trditvena podlaga - izbira načina povrnitve škode - ukrepi za zmanjšanje škode - vezanost na zahtevek
Razlaga določbe četrtega odstavka 164. člena OZ, kot določbe, ki določa splošno pravilo, da ima oškodovanec pravico do izbire med možnima načinoma povrnitve premoženjske škode, torej med zahtevkom na vzpostavitev v prejšnje stanje v naravi in zahtevkom za plačilo denarne odškodnine, je v skladu z novejšo pravno teorijo in sodno prakso. S tem je bilo preseženo stališče starejše pravne teorije in sodne prakse, da je vzpostavitev prejšnjega stanja primarna obveznost odgovorne osebe in da ima ta pravico zahtevati, da sama opravi vzpostavitev prejšnjega stanja, oškodovanec pa mu mora to dovoliti. Sodišče prve stopnje je ob tem tudi pravilno izpostavilo, da odstop od splošnega pravila, zaradi katerega oškodovanec ne more zahtevati plačila denarne odškodnine, lahko predstavljajo le posebne okoliščine, če bi te opravičevale vzpostavitev prejšnjega stanja, oziroma zaradi katerih plačilo denarne odškodnine ne bi bilo primerno.
Določba četrtega odstavka 243. člena OZ določa, da mora stranka, ki se sklicuje na kršitev pogodbe, storiti vse razumne ukrepe, da bi se zmanjšala škoda, ki jo je ta kršitev povzročila, sicer lahko druga stranka zahteva zmanjšanje odškodnine. Vendar pa zaradi ukrepov zmanjševanja škode (oziroma preprečevanje njenega povečanja) pogodbi zvesta stranka ne sme priti v slabši položaj in je upravičena do povrnitve vseh stroškov, ki ji zaradi takšnih ukrepov nastanejo.
Sklicevanje na epidemijo koronavirusa (COVID-19) in splošno znano priporočilo o umivanju rok ne zadošča za izkaz nenadomestljive ali zelo težko nadomestljive škode zaradi prekinjene dobave tople vode. Drži, da je za preprečevanje okužb s koronavirusom (in tudi drugih okužb) priporočeno pogosto umivanje rok, vendar ni nujno, da se pri tem vedno uporablja topla voda, saj priporočila strokovnih institucij omenjajo le umivanje z milom in vodo.
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnik zahteva izdajo t. i. regulacijske začasne odredbe, s katero je zahtevek dejansko v celoti izčrpan in doseženo pravno varstvo, do katerega je tožnik sicer upravičen šele po izvedenem kontradiktornem postopku. Pri izdajanju takšnih začasnih odredb je potreben restriktiven pristop, zato je treba zelo omejevalno razlagati pojme „grozeče nasilje“ in „nenadomestljiva (težko nadomestljiva) škoda“. Regulacijske začasne odredbe ni mogoče izdati, če upnik izkaže zgolj, da mu grozi težko nadomestljiva škoda ali da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku, ali nobenih posledic
pisna oporoka pred pričami - prava volja zapustnika - skupna oporoka
V točkah 2. obeh oporok gre za skupni pisni oporoki pred pričami zakoncev - pritožnice in zapustnika, s katerima sta določila dediče in opisno navedla premoženje, ki je predmet dedovanja (oziroma zapuščine). Iz obeh oporok jasno izhaja volja zapustnika, da so njegovi dedič R. K., A. T., A. K. mlajši in R. T. in da dedujejo po enakih deležih. Vsebini obeh oporok z datumom 20. 1. 2014 v točki 2. tudi nista v medsebojnem nasprotju, ter se glede predmeta dedovanja dopolnjujeta. Iz zapisa ″ki se naj uveljavi po smrti obeh″ ni mogoče zaključiti, da iz takega zapisa izhaja volja zakoncev, da je to njuna oporoka, ki naj se uveljavi le v primeru hkratne smrti obeh.
