prodajna pogodba - navidezna (simulirana) pogodba - kupnina - višina kupnine - znižanje kupnine - ara - dejansko stanje - dokazi in dokazovanje
Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku in skrbni oceni vseh dokazov prepričljivo ugotovilo, da je bila med strankami dejansko dogovorjena kupnina 19.000,00 EUR, ki je bila v celoti poravnana, tožencema pa je bilo izstavljeno tudi vknjižbeno dovoljenje.
Sklicevanje na epidemijo koronavirusa (COVID-19) in splošno znano priporočilo o umivanju rok ne zadošča za izkaz nenadomestljive ali zelo težko nadomestljive škode zaradi prekinjene dobave tople vode. Drži, da je za preprečevanje okužb s koronavirusom (in tudi drugih okužb) priporočeno pogosto umivanje rok, vendar ni nujno, da se pri tem vedno uporablja topla voda, saj priporočila strokovnih institucij omenjajo le umivanje z milom in vodo.
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnik zahteva izdajo t. i. regulacijske začasne odredbe, s katero je zahtevek dejansko v celoti izčrpan in doseženo pravno varstvo, do katerega je tožnik sicer upravičen šele po izvedenem kontradiktornem postopku. Pri izdajanju takšnih začasnih odredb je potreben restriktiven pristop, zato je treba zelo omejevalno razlagati pojme „grozeče nasilje“ in „nenadomestljiva (težko nadomestljiva) škoda“. Regulacijske začasne odredbe ni mogoče izdati, če upnik izkaže zgolj, da mu grozi težko nadomestljiva škoda ali da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku, ali nobenih posledic
povrnitev stroškov zdravljenja v tujini - izčrpane možnosti zdravljenja
Pritožbeno sodišče, kot že v zadevi Psp 283/2019 z dne 30. 1. 2020, opozarja, da je mogoče pravico do zdravljenja v tujini priznati le, če so izpolnjeni kumulativno predpisani pogoji iz prvega odstavka 44. a člena ZZVZZ. Pogoj "izčrpana možnost zdravljenja v Sloveniji" je nedoločen pravni pojem, saj vnaprej ne predvideva vseh pravnih položajev. Vsebina norme se zato prilagaja raznolikim dejanskim okoliščinam ravnanja in vedenja subjektov, na katere se nanaša. Za interpretacijski argument pravnega standarda o izčrpanosti možnosti zdravljenja ne zadostuje le dejstvo, da je tudi v Sloveniji zagotovljena takšne vrste operacija, temveč je potrebno upoštevati vse okoliščine vsakokratnega življenjskega primera.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2, 427/2-2(2), 435.
postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije - ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa - izbrisni razlog - poslovanje na poslovnem naslovu - ustavitev postopka izbrisa - odločba Ustavnega sodišča
V izbrisnem postopku po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP je mogoče uveljaviti vsebinsko enak ugovor kot v izbrisnem postopku po 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP.
S tem, ko je sodišče preseglo toženkino trditveno podlago (kršilo razpravno načelo), kar je vplivalo na zakonitost sprejete odločitve, je sodišče prve stopnje hkrati zagrešilo kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (saj je tožnici odvzelo pravico do obravnavanja/izjave in s tem do poštenega sojenja).
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - začetek postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije - ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa - izbrisni razlog - obstoj izbrisnega razloga - sklep o obstoju izbrisnega razloga - pritožba zoper sklep o obstoju izbrisnega razloga - pritožba družbe zoper sklep o ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga - predlog za začetek stečajnega postopka - zavrženje predloga za začetek stečajnega postopka - ponovni predlog za začetek stečaja
Po poizvedbah pri stečajnem oddelku Okrožnega sodišča v Ljubljani je registrsko sodišče ugotovilo, da je bil predlog za začetek stečajnega postopka nad subjektom vpisa s sklepom z dne 12. 11. 2019, ki je postal pravnomočen 17. 12. 2019, zavržen. Navedenih dejstev subjekt vpisa s pritožbo ne izpodbija. Čim pa je tako, je registrsko sodišče imelo podlago za izpodbijano odločitev v 2. točki prvega odstavka 439. člena ZFPPIPP, ki sodišču narekuje ugotovitev obstoja izbrisnega razloga, če ugotovi, da je bil predlog za začetek postopek zaradi insolventnosti umaknjen ali pravnomočno zavržen ali zavrnjen.
