprašanja.
Pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi pravnega posla (prvi odstavek 20. člena zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih, Ur. list SFRJ, št. 6/80 in 36/90 - ZTLR) se ne zgodi "na enkrat", z eno potezo, uno actu, marveč gre za večstopenjsko dogajanje. Dokler ni pravica definitivno pridobljena z vpisom v zemljiško knjigo (33. člen ZTLR), je mogoče govoriti, kot se izraža teorija, o pričakovalni pravici oziroma pravicah v posameznih fazah pridobivanja lastninske pravice (sama sklenitev posla, včasih pravno pomembna izročitev nepremičnine, zemljiškoknjižni predlog). Te "fazne" pravice, bodisi obligacijske bodisi stvarnopravne narave, pa uživajo različno močno pravno varstvo in seveda tudi upravičenja (na primer ustanovitev in pridobitev pogodbene hipoteke na "drug ustrezen način" - drugi odstavek 61. člena in prvi odstavek 64. člena ZTLR; večina prometa s stanovanji v blokih je pri nas potekala brez vpisa v zemljiško knjigo ipd.). Eno takšnih upravičenj je tudi pravica kupca, da izposluje sklepno dejanje - pridobitev lastninske pravice z vpisom prenosa le-te nase v zemljiški knjigi. V opisane pravice, pridobljene pred uveljavitvijo ustave in ustavnega zakona za njeno izvedbo pa tudi pred uveljavitvijo ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 1/91-I - UZITUL, katerega 16. člen ureja le lastninsko in druge stvarne pravice na nepremičnini), vsi našteti akti niso posegli, jih niso izničili in tako tudi ne onemogočili, da bi na podlagi teh pravic upravičenci pridobili lastninsko pravico, če so seveda podani pogoji za to po predpisih, ki so veljali poprej.
služnostna pravica - stvarna služnost - pridobitev služnosti s priposestvovanjem - sprememba kulture gospodujočega zemljišča - širitev služnosti
Ni sprejemljivo apriorno stališče, da sprememba kmetijske kulture gospodujočega zemljišča - travnik v vinograd že sama ob sebi pomeni širitev služnosti.
Pravilnik o ocenjevanju zdravstvene sposobnosti za vojaško službo člen 10, 11. Pravila službe v slovenski vojski točka 227. ZOR člen 154.
povzročitev škode - podlage za odgovornost - nevarna dejavnost - odgovornost države - služenje vojaškega roka - škoda nastala pri športni aktivnosti - pravila igre - izvajanje nadzora
Šteje se, da tisti, ki se udeleži športne igre privoli v morebitno škodo, ki mu utegne nastati ob tej športni aktivnosti, vendar le, če se aktivnost odvija v okviru postavljenih pravil. V tem primeru je izključena nedopustnost ravnanja in s tem odškodninska obveznost. Kadar pa je udeležba pri športni igri obvezna, ni mogoče izkjučiti nedopustnosti ravnanja zaradi privolitve oškodovanca.
Iz obrazložitve sodb sodišč prve in druge stopnje izhaja, da tožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zatrjeval, da bi naj bila razporeditev k igranju košarke v nasprotju z oceno njegove zdravstvene sposobnosti. Zato ni podlage za ugotovitev, da je tožena stranka s tem, ko je od tožnika zahtevala udeležbo pri športnih aktivnostih, ravnala nedopustno.
Sodišče druge stopnje je ugotovilo, da je igra košarke potekala v skladu s pravili igre. Zato je sodišče druge stopnje pravilno ocenilo, da odsotnost dežurnega čete ni mogla biti v vzročni zvezi z nastankom tožnikove poškodbe. Kljub temu, da tožena stranka ni nadzirala vojakov pri igranju košarke, niso izpolnjeni pogoji za njeno odškodninsko obveznost.
objavljanje podatkov in sporočil družbe - način objave - sklic skupščine - ničnost sklepa skupščine - uveljavljanje ničnosti - aktivna legitimacija delničarja
Člen 186 ZGD pove, v katerem glasilu je treba objaviti tiste podatke in sporočila, za katere je res uprava družbe upravičena presoditi, ali so pomembni za delničarje. Uprava družbe pa ni upravičena presojati, ali so pomembna za delničarje tista sporočila oziroma podatki, za katere zakon ali akt družbe določata dolžnost objave.