Ob obrazloženem je pritožbeno sodišče presodilo, da ob pravilni uporabi določb členov 179 in 182 OZ predstavlja znesek 22.000,00 EUR pravično zadoščenje za ugotovljeno tožnikovo nematerialno škodo, ki jo je ta že pretrpel in jo bo še trpel trajno v bodoče, kar predstavlja okoli 20 neto povprečnih plač v Republiki Sloveniji. Stroški izvedbe dokazov so pravdni stroški, ki delijo usodo pravdnega uspeha (drugi odstavek 154. člena ZPP) in tudi ne gre za stroške, ki bi nastali po krivdi tožene stranke
ZPP člen 249.. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 15, 15/3.. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/1, 48, 49, 49/1.
izvedenina
V obravnavani zadevi je sodišče pridobilo pisno izvedensko mnenje in njegovo dopolnitev. Sodno izvedensko mnenje Komisije se ne razlikuje od mnenj, ki jih v tovrstnih sporih podajo posamezni sodni izvedenci. Ker so v Komisiji sodelovali trije člani iz različnih medicinskih specialnosti, je sodišče prve stopnje vsakemu od njih utemeljeno priznalo nagrado za pisno izvedensko mnenje.
prodajna pogodba - navidezna (simulirana) pogodba - kupnina - višina kupnine - znižanje kupnine - ara - dejansko stanje - dokazi in dokazovanje
Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku in skrbni oceni vseh dokazov prepričljivo ugotovilo, da je bila med strankami dejansko dogovorjena kupnina 19.000,00 EUR, ki je bila v celoti poravnana, tožencema pa je bilo izstavljeno tudi vknjižbeno dovoljenje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00034025
URS člen 38. KZ-1 člen 158, 158/1, 158/3, 168, 168/2.
odvzem mladoletne osebe - sum storitve kaznivega dejanja - kaznivo dejanje razžalitve - namen zaničevanja - žaljivost izjave - pravica do svobode izražanja
Sodišče prve stopnje je pravilno izpostavilo specifične okoliščine obravnavane zadeve, ko sta obdolženca podala prijavo policiji in z njeno pomočjo hotela priti do vrnitve otroka, ki bi po pravnomočnem in izvršljivem sklepu sodišča, tistega večera moral biti pri materi (obdolženki), pa ni bil, ker oče otroka B.V. sklepa sodišča ni spoštoval in je ravnal samovoljno, zaradi česar sta oba obdolženca, tudi obdolženec kot partner in hkrati pooblaščenec obdolženke, pričakovala ukrepanje policistov v smeri spoštovanja sklepa sodišča. Pritrditi je zato stališču sodišča prve stopnje, ki je navkljub glasnim in mestoma dramatično izraženim besedam, zaključilo, da so (sicer žaljive) besede obdolžencev, ki sta jih med dolgotrajnim postopkom ugotavljanja suma storitve kaznivega dejanja odvzema mladoletne osebe (kasneje pa tudi v postopku kršitve javnega reda in miru) izrekla oškodovancem, pomenile zgolj negativno oceno in kritiko dela policistov. Nanašale so se na ravnanje policistov, na konkreten postopek in na konkretne okoliščine, ko policisti niso ukrepali v skladu z njunimi pričakovanji po vzpostavitvi zakonitega stanja.
ugotovitev obstoja dedne pravice - uveljavljanje dedne pravice v pravdi - ugotovitev očetovstva - pravica do poznavanja lastnega izvora - predhodno vprašanje - ničnost oporoke - priznanje očetovstva - dokaz očetovstva - pomanjkanje pravnega interesa - sorodstveno razmerje - dediščinska tožba
Očetovstvo je enoten pravni pojem, ki ga ni mogoče deliti po namenu pridobitve ali izgube kakšne pravice ali obveznosti, ki iz njega izvira. Ugotovitev očetovstva z vsemi pravnimi posledicami ureja rodbinska zakonodaja. Ugotavljati ga je dopustno le kot glavno, in ne kot predhodno vprašanje. Neodvisno od tega pa je kot glavno ali predhodno vprašanje vselej dopustno obravnavati spor o tem, ali je bilo očetovstvo že ugotovljeno ali priznano na način, ki je bil veljaven v času ugotovitve oz. priznanja.