Po tretjem odstavku 435. člena ZFPPIPP je ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa iz razloga vložitve predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti dovoljen samo, če je bil tak predlog vložen do poteka roka za ugovor.
Iz navedenega izhaja, da po poteku ugovornega roka ni mogoče več uveljavljati ugovornega razloga iz 3. točke prvega odstavka 435. člena ZFPPIPP, tako tudi ne v pritožbenem postopku uveljavljanega dejstva ponovne vložitve predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti,
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00037120
KZ-1 člen 300, 300/1. ZKP člen 358, 358-1, 372, 372-1, 383, 383/1. ZIKS-1 člen 214, 214/2, 235, 235/1.
napad na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - oseba, ki opravlja naloge v zvezi z izvrševanjem kazenskih sankcij - pravosodni policist - naloge pravosodnih policistov - preizkus sodbe sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti - sprememba sodbe sodišča prve stopnje
V izreku sodbe opisano dejanje ne obsega vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja, saj je popolnoma izostala konkretizacija objektivnega zakonskega znaka "ko je ta (uradna oseba) opravljala naloge v zvezi z izvrševanjem kazenskih sankcij". Ta znak kaznivega dejanja v zakonu ni dovolj določno opredeljen, da ga zaradi jasnosti in razumljivosti v dejstvenem opisu kaznivega dejanja ne bi bilo potrebno konkretizirati, temveč zaradi svoje splošnosti zahteva navedbo konkretne naloge, ki jo je uradna oseba opravljala v času napada ali resne grožnje z napadom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00032715
ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2, 272/2-3, 273, 273/1, 273/1-3. ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
zavarovanje nedenarne terjatve z začasno odredbo - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - nujnost izdaje začasne odredbe - preprečitev uporabe sile - fizično nasilje - odpoved zakupne pogodbe - izročitev zemljišča v posest - nova dejstva in dokazi - izredne razmere - epidemija - uveljavljanje absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - kumulativno izpolnjevanje pogojev
V konkretnem primeru ni relevantne povezave med tožbenim zahtevkom in dogodki, ki jih tožeča stranka opisuje v pritožbi, ter zahtevanim zavarovanjem. Takojšnje izročitve zemljišč (ki jih je tožnica sama celo že zasedla pred kakršnokoli sodno odločitvijo) in prepovedi njihovega obdelovanja pojmovno ni možno povezovati ne s povzročanjem ne z odvrnitvijo nasilja.
Epidemija COVID 19 sicer res bistveno otežuje osebno komunikacijo med subjekti, vendar pa v tem času drugi načini komunikacije (telefon, elektronska pošta, faks) niso onemogočeni.
sodni register - izbris subjekta iz sodnega registra brez likvidacije - razlogi za ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa - ustavitev postopka izbrisa - odločbe Ustavnega sodišča - neskladnost zakona z ustavo
Do odprave ugotovljenega neskladja v postopku izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije se kot ugovor, da izbrisni razlog ne obstaja, ki se vodi iz razloga po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP uveljavi tudi, da pravna oseba ni prenehala poslovati, da ima premoženje ali da ni izpolnila vseh svojih obveznosti. Navedeno pomeni, da je mogoče v izbrisnem postopku po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP uveljaviti vsebinsko enak ugovor kot v izbrisnem postopku po 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00033380
OZ člen 165, 299, 335, 335/1, 342, 943, 965. ZOZP člen 20, 20a. ZPP člen 151, 337, 337/1.
direktna tožba proti zavarovalnici - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO) - odškodninski zahtevek - odškodnina za poškodovano vozilo - popravilo poškodovane stvari - popravilo avtomobila - nastanek premoženjske škode - zapadlost odškodninske obveznosti - odprava povzročene škode - upoštevanje ddv - tek zakonskih zamudnih obresti od premoženjske škode - uporaba določb ZOZP - lex specialis - uporaba OZ - splošna pravila - pritožbena novota - ugovor zastaranja (šele) v pritožbi - predpravdni odškodninski zahtevek - stroški izvedenca pred pravdo
Škoda ne nastane šele takrat, ko je škodovanec za popravilo stvari (vzpostavitev prejšnjega stanja) plačal račun. Odškodninska obveznost v skladu s 165. členom OZ zapade v trenutku nastanka škode; takrat pa je oškodovanec tudi upravičen zahtevati njeno povračilo. Če uveljavlja povračilo stroškov popravila, to lahko zahteva, še preden je bilo popravilo sploh izvedeno.