Po 2. odst. 360. člena ZGD lahko uveljavlja ničnost (tudi) vsak delničar, ne glede na število delnic.
povzročitev škode - podlage za odgovornost - vzročna zveza - teorija o adekvatni vzročnosti - deljena odgovornost - povrnitev negmotne škode - pravica ožjih družinskih članov do denarne odškodnine
Po teoriji o adekvatni vzročnosti se od številnih okoliščin, ki so v zvezi z nastankom škode, kot vzrok šteje samo tista okoliščina, ki po rednem teku stvari pripelje do take posledice. V poštev pridejo samo posledice, ki niso čisto zunaj tega, kar se po življenjski izkušnji šteje kot možna posledica kakšnega dogodka. Če je v danih okoliščinah posledica nekaj izrednega, tedaj taka posledica ni adekvatna in zato tudi ne pravno odločilna.
izpodbojna pogodba - kdaj je pogodba izpodbojna - napake volje - bistvena zmota - tožbeni zahtevek na razveljavitev pogodbe
Na trditev tožene stranke, da pogodbe o odkupu opreme ne bi sklenila, če bi vedela, da teče za lokal denacionalizacijski zahtevek, in ponovljeno v reviziji in zdaj prvič opredeljeno kot ravnanje v bistveni zmoti (61. člen ZOR), je potrebno odgovoriti, da je sicer res mogoče uveljavljati zmoto kot razlog izpodbojnosti pogodbe (111. člen ZOR). Vendar, kadar gre za sodno uveljavljanje izpodbojnosti pogodbe, je potrebno to storiti s tožbo (arg. iz prvega odstavka 112. člena in 117. člena ZOR). Tožena stranka takšnega zahtevka s tožbo ni postavila. Zato nižji sodišči upravičeno nista šteli toženkinih trditev, ki so merile na izpodbojnost pogodbe zaradi zmote, kot pravno pomembnih.
pobotanje terjatev - uveljavljanje v pobot terjatve iz pravnomočno nedokončanega pravdnega postopka
Zakon o obligacijskih razmerjih namreč določa v 336. členu, da lahko dolžnik pobota terjatev, ki jo ima nasproti upniku, s tistim, kar ta terja od njega, če se obe terjatvi glasita na denar ali na druge nadomestne stvari iste vrste in iste kakovosti in če sta obe zapadli. Iz teh, res da skopo opredeljenih splošnih pogojev za pobot, je mogoče sklepati (v čemer sta si teorija in sodna praksa edini), da je mogoče pobotanje opraviti s terjatvijo, če je ta natančno ugotovljena. Da pa je natančno ugotovljena, nikakor ni mogoče trditi za terjatev, ki je predmet drugega pravdnega postopka, ki še ni pravnomočno končan, ko je torej terjatev še vedno sporna. Ko je tako sodišče prve stopnje ugotovilo, da zadeva P (prej P), v kateri nastopata pravdni stranki v zamenjanih položajih, še ni pravnomočno končana, je pravilno ravnalo, da pobotanja ni izvedlo.
ZPPSL člen 125, 125/4-1.ZOR člen 1021, 1021/1, 1022, 1022/1.
nakazilo - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj v stečaju - subjektivni element dejanskega stanu - neobičajno plačilo - sprejem nakazila
Neobičajnost plačila je predpostavka obstoja subjektivnega dejanskega stanja izpodbojnosti in ne objektivnega, in sicer ne glede na to, kdaj v zadnjem letu pred začetkom stečajnega postopka je do njega prišlo.
STVARNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS03838
ZOR člen 62, 111.ZZZDR člen 84. ZTLR člen 22, 23, 23/1.
darilna pogodba - preklic darila - napake volje - zmota v nagibu pri neodplačni pogodbi - izpodbojnost darilne pogodbe - izvenzakonska skupnost - delitev skupnega premoženja - pomešanje stvari
ZTLR v 1. odstavku 23. člena določa, da če so stvari, ki pripadajo različnim lastnikom, tako spojene ali pomešane, da se ne dajo več ločiti brez znatne škode ali brez nesorazmernih stroškov, nastane na novi stvari solastninska pravica dotedanjih lastnikov in sicer v sorazmerju z vrednostjo, ki so jo imele posamezne stvari ob spojitvi ali pomešanju. Ker pa je prizidek v skupni lastnini pravdnih strank, se lahko njun prispevek iz posebnega premoženja - vsak je prispeval 1/2 gradbene parcele - le vračuna v njun delež na skupnem premoženju. Zato sta sodišči prve in druge stopnje pravilno odločili, da tožnica ne more zahtevati vrnitve darila ne da bi obenem zahtevala tudi ugotovitev deležev na skupnem premoženju in delitev skupnega premoženja po 58. in naslednjih členih ZZZDR.
ZSR v 19. členu določa, da imetnik stanovanjske pravice, ki trajno neha uporabljati stanovanje, izgubi stanovanjsko pravico. Torej imetnik stanovanjske pravice to pravico izgubi tudi pred pretekom šestmesečnega roka, če stanodajalec dokaže, da se je imetnik stanovanjske pravice izselil iz stanovanja z namenom trajno prenehati uporabljati stanovanje.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj v stečaju - obstoj subjektivnega elementa dejanskega stanu - vračilo posojila pred zapadlostjo
Za uspešno izpodbijanje pravnih dejanj po 125. členu ZPPSL je odločilno, da subjektivni element izpodbijanja že obstoji ob izvršitvi izpodbojnega dejanja. Če takrat ne obstoji, izpodbojnemu zahtevku ni mogoče ugoditi.
razmerja med družbo in družbeniki - posojilo družbi namesto lastnega kapitala - zahtevek za vračilo posojila v stečajnem postopku
Družbeniki morajo zagotavljati družbi lasten kapital in ga ohranjati. Če je družba zašla v slab ekonomski in finančni položaj, je še posebej pomembno, da dobi svež lasten kapital. Stvar družbenika je, da kot dober gospodarstvenik ustrezno ukrepa. Posojila svežega lastnega kapitala ne morejo nadomestiti.
služnostna pravica - stvarna služnost - ustanovitev služnosti s pravnim poslom - priposestvovanje - širitev služnosti
Če bi bila v danem primeru služnost pravilno ustanovljena s pravnim poslom, bi morala biti pogodba sklenjena v pisni obliki, tako da bi jo bilo mogoče vpisati v zemljiško knjigo (52. člen ZTLR). Ker temu ni bilo tako, a sta sodišči prve in druge stopnje ugotovili, da je bila vendarle dogovorjena (torej je šlo za napako v obličnosti), sta na podlagi 73. člena ZOR šteli dogovor za veljaven, kolikor sta pogodbeni stranki izpolnjevali obveznosti, ki so iz njega nastale.
Če bi toženca pridobila le obligacijsko pravico na podlagi pravnega posla, bi bila upravičena le do obligacijskopravnega varstva, to je do zahtevka na izstavitev ustrezne listine, ki bi šele omogočila vpis služnostne pravice v zemljiški knjigi in s tem nastanek stvarne pravice. V takem primeru stvarnopravne pravice do služnosti še ni in sodišče ne more ugotoviti njenega obstoja, kot je predlagano v 1. točki tožbenega zahtevka, ki bi ga bilo treba zavrniti, če ne bi bila služnost tudi priposestvovana. Priposestvovanje pa je po določilu 54. člena ZTLR originaren način pridobitve služnostne pravice brez vpisa v zemljiško knjigo.
negmotna škoda - denarna odškodnina - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - določitev višine odškodnine - povrnitev bodoče škode
Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo in sicer za pretrpljene telesne bolečine, duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti in strah.
negmotna škoda - denarna odškodnina - določitev višine odškodnine - telesne bolečine - primarni in sekundarni strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti in skaženosti - povrnitev bodoče škode - upoštevanje sodne prakse
Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo in sicer za telesne bolečine, strah ter duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti in skaženosti.
negmotna škoda - denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti, skaženosti in strah - odmera višine odškodnine - pravična odškodnina
Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo in sicer za telesne bolečine, duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti, skaženosti in strah.