Za ugotavljanje očetovstva je predpisan poseben postopek, ki pa bi ga lahko sprožil le tožnikov oče. Ta ustreznega zahtevka v takrat veljavnih rokih vse do svoje smrti ni postavil, pravica do ugotavljanja očetovstva pa ni prešla na njegove potomce. Interes otroka (njegova pravici do poznavanja lastnega izvora) lahko pretehta nad interesom pravne varnosti in potrebo po varovanju trajnosti obstoječih družinskih razmerij le v odnosu otrok – starš.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00034478
SPZ člen 67, 67/1, 67/3, 67/5, 115, 117, 117/1. ZPP člen 214, 214/1, 214/2, 458, 458/1, 495. OZ člen 179, 275.
gospodarski spor majhne vrednosti - poslovni objekt - upravnik - upravljanje poslovne stavbe - posli rednega upravljanja - plačilo storitev varnostnoreceptorske službe - neprerekana dejstva - verzijski zahtevek - subrogacija
Sodna praksa je zavzela stališče, da vzpostavitev varnostno-recepcijske službe predstavlja posel rednega upravljanja le v primeru, ko se v objektu odvijajo takšne dejavnosti, katerih narava narekuje varnostno-recepcijsko službo za nemoteno uporabo oziroma funkcioniranje objekta.
Za presojo, ali gre za posel rednega upravljanja, namreč ni bistveno, kateri (dejanski) etažni lastniki opravljajo dejavnost, ki povečuje požarno ogroženost zadevne stavbe, pač pa je bistveno, da se takšne dejavnosti v tej stavbi nedvomno opravljajo in da je iz tega razloga ter ob upoštevanju zastarelega požarnega sistema podano povečano požarno tveganje za celotno stavbo in s tem (da se zagotovi njeno nemoteno obratovanje) potreba po 24 urni recepciji oziroma varovanju.
motenje posesti - tožba zaradi motenja posesti - motilno dejanje - izdaja začasne odredbe - regulacijska začasna odredba - verjetnost izkazane terjatve - ustrezno sredstvo zavarovanja - nenadomestno dejanje - nadomestno dejanje - naložitev denarne kazni - izkazanost hujših škodljivih posledic ali grozečega nasilja - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - nevarnost nastanka težko nadomestljive škode - samovolja - sklep o zavarovanju - namen zavarovanja terjatve
Upnik mora navesti ustrezno sredstvo izvršbe, s katerim je mogoče doseči namen zavarovanja, kakršnega je predlagal (enako, kot mora v tožbi postaviti ustrezno oblikovan zahtevek, če želi uspeti).
Kadar je motilno ravnanje možno odpraviti na več načinov, mora tožnik tožencu dopustiti možnost izbire potrebnega ukrepa.
odškodninska odgovornost - varstvo časti in dobrega imena - denarna odškodnina zaradi kršitve osebnostne pravice - svoboda izražanja - zamudna sodba - dejanska podlaga odločanja
Dejanska podlaga zamudne sodbe temelji na tožbenih trditvah, ne na dokazni oceni predloženih dokazov.
Tožnica je s prispevkom opravljala svoje delo novinarke in obveščala javnost o pomembni politični temi (v zvezi s pojavom sovražnosti), torej je uresničevala svobodo novinarskega izražanja. Tožničin prispevek je varovana izjava v javnem interesu, ki izpolnjuje legitimno poslanstvo novinarja do obveščanja javnosti v demokratični družbi o pomembni družbeni temi. Prav tako je toženčev zapis varovana izjava kot izjava politika. Glede na vpliven politični položaj toženca v slovenski demokratični družbi je njegova odgovornost za spoštovanje etičnih standardov pri komuniciranju preko Twitterja brez dvoma večja od drugih uporabnikov tega družbenega omrežja in komentatorjev na internetu, ki takšnega položaja nimajo. Sporen toženčev zapis ne vsebuje nikakršnih dejstev, da bi ga bilo mogoče razumeti kot komentar o vsebini ali na vsebino tožničinega prispevka ali kot prispevek k javni razpravi v splošnem interesu, temveč se nanaša zgolj na tožnico kot osebo in novinarko ter jo označi za poceni odsluženo prostitutko. Ob takšnih okoliščinah je ob tehtanju pravice svobode izražanja tožnice - novinarke in njene pravice do osebnega dostojanstva ter pravice do svobode političnega izjavljanja toženca, pritožbeno sodišče dalo prednost varstvu tožnice. S tem je dejansko dalo prednost varstvu pravice do svobode izražanja novinarja, ki je pomembna za obstoj in razvoj demokratične družbe ter varstvu njegove pravice do osebnega dostojanstva, pred varstvom pravice do svobode izražanja politika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00035404
SPZ člen 146, 146/2, 153, 153/1. OZ člen 86, 86/1. ZZK-1 člen 243, 243/1, 243/1-2. ZPP člen 314.