Obračun odškodnine obsega celotno škodo, vključno z davkom na dodano vrednost na potrebne storitve in material. Znesek DDV je bil del skupne vrednosti po računu, ki ga je serviser izstavil tožniku. Slednjemu ni bil izstavljen račun za plačilo odškodnine ampak za opravljeno storitev (popravilo vozila), ki je predmet obračuna iz naslova DDV.
Ker je imel povzročitelj prometne nesreče pri toženi zavarovalnici sklenjeno obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti, toženkino sklicevanje na določbo 943. člena OZ ni utemeljeno. Omenjena določba se namreč uporablja za pogodbena razmerja iz zavarovalne pogodbe med zavarovalnico in zavarovancem. V obravnavani zadevi pa, kot rečeno, ne gre za tak primer, ampak za direktno tožbo oškodovanca po 965. členu OZ oziroma 20. členu ZOZP.
Ker v konkretnem primeru ne gre za v 20.a členu ZOZP predviden dejanski stan, je treba glede teka zakonskih zamudnih obresti oziroma zamude zavarovalnice uporabiti splošno določbo 299. člena OZ.
veljavnost oporoke - ničnost oporoke - razveljavitev oporoke zaradi oporočiteljeve nesposobnosti - oblikovanje volje - sposobnost za razsojanje - slabo zdravstveno stanje - podpis oporočitelja - nemoralno ravnanje - ponarejena oporoka - pristnost oporoke - neodpravljiva nesklepčnost - sila in grožnja
Pritožbeno opominjanje, da v konkretnem primeru ne pride v poštev določba 61. člena ZD, ki ureja razveljavitev oporoke zaradi oporočiteljeve nesposobnosti za razsojanje ali zaradi tega, ker oporočitelj še ni bil star 15 let oziroma zaradi grožnje, sile, zvijače ali zmote, ni prepričljivo. Prav predmetna določba je uporabljiva za primere, ko oporočitelj ni sposoben za razsojanje, kar posledično pomeni, da ne more svobodno oblikovati svoje volje. Glede na ugotovljeno zdravstveno stanje zapustnice (demenca) je brezpredmetno razglabljati o tem, ali je zapustnica imela voljo in kakšna je bila. Bistveno je, da je zmerno hud upad njenih spoznavnih sposobnosti v sklopu sindroma demence onemogočal svobodno oblikovanje volje in razumevanje pomena oporočnega razpolaganja. Že samo dejstvo prizadetosti voljnega elementa zadostuje za ugotovitev, da mati ni mogla svobodno oblikovati svoje volje. Podana trditvena podlaga tudi po prepričanju pritožbenega sodišča utemeljuje izrek razveljavitvene, ne pa ničnostne sankcije.
O ponarejenosti oziroma nepristnosti oporoke bi bilo moč govoriti, če je zapustnica sploh ne bi podpisala. V obravnavanem primeru pa ni sporno, da je bila oporoka zapustnici prebrana in da jo je podpisala v prisotnosti dveh prič. Že takšna ugotovitev negira tožnikove navedbe o ponarejenosti oziroma nepristnosti.
zanikanje trditev nasprotne stranke - neobrazloženo prerekanje trditev nasprotne stranke - pavšalne navedbe - pomanjkljive trditve - protispisnost
V razlogih sodbe je sodišče prve stopnje pojasnilo svojo oceno, da je tožena stranka tudi dovolj konkretno zatrjevala, katere sporne zneske po posameznih kurirjih je odvedla tožeči stranki, čemur pa tožeča stranka ni dovolj konkretno nasprotovala. Navedeni zaključek tožeča stranka neutemeljeno izpodbija. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je slednjemu tožeča stranka dejansko nasprotovala le z izjavo, da so trditve tožene stranke neutemeljene. Zato je ocena sodišča prve stopnje o njihovi presplošnosti za obravnavo pravilna.
