DENACIONALIZACIJA – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – UPRAVNI POSTOPEK – STVARNO PRAVO – STAVBNA ZEMLJIŠČA – LASTNINJENJE
VSL0086037
ZZK-1 člen 228, 228/1, 228/1-1, 234, 238, 238/1-2, 238/1-6, 241, 242. ZUP člen 147, 147/1, 272, 272/2. ZDen člen 16, 16/3. ZPN člen 10. ZLNDL člen 2.
izbrisna tožba – izpodbijanje vpisa v zemljiško knjigo – denacionalizirano premoženje – vrnitev premoženja – predhodno vprašanje – lastništvo – lastninjenje – pravica uporabe – amortizacijski postopek – postopek vzpostavitve zemljiškoknjižne listine
Okoliščina, da toženčeva pravica uporabe ni bila vknjižena, ni preprečevala vknjižbe toženčeve lastninske pravice na podlagi menjalne pogodbe in določb ZLNDL.
Konstitutiven učinek pravnomočnosti delne denacionalizacijske odločbe je s pravnomočnim sklepom o dovolitvi obnove postopka glede spornih nepremičnin izničen, saj je bila s tem zadržana izvršitev delne odločbe o denacionalizaciji.
Tožnik ni dolžan navesti pravne podlage tožbenega zahtevka, če jo navede, pa sodišče nanjo ni vezano. Pravna kvalifikacija tožbenega zahtevka je naloga sodišča. V izpodbijani sodbi je sodišče prve stopnje preizkusilo zatrjevano dejansko stanje z vidika več pravnih norm, za katere je ocenilo, da bi utegnile priti v poštev. Pri tem je pravilno zaključilo, da v obravnavanem primeru ne gre za dediščinsko tožbo (141. člen ZD), saj tožnik ni dedič po pokojnem denacionalizacijskem upravičencu.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSL0086039
ZPVAS člen 8, 8/2. SPZ člen 28, 96. OZ člen 193. ZDen člen 78, 78/2. ZPP člen 13.
dedovanje vrnjenega premoženja - dedna pravica - agrarna skupnost - član agrarne skupnosti - nujni dedič - vrednost nujnega deleža - vračanje premoženjskih pravic - vrednost premoženja - predhodno vprašanje - izplačilo vrednosti dednega deleža - rok plačila - nedobroverni posestnik - obseg vrnitve
Vrednost zapustnikovega premoženja se praviloma ugotavlja po vrednosti na dan zapustnikove smrti oziroma na dan prehoda zapuščine na dediče. Do tega je v obravnavanem primeru prišlo s pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji. Ker je pritožnica brez vednosti sodedičev razpolagala z zapustničinim premoženjem, je v skladu z načelom realne subrogacije del skupnega premoženja dedičev tisto, kar je bilo pridobljeno s prodajo skupne stvari. Upoštevanje denarne vrednosti zapustničinega premoženja po cenah ob izdaji sklepa je v danih okoliščinah primeren način določitve te vrednosti.
Vrednost premoženja, ugotovljena v odločbah o denacionalizaciji, ne predstavlja pravnomočne odločitve o predhodnem vprašanju, na katero bi bilo zapuščinsko sodišče vezano.
zaznamba v zemljiški knjigi - zahteva za denacionalizacijo - solastnina
ZDen je predvidel postopke in roke, katerih so se morali poslužiti denacionalizacijski upravičenci, ki so želeli nacionalizirano premoženje pridobiti nazaj v svojo last in bi pravni prednik tožene stranke moral, če je menil, da je denacionalizacijski upravičenec, vložiti zahtevo za denacionalizacijo po predvidenem postopku in v predvidenih rokih. To obvezo je imel, četudi je bil v zemljiški knjigi formalno vknjižen kot lastnik, posebej, ker je vedel, enako toženec kot njegov pravni naslednik, da je bila nepremičnina razlaščena (zaznaba v zemljiški knjigi, za katero je toženec vedel, in to že najkasneje leta 1991) in torej ni lastnik.
DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DENACIONALIZACIJA
VSL0086002
ZPP člen 196. ZD člen 46, 46/1, 52, 56, 56/2. ZDen člen 78, 78/2.
vračunanje darila zakonitemu dediču – določitev vrednosti darila – darilo pri vstopni pravici – vrednost izročenih denarnih sredstev – preračun vrednosti – enako obravnavanje zakonitih dedičev – denacionalizirano premoženje – vrnitev zaplenjenega premoženja – vrednost vrnjenega premoženja – sosporništvo
Relevanten datum ugotavljanja vrednosti darila je datum zapustnikove smrti.