izbrisna tožba - vpis maksimalne hipoteke v zemljiško knjigo - sporazum o zavarovanju terjatve - pogodba o zastavi nepremičnin - ničnost notarskega zapisa - obremenjene nepremičnine - prenos s hipoteko zavarovane terjatve - maksimalna hipoteka - zemljiškoknjižno dovolilo - ločitvena pravica - hipotekarna tožba - nasprotna tožba - ničnost zemljiškoknjižnega dovolila - posebna stečajna masa - izbrisni upravičenec - delna sodba izdana na pritožbenem sodišču
Če je bila vknjižba vpisa maksimalne hipoteke neveljavna zaradi ničnosti notarskega zapisa sporazuma o ustanovitvi maksimalne hipoteke, je bila s tem kršena stvarna pravica lastnika nepremičnine, ki je dovolil vpis maksimalne hipoteke na svojih nepremičninah, torej njegova neomejena lastninska pravica v razmerju do tretjih.
Izbrisni upravičenec izbrisne tožbe ni vložil pač pa je z maksimalno hipoteko obremenjeno nepremičnino prenesel na pridobitelja. Z odsvojitvijo nepremičnine po materialnem pravu maksimalna hipoteka ni prenehala. Ker je po pridobitvi lastninske pravice na nepremičnini, na kateri je bila že v času pridobitve vknjižena maksimalna hipoteka, pridobitelj vložil izbrisno tožbo, kot da bi vstopil v čevlje odsvojitelja, je s tem posegel v pravno korist obeh strank sporazuma o zavarovanju z maksimalno hipoteko, torej tudi v pravico izbrisnega upravičenca, da sam odloči, ali naj izvedena pravica na premoženju, ki ga je odsvojil, ostane vpisana tudi po odsvojitvi premoženja, ali naj se ta izbriše in pod katerimi pogoji.
Odločitev o vzpostavitvi prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja bi sicer pomenila vzpostavitev zemljiškoknjižnega stanja nepremičnine kot je v zemljiški knjigi obstajalo na dan pred vpisom maksimalne hipoteke. Tega pa tožeča stranka po nasprotni tožbi, glede na trditve v tožbi, očitno noče, prav tako pa ne niti odsvojitelj z maksimalno hipoteko obremenjene nepremičnine. Zato je v tem delu tožba nesklepčna.