Zavarovanec mora za priznanje pravice do invalidske pokojnine hkrati izpolniti pogoj zahtevane pokojninske dobe in še enega izmed pogojev, določenih v 41. členu ZPIZ-2.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00035404
SPZ člen 146, 146/2, 153, 153/1. OZ člen 86, 86/1. ZZK-1 člen 243, 243/1, 243/1-2. ZPP člen 314.
izbrisna tožba - vpis maksimalne hipoteke v zemljiško knjigo - sporazum o zavarovanju terjatve - pogodba o zastavi nepremičnin - ničnost notarskega zapisa - obremenjene nepremičnine - prenos s hipoteko zavarovane terjatve - maksimalna hipoteka - zemljiškoknjižno dovolilo - ločitvena pravica - hipotekarna tožba - nasprotna tožba - ničnost zemljiškoknjižnega dovolila - posebna stečajna masa - izbrisni upravičenec - delna sodba izdana na pritožbenem sodišču
Če je bila vknjižba vpisa maksimalne hipoteke neveljavna zaradi ničnosti notarskega zapisa sporazuma o ustanovitvi maksimalne hipoteke, je bila s tem kršena stvarna pravica lastnika nepremičnine, ki je dovolil vpis maksimalne hipoteke na svojih nepremičninah, torej njegova neomejena lastninska pravica v razmerju do tretjih.
Izbrisni upravičenec izbrisne tožbe ni vložil pač pa je z maksimalno hipoteko obremenjeno nepremičnino prenesel na pridobitelja. Z odsvojitvijo nepremičnine po materialnem pravu maksimalna hipoteka ni prenehala. Ker je po pridobitvi lastninske pravice na nepremičnini, na kateri je bila že v času pridobitve vknjižena maksimalna hipoteka, pridobitelj vložil izbrisno tožbo, kot da bi vstopil v čevlje odsvojitelja, je s tem posegel v pravno korist obeh strank sporazuma o zavarovanju z maksimalno hipoteko, torej tudi v pravico izbrisnega upravičenca, da sam odloči, ali naj izvedena pravica na premoženju, ki ga je odsvojil, ostane vpisana tudi po odsvojitvi premoženja, ali naj se ta izbriše in pod katerimi pogoji.
Odločitev o vzpostavitvi prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja bi sicer pomenila vzpostavitev zemljiškoknjižnega stanja nepremičnine kot je v zemljiški knjigi obstajalo na dan pred vpisom maksimalne hipoteke. Tega pa tožeča stranka po nasprotni tožbi, glede na trditve v tožbi, očitno noče, prav tako pa ne niti odsvojitelj z maksimalno hipoteko obremenjene nepremičnine. Zato je v tem delu tožba nesklepčna.
Pridobitelj nepremičnine hoče z izbrisno tožbo doseči izboljšanje svojega statusnega položaja v primerjavi s položajem, ki ga je imel ob pridobitvi lastninske pravice na nepremičnini, česar pa po materialnem pravu ne more doseči brez volje zastavitelja. Izbrisno tožbo lahko kot izbrisni upravičenec posledično vloži v takem primeru le zastavitelj. Če bi jo vložil v korist pridobitelja, bi zahteval le izbris maksimalne hipoteke (izvedene pravice), ne pa tudi vzpostavitve prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja. Pridobitelj nepremičnine pa bi bil upravičen vložiti izbrisno tožbo v konkretnem primeru zoper hipotekarnega upnika le, če bi od odsvojitelja nepremičnine kot izbrisnega upravičenca pridobil pravico zahtevati izbris vpisane izvedene pravice na pridobljeni nepremičnini, sicer pa ne. Zato pritožbeno sodišče pritrjuje pritožnici, da v okoliščinah konkretnega primera sodišče prve stopnje tožeči stranki po nasprotni tožbi kot pridobitelju nepremičnine ne bi smelo priznati aktivne legitimacije za izbrisno tožbo.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - poškodba pri delu
Ugotovitev začasne nezmožnosti za delo pomeni ugotovitev pravno relevantnega dejstva, ki je odločilno v zvezi s priznanjem pravice do nadomestila med začasno zadržanostjo od dela. ZZVZZ v 28. členu določa, kdo ima pravico do nadomestila med začasno zadržanostjo od dela. V primeru zavarovanja po podlagah, kot je bil v spornem obdobju zavarovan tožnik, pa zakon ne daje pravice do nadomestila med začasno zadržanostjo od dela. V tem primeru tožnik niti ne izkazuje pravnega interesa za ugotavljanje začasne nezmožnosti za delo. Posledično to pomeni, da sodišče utemeljeno ni razčiščevalo dejansko stanje v smeri, ali je bil v spornem obdobju začasno nezmožen za delo.