Delno gre za dedovanje denacionaliziranega premoženja, glede katerega velja, da zapuščina preide na dediče s pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji. To pomeni obračun vrednosti daril na ta datum in ne na datum zapustnikove smrti. Delno gre za dedovanje vrnjenega zaplenjenega premoženja, v katerem se določbe ZDen ne uporabijo, temveč določbe ZD, kar pomeni vrednotenje daril na dan zapustnikove smrti.
ZIKS člen 145. ZDen člen 3, 4, 5, 9, 9/1, 9/2, 63, 63/3. Zakon o konfiskaciji imovine in o izvrševanju konfiskacije člen 30. Odlok AVNOJ o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupacijske oblasti prisilno odtujile člen 1, 1/1, 1/1-1, 1/1-2, 1/1-3.
Pri presoji, ali gre za vračanje po ZDen ali po ZIKS je pomembno, na kateri pravni podlagi je bilo posamezno premoženje podržavljeno. V konkretni zadevi je sodišče v sodnem postopku ugotavljalo (tudi)pogoji za vračilo premoženja po ZDen, ker je Ustavno sodišče z odločbo Up - 1061/12-32 z dne 29. 5. 2014 presodilo, da z vidika 33. člena Ustave ni sprejemljiva razlaga zakonske ureditve, po kateri se sodišče izreče za nepristojno za odločanje o zahtevku, ker pravna podlaga zahtevka ni ZIKS, temveč ZDen, potem ko je po izteku roka za vložitev zahtev za denacionalizacijo iz prvega odstavka 64. člena ZDen predlagatelje pozvalo, naj izberejo, ali bodo pravico do vrnitve premoženja uveljavljali v sodnem postopku na podlagi določb ZIKS ali v upravnem postopku na podlagi določb ZDen, in so ti skladno s tem pozivom izbrali sodni postopek, zahtevo, ki so jo pravočasno vložili na podlagi določb ZDen, pa umaknili.
Tožeča stranka je pridobila lastninsko pravico na teh nepremičninah na podlagi 14. člena ZSKZ. Ker se je to zgodilo na podlagi zakona ob uveljavitvi (11. 3. 1993), je njena pravica močnejša kot je pravica tožene stranke, ki se je vpisala na podlagi 2. člena ZLNDL v letu 2008.
ZIKS člen 145a. ZDen člen 44. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 4, 5. ZIOOZP člen 3, 3/5.
vrnitev zaplenjenega premoženja – vrednost podržavljenega premoženja – dokazovanje – dejansko stanje – verodostojne listine – cenitev – zamudne obresti
Zapisniško ugotovljena vrednost stari oz. premoženja ob podržavljenju je izpodbojna, a le na način, ki ga določa 5. člen Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja. Ugotavljanje vrednosti z izvedencem oz. mimo Navodila bi bilo materialnopravno zmotno.
ZDen člen 72, 72/2. ZPP člen 7, 154, 154/2, 165, 165/2, 212.
plačilo nadomestila zaradi nemožnosti uporabe – višina nadomestila – nečista denarna terjatev – izvedensko mnenje – dejansko stanje – stroški postopka – prepoved reformatio in peius
Pri odmeri nadomestila iz drugega odstavka 72. člena ZDen, ko se korist ugotavlja s pomočjo tržnih najemnin, to pomeni, da se vrednost tržnih najemnin ugotavlja po razmerah oziroma cenah, kakršne so v času sojenja (to je odločitve na prvi stopnji oziroma izdelave izvedeniškega mnenja). Enako kot tega ni mogoče enačiti z višino najemnine v času od uveljavitve ZDen do pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji in njeno valorizacijo na čas sojenja (kar je Vrhovno sodišče že presojalo), tega ni mogoče enačiti niti z višino najemnine v času ob zaključku prvega sojenja, ko so bile razmere na nepremičninskem trgu za tožnike najbolj ugodne. Čas sojenja v konkretni zadevi je čas (zadnjega) zaključka postopka na prvi stopnji. Sodišče prve stopnje je to tudi pravilno upoštevalo. Sam potek časa in dejstvo, da so se cene najema po zaključku prvega sojenja znižale, zato na odločitev ne moreta vplivati.
IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – DENACIONALIZACIJA
VSL0085913
ZDen člen 72. ZIZ člen 270, 270/3.
začasna odredba – zavarovanje denarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost denarne terjatve – skrbnik za posebne primere – dedič denacionaliziranega premoženja – oteževanje uveljavitve terjatve – neznatna škoda
Tožnik je s stopnjo verjetnosti izkazal delovanje toženca v smeri onemogočanja ali oteževanja uveljavitve denarne terjatve. Kot skrbnik denacionaliziranega premoženja bi toženec moral poskrbeti za izplačilo eventualnim dedičem po pokojnici, vendar pa dedičev niti ni seznanil z vloženo tožbo, pa tudi ne o prejemu izplačane odškodnine.
Toženec bo s predlagano začasno odredbo pretrpel le neznatno škodo, saj gre v delu začasne odredbe tudi za nepremičnine, ki predstavljajo skupno premoženje pravdnih strank, s katerim toženec, brez soglasja tožnika, ne more razpolagati.
DENACIONALIZACIJA – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084937
ZDen člen 27, 27/1, 72, 72/2. OZ člen 346, 365. ZPP člen 70, 70-6, 247, 247/1, 339, 339/2, 339/2-8.
nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe – nadomestilo – višina nadomestila – nečista denarna terjatev – izvedensko mnenje – dejansko stanje – pravica do izjave – pripombe na izvedensko mnenje – zavrnitev zahteve za izločitev izvedenca – pritožba zoper sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev izvedenca – ugovor zastaranja – pretrganje zastaranja – vložitev tožbe – sprememba tožbe – neprava sprememba tožbe – čas, ki je potreben za zastaranje
Pri obrazloženem ugovoru stranke mora sodišče na ugovore odgovoriti, če tega zaradi pomanjkljivega strokovnega znanja ne more, mora zahtevati dopolnitev mnenja oziroma izvedenca dodatno zaslišati, ob zakonsko izpolnjenih pogojih pa poiskati odgovor s pomočjo novega izvedenca.
Postopek za plačilo odškodnine zaradi neuporabe vrnjenega premoženja, katerega pravna podlaga je v 72. členu ZDen, ni denacionalizacijski postopek, ampak gre za posebno odškodninsko razmerje, za katerega ne velja določba prvega odstavka 71. člena ZDen.
DENACIONALIZACIJA – OBLIGACIJSKO PRAVO – DAVKI – ODVETNIŠTVO
VSL0084595
ZDen člen 72, 72/2. OZ člen 299. ZOR člen 324. ZOdvT člen 14, 19. ZOdvT tarifna številka 3102.
izgubljena korist – odškodnina zaradi nemožnosti uporabe premoženja – obseg povračila – stroški upravljanja – tek zakonskih zamudnih obresti – ponovljeni postopek – nova stopnja – nagrada za narok – stroški postopka – nagrada za postopek
Višino bruto najemnine, s katero se ugotavlja izgubljena korist denacionalizacijskega upravičenca, ki nepremičnine ni mogel uporabljati in z njo upravljati v času od uveljavitve ZDen do izročitve v posest, je treba zmanjšati (tudi) za stroške upravljanja. Če bi denacionalizacijski upravičenec nepremičnino imel v posesti, bi jo moral pregledovati in na osnovi pregledov ocenjevati njeno stanje ter potrebne vzdrževalne ukrepe, iskati najemnike in se z njimi pogajati, pobirati najemnino in se angažirati v primeru njenega neplačevanja, obračunavati davščine in podajati davčne napovedi.
Res je sicer, da v primeru možnosti dostopa iz javne ceste ni mogoče pridobiti nujne poti, vendar to za služnost, ki jo je tožeča stranka nemoteno izvajala 20 let ne velja. Nemožnost dostopa iz javne ceste ni pogoj za pridobitev služnostne pravice.
pravica do pritožbe zoper sklep o dedovanju – položaj stranke v zapuščinskem postopku – uveljavljanje pravic iz zapuščine – zapustnikov upnik – zapustnikov dolžnik – zavezanec za vrnitev denacionaliziranega premoženja – zavrženje pritožbe
Pritožničin položaj denacionalizacijske zavezanke je istovrsten položaju zapustnikovega dolžnika. Ker tako kot on tudi Občina ne uveljavlja pravic iz zapuščine, nima položaja stranke v zapuščinskem postopku in posledično tudi ne pravice vložiti pritožbo bodisi zoper sklep o postavitvi skrbnika zapuščine bodisi zoper sklep o dedovanju.