Pridobitelj nepremičnine hoče z izbrisno tožbo doseči izboljšanje svojega statusnega položaja v primerjavi s položajem, ki ga je imel ob pridobitvi lastninske pravice na nepremičnini, česar pa po materialnem pravu ne more doseči brez volje zastavitelja. Izbrisno tožbo lahko kot izbrisni upravičenec posledično vloži v takem primeru le zastavitelj. Če bi jo vložil v korist pridobitelja, bi zahteval le izbris maksimalne hipoteke (izvedene pravice), ne pa tudi vzpostavitve prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja. Pridobitelj nepremičnine pa bi bil upravičen vložiti izbrisno tožbo v konkretnem primeru zoper hipotekarnega upnika le, če bi od odsvojitelja nepremičnine kot izbrisnega upravičenca pridobil pravico zahtevati izbris vpisane izvedene pravice na pridobljeni nepremičnini, sicer pa ne. Zato pritožbeno sodišče pritrjuje pritožnici, da v okoliščinah konkretnega primera sodišče prve stopnje tožeči stranki po nasprotni tožbi kot pridobitelju nepremičnine ne bi smelo priznati aktivne legitimacije za izbrisno tožbo.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - začetek postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije - ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa - izbrisni razlog - obstoj izbrisnega razloga - sklep o obstoju izbrisnega razloga - pritožba zoper sklep o obstoju izbrisnega razloga - pritožba družbe zoper sklep o ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga - predlog za začetek stečajnega postopka - zavrženje predloga za začetek stečajnega postopka - ponovni predlog za začetek stečaja
Po poizvedbah pri stečajnem oddelku Okrožnega sodišča v Ljubljani je registrsko sodišče ugotovilo, da je bil predlog za začetek stečajnega postopka nad subjektom vpisa s sklepom z dne 12. 11. 2019, ki je postal pravnomočen 17. 12. 2019, zavržen. Navedenih dejstev subjekt vpisa s pritožbo ne izpodbija. Čim pa je tako, je registrsko sodišče imelo podlago za izpodbijano odločitev v 2. točki prvega odstavka 439. člena ZFPPIPP, ki sodišču narekuje ugotovitev obstoja izbrisnega razloga, če ugotovi, da je bil predlog za začetek postopek zaradi insolventnosti umaknjen ali pravnomočno zavržen ali zavrnjen.
Po tretjem odstavku 435. člena ZFPPIPP je ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa iz razloga vložitve predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti dovoljen samo, če je bil tak predlog vložen do poteka roka za ugovor.
Iz navedenega izhaja, da po poteku ugovornega roka ni mogoče več uveljavljati ugovornega razloga iz 3. točke prvega odstavka 435. člena ZFPPIPP, tako tudi ne v pritožbenem postopku uveljavljanega dejstva ponovne vložitve predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti,
trditveno in dokazno breme - odločitev v mejah postavljenega zahtevka - procesni pobot - sočasna izpolnitev - razveza pogodbe po samem zakonu
Materialno pravo je tisto, ki narekuje pravila o trditvenem in dokaznem bremenu. Če tožeča stranka zahteva plačilo na podlagi pogodbe, tožena pa se sklicuje na razvezo pogodbe po prvem odstavku 104. člena OZ, je na toženi stranki, da trdi, da je bila izpolnitev obveznosti v določenem roku v pogodbi določena kot bistvena sestavina pogodbe in da tožeča stranka v tem roku pogodbe ni izpolnila. Nobene trditve v tej smeri tožena stranka ni podala.
Neutemeljeno se pritožnica sklicuje v pritožbi tudi na uporabo določbe 101. člena OZ. Tožena stranka ni v skladu z določbo drugega odstavka 101. člena OZ od sodišča zahtevala, da naj o tožbenem zahtevku tožeče stranke razsodi tako, da toženi stranki naloži plačilo njene denarne terjatve takrat, ko tožeča stranka izpolni svojo obveznost izročitve garancije za dobro izvedbo del. Zato sodišču prve stopnje tudi ni mogoče očitati zmotne uporabe določbe drugega odstavka 101. člena OZ.
OZ člen 171, 171/1, 965. ZOZP člen 20. Pravilnik o nalaganju in pritrjevanju tovora v cestnem prometu (2011) člen 2, 2/1.