ZŠtip člen 2, 6, 87, 87/1, 92, 92-2, 99, 99/5.. OZ člen 240.. ZUPJS člen 42, 43.
vračilo štipendije - državna štipendija
Po splošni določbi 2. člena ZŠtip-1, so štipendije namenjene spodbujanju izobraževanja in doseganju višje ravni izobrazbe štipendistov, vzpostavljanju enakih možnosti za izobraževanje za deficitarne poklice, spodbujanju mednarodne mobilnosti, doseganju izjemnih dosežkov, odgovornosti študentov za izobraževanje in izbiro izobraževalnega programa, krajšanju dobe in izboljšanju zaposljivosti. Za doseganje namena štipendiranja so z zakonom predpisane obveznosti študenta. Če zakon ne določa drugače, mora štipendist v skladu z 92. členom ZŠtip-1 vsako leto uspešno zaključiti posamezni letnik, za katerega je prejemal štipendijo, razen v primerih, ki jih določa zakon. Po 1. odstavka 87. člena ZŠtip-1 se namreč štipendijsko razmerje in prejemanje štipendije podaljša, če štipendist ponavlja letnik zaradi starševstva, opravičljivih zdravstvenih razlogov, izjemnih družinskih in socialnih okoliščin in neizpolnjenih študijskih obveznosti zaradi višje sile. Kljub temu navedeni razlogi niso vgrajeni v 5. odstavek 99. člena ZŠtip-1, ki ga je potrebno uporabiti za razsojo predmetne zadeve. Določba 5. odstavka 99. člena je dopolnjena šele z novelo ZŠtip-1B z dne 4. 5. 2018, ki je začela veljati 15 dan po objavi v Uradnem listu RS, uporabljati za šolsko leto 2018/2019, po njej pa štipendist ni dolžan vrniti prejetih zneskov štipendije, izplačanih za ponavljanje letnika iz upravičenih razlogov iz 1. odstavka 87. člena ne glede na to, ali je letnik uspešno zaključil ali ne. V besedilu 5. odstavka 99. člena ZŠtip-1 (veljavno pred dopolnitvijo z novelo ZŠtip-1B) gre za pravno praznino, kot pravilno ugotavlja že sodišče prve stopnje.
Ugotovljeno pravno praznino je potrebno zapolniti z ustreznimi razlagalnimi argumenti. Poleg teološke razlagalne metode tudi z analogijo legis in uporabo argumenta a simili ad simile. Torej s sklepanjem od podobnega na podobno, ko sta si neposredno normativno urejeni in neurejeni primer v bistvenih lastnostih podobna. Ker ZŠtip-1 ni urejal oprostitve odgovornosti štipendista za pravočasno izpolnitev, če je do zamude v izpolnitvi obveznosti prišlo iz razlogov, ki jih ni mogel preprečiti, odpraviti niti se jim izogniti, je v okoliščinah konkretnega primera sodišče pravilno uporabilo tudi 240. člen OZ.
Dejstvo, da je tožena stranka storitev v računu št. ... neupravičeno zaračunala kot svojo storitev, za katero je tudi prejela plačilo, ostaja neizpodbito. Drugih dejstev v zvezi s prejetim plačilom tožena stranka ne izpodbija. Pritožbene trditve, da je sama svojo obveznost do pooblaščenega strokovnega serviserja računalnika poplačala in da zato s prejetim zneskom ni obogatena, pa predstavljajo nedovoljene pritožbene novote, saj tožena stranka ni navedla, zakaj teh trditev ni mogla podati že pred sodiščem prve stopnje (prvi odstavek 337. člena ZPP). Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je bila tožena stranka za znesek 600,24 EUR brez pravnega temelja obogatena na škodo drugega in je materialnopravno tudi pravilna odločitev, da mora navedeni znesek tožena stranka vrniti.
ZSVarPre člen 2, 7, 49, 49/1, 49/1-2.. ZUPJS člen 10, 10/1, 10/1-1.. ZUP člen 7.
varstveni dodatek
Zatrjevano škodo, ki naj bi jo tožnici povzročila tožena stranka z opustitvijo izrecnega opozorila na možnost uveljavitve varstvenega dodatka tudi za zunajzakonskega partnerja, bi morala tožeča stranka uveljavljati v obliki odškodninskega zahtevka z izkazanim obstojem kumulativnim podanih elementov odškodninske odgovornosti, kar pa ni storila.