nepravdni postopek – delitev solastnine – delitev nepremičnine, ki je predmet denacionalizacijskega postopka – prepoved razpolaganja z nepremičnino, glede katere obstaja dolžnost vrnitve v naravi – prekinitev nepravdnega postopka
Pri odločitvi o prekinitvi postopka delitve solastnine je sodišče pravilno upoštevalo določbo prvega odstavka 88. člena ZDen, po kateri z dnem uveljavitve tega zakona ni dopustno razpolaganje z nepremičninami oziroma premoženjem, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve ter možnost, da bodo denacionalizacijski upravičenci, če bodo prejeli ustrezen solastninski delež na parceli, ki je predmet tega nepravdnega postopka, prikrajšani za pravico dokazovati svoj močnejši upravičen interes na delu oziroma delih parcele, ki jih želijo predlagatelja in nasprotna udeleženka.
odškodnina za razlaščeno nepremičnino – kmetijsko zemljišče – interni akt Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS – vezanost na interni akt – določitev odškodnine – postopek za določitev odškodnine – vrednost nepremičnine
Ko med udeleženci ni dosežen sporazum o višini odškodnine, to določi sodišče. Sodišče o odškodnini odloči po zakonu in ni vezano na interne akte Sklada.
Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 11.
status zemljišča ob podržavljenju – komunalno opremljeno stavbno zemljišče – komunalno neopremljeno stavbno zemljišče – priklop na vodovodno omrežje
Za ugotovitev, ali je mogoče vsa podržavljena zemljišča komunalno opremiti brez večjih stroškov, niti ni potrebno dokazovanje z izvedencem, ampak lahko organ ali pa stranka pridobi podatke o komunalni opremljenosti od javnih podjetij, ki upravljajo z vodovodnim omrežjem.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – DENACIONALIZACIJA
VSL0085895
ZDen člen 25, 72. ZOR člen 376, 376/1.
napaka v denacionalizacijskem postopku – odškodninski zahtevek – zastaranje – zastaranje odškodninske terjatve – seznanitev z nastankom škode – vračilo premoženja v naravi – obveznice SOD – pretrganje zastaralnega roka – nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe nepremičnin – odškodnina zaradi vrnitve v nadomestni obliki – odškodnina zaradi izgube nadomestila
Ker gre za odškodnino zaradi izgube nadomestil za uporabo, ki bi sicer kot uporabnina zapadala sukcesivno po mesecih vse do pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji, ta zahtevek v celoti nedvomno še ni zastaral.
Škoda zaradi nemožnosti vračila v naravi je nastala že, ko vrnitev v naravi ni bila več pravno mogoča, saj od tega trenutka tožniki z uveljavljeno obliko denacionalizacije niso mogli uspeti. To se je zgodilo, ko je bilo lastninjenje obeh zavezancev, ki je vključevalo tudi sporni nepremičnini, končano. Ko so tožniki izvedeli za nemožnost vrnitve v naravi, si z vztrajanjem pri taki obliki vračanja niso mogli podaljševati zastaralnega roka in jim je moral biti znan in določljiv tudi obseg škode.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – DENACIONALIZACIJA
VSL0060304
SZ člen 117, 117/5. ZDen člen 88. OZ člen 17, 17/1, 162. ZZPS člen 1, 1/2, 2, 2-3, 4, 4/1.
družbena lastnina – privatizacija stanovanj – zahteva za odkup stanovanja po Stanovanjskem zakonu – pravica do odkupa stanovanja – kontrahirna dolžnost – odgovornost v zvezi z obveznostjo sklenitve pogodbe – odškodnina zaradi kršitve kontrahirne dolžnosti – nemožnost izpolnitve v času dolžniške zamude – prepoved razpolaganja z nepremičninami, glede katerih obstaja dolžnost vrnitve
V času tožnikove zahteve za sklenitev pogodbe ZDen res še ni veljal, veljal pa je Zakon o začasni prepovedi sečnje v gozdovih v družbeni lastnini in začasni prepovedi prometa z nepremičninami v družbeni lastnini (ZZPS), ki je zaradi zavarovanja pravic prejšnjih lastnikov z drugim odstavkom 1. člena prepovedal promet z nepremičninami, s katerimi razpolagajo družbenopolitične skupnosti. Sodna praksa je kasneje sprejela razlago, da je glede na celotno besedilo zakona edina sprejemljiva razlaga ta, da je bilo razpolaganje prepovedano vsem družbenopravnim osebam, torej tudi toženki. Omenjeni 88. člen ZDen je torej dejansko le podaljšal veljavnost prepovedi prometa z nepremičninami, ki je bila sprejeta že z ZZPS.