zavarovalna pogodba - trčenje dveh vozil - poškodba vozila - zmotna uporaba materialnega prava - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - deljena odgovornost
Ključna za odločitev o pritožbi je bila presoja pritožbenega sodišča, da je do škodnega dogodka prišlo zaradi nepravilne uporabe tovornega vozila, na katerem tovor ni bil ustrezno privezan in je zato med vožnjo tovornega vozila padel na cesto, ne pa zato, ker voznik, ki je peljal svoj avto v koloni (za tovornim vozilom) ni dovolj intenzivno zaviral, da se ne bi kam zaletel, na čemer je utemeljilo svojo odločitev sodišče prve stopnje. Izpolnjene so vse predpostavke odškodninske terjatve in sicer protipravnost povzročitelja, škoda in vzročna zveza, vendar z deljeno odgovornostjo zavarovanca tožeče stranke.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - sporazum o delitvi skupnega premoženja - prikrita pogodba - darilna pogodba - prenos lastninske pravice na nepremičnini - oblikovanje tožbenega zahtevka - dajatveni in oblikovalni tožbeni zahtevek - ugotovitveni tožbeni zahtevek
Tožnica zatrjuje, da je na podlagi Sporazuma prišlo do neodplačnega (neekvivalnentnega) prenosa lastninske pravice na spornih nepremičninah. Izpodbija ravno pravne posledice (učinke) tega dejanja. Tožba je torej pravilno usmerjena na del Sporazuma, ki naj bi bil po svoji resnični vsebini darilne narave.
Ni treba, da bi tožnica uveljavljala še ugotovitveni zahtevek glede obstoja darila, saj se izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj uveljavlja z oblikovalnim (in v določenih primerih dajatvenim) tožbenim zahtevkom.
S tem, ko je sodišče preseglo toženkino trditveno podlago (kršilo razpravno načelo), kar je vplivalo na zakonitost sprejete odločitve, je sodišče prve stopnje hkrati zagrešilo kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (saj je tožnici odvzelo pravico do obravnavanja/izjave in s tem do poštenega sojenja).
veljavnost oporoke - ničnost oporoke - razveljavitev oporoke zaradi oporočiteljeve nesposobnosti - oblikovanje volje - sposobnost za razsojanje - slabo zdravstveno stanje - podpis oporočitelja - nemoralno ravnanje - ponarejena oporoka - pristnost oporoke - neodpravljiva nesklepčnost - sila in grožnja
Pritožbeno opominjanje, da v konkretnem primeru ne pride v poštev določba 61. člena ZD, ki ureja razveljavitev oporoke zaradi oporočiteljeve nesposobnosti za razsojanje ali zaradi tega, ker oporočitelj še ni bil star 15 let oziroma zaradi grožnje, sile, zvijače ali zmote, ni prepričljivo. Prav predmetna določba je uporabljiva za primere, ko oporočitelj ni sposoben za razsojanje, kar posledično pomeni, da ne more svobodno oblikovati svoje volje. Glede na ugotovljeno zdravstveno stanje zapustnice (demenca) je brezpredmetno razglabljati o tem, ali je zapustnica imela voljo in kakšna je bila. Bistveno je, da je zmerno hud upad njenih spoznavnih sposobnosti v sklopu sindroma demence onemogočal svobodno oblikovanje volje in razumevanje pomena oporočnega razpolaganja. Že samo dejstvo prizadetosti voljnega elementa zadostuje za ugotovitev, da mati ni mogla svobodno oblikovati svoje volje. Podana trditvena podlaga tudi po prepričanju pritožbenega sodišča utemeljuje izrek razveljavitvene, ne pa ničnostne sankcije.
O ponarejenosti oziroma nepristnosti oporoke bi bilo moč govoriti, če je zapustnica sploh ne bi podpisala. V obravnavanem primeru pa ni sporno, da je bila oporoka zapustnici prebrana in da jo je podpisala v prisotnosti dveh prič. Že takšna ugotovitev negira tožnikove navedbe o ponarejenosti oziroma nepristnosti.
zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - ureditvena začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - nastanek težko nadomestljive škode - tehtanje neugodnih posledic izdaje začasne odredbe - nastanek neznatne škode
Navedbe v predlogu za izdajo začasne odredbe, kot tudi v pritožbi, so presplošne in sploh ne omogočajo preizkusa izpolnjenosti zakonskih pogojev. Navedbe, da bi na prostor, ki naj bi mu bi ga bila po predlogu nasprotna udeleženka dolžna prepustiti v uporabo, postavil stroje, ki sedaj že trinajst let propadajo na dežju, so tako skope, da so same po sebi nerazumljive.