Zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (1982) člen 75, 79. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško (1997) člen 36, 37. Zakon o mirovinskom i invalidskom osiguranju (Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, Hrvaška) (1983) člen 33, 129.
sorazmerni del pokojnine - pravica po predpisih SFRJ - predčasna pokojnina - razveljavitev odločbe o priznanju pokojnine
Razveljavitev odločbe o priznanju pravice do pokojnine v smislu 6. odstavka 129. člena ZPIZ Republike Hrvaške in izdaja nove odločbe o pokojnini ne pomeni, da je bila zavarovancu za nazaj pravica odvzeta. Z novo odločbo se odmeri nova pokojnina na podlagi pravice, ki je bila sicer že priznana (s prvo odločbo).
povrnitev škode - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - nastanek škode - odškodninski zahtevek - zavrnitev zahtevka
Tožnik ni dokazal nastanka škode zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je bila sicer nezakonita. Kot dejstvo in dokaz za priznanje odškodnine je ponudil samo „pavšalne navedbe o težji zaposljivosti“, ki pa so bile že same v nasprotju z dejstvom, da se je takoj zaposlil drugje.
vdovska in družinska pokojnina - pravica do izbire - odprava odločb tožene stranke - izdaja novega upravnega akta
Za odrekanje pravice do družinske oziroma vdovske pokojnine osebi, ki pravico uveljavlja kot družinski član osebe, ki je plačevala prispevke za obvezno pokojninsko zavarovanje slovenskemu nosilcu pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ni videti ustavno dopustnega cilja. Stališče, po katerem naj bi med pokojninami lahko izbral le zavarovanec, ne pa uživalec pokojnine, ne zagotavlja enakosti pred zakonom, tega pa tudi ne zagotavlja stališče, da lahko vdovsko pokojnino uveljavi le družinski član uživalca pokojnine.
Ni podan razlog za izločitev po 5. točki 70. člena ZPP, če je sodnik, ki odloča v senatu na drugi stopnji, odločal v drugi zadevi med istima strankama na prvi stopnji.
Smisel poravnave je v tem, da stranki ne dosežeta v celoti tistega, za kar se v sporu zavzemata, ampak z medsebojnim popuščanjem pristaneta na manj.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za odpoved - podaja odpovedi
Katero dejanje delodajalca se šteje za „podajo“ odpovedi pogodbe o zaposlitvi, v ZDR ni opredeljeno. Pri odgovoru na to vprašanje je potrebno izhajati iz narave roka za odpoved, ki je glede na ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča prekluziven, kar pomeni, da po njegovem poteku preneha pravica delodajalca, da delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi (oziroma mu poda odpoved). Ob upoštevanju takšne narave roka za podajo odpovedi zato ni dovolj, da delodajalec najkasneje zadnji dan izteka roka samo sestavi besedilo odpovedi pogodbe o zaposlitvi, temveč mora biti znotraj prekluzivnega roka iz njegovih dejanj razvidna tudi resna namera, da naj sestavljena odpoved učinkuje.
Primerov, ko bi bilo mogoče delodajalčevo ravnanje opredeliti kot resno namero o tem, da naj sestavljena odpoved učinkuje, ni mogoče zaobseči s taksativnim naštevanjem, temveč je to vprašanje stvar pravne presoje ob upoštevanju konkretnih okoliščin vsakokratne obravnavane odpovedi.
ZObr-D člen 26. ZObr člen 63a, 88, 100a. Uredba o vojaških uslužbencih (2003) člen 3, 7.
vojaški uslužbenec - prenehanje delovnega razmerja - ustrezna izobrazba - predložitev ponarejenega spričevala - pravočasnost ugovora - datum prenehanja delovnega razmerja s sodbo sodišča - novela ZObr-D
Nižji vojaški uslužbenci niso enotna kategorija v smislu izobrazbe niti izpolnjevanja pogojev za uvrstitev v razrede in zasedbo oziroma imenovanje na posamezne formacijske dolžnosti. Šele imenovanje na konkretno formacijsko dolžnost predstavlja podlago za določitev plače in se glede na to dolžnost presoja tudi izpolnjevanje pogoja ustrezne izobrazbe.
Pravno varstvo po določbi 3. odstavka 26. člena ZObr-D zajema le vojake oziroma podčastnike in ne (nižje) vojaške uslužbence.
Zaradi razveljavitve drugostopenjske odločbe tožene stranke ni postal dokončen sklep o prenehanju delovnega razmerja tožnika, iz katerega izhaja, da mu delovno razmerje preneha z dokončnostjo tega sklepa. V sporu polne jurisdikcije takšno dokončnost nadomesti pravnomočna sodba sodišča.
ZMZPP člen 111, 111/2. ZNP člen 37. URS člen 3a. Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 34, 34/1, 35, 35/1, 38, 66, 66/2-b. Lizbonska pogodba člen 288.
priznanje izvršljivosti tuje sodne odločbe - javni red - pravnomočnost odločbe v državi izvora - izvršljivost odločbe, ki je izvršljiva v državi izvora
Za razglasitev izvršljivosti odločbe, ki je izvršljiva v državi izvora, se po Uredbi 44/2001 ne zahteva, da bi bila v državi izvora obenem (tudi) že pravnomočna. Prvi odstavek 38. člena Uredbe 44/2001 uveljavlja namreč načelo, po katerem se odločba, ki je izvršljiva v državi izvora, lahko v drugi državi članici izvrši, čeprav v državi izvora še ni postala res iudicata. Zmotno je zato stališče pritožnika, da bi zatrjevana kršitev pravice do pravnega sredstva proti odločbi v državi izvora sama zase lahko utemeljila očitno nasprotovanje domačemu javnemu redu iz 1. točke 34. člena Uredbe 44/2001.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Če je bil tožbeni zahtevek zavrnjen iz dveh razlogov, predlog za dopustitev revizije pa izpodbija le enega, se revizija ne dopusti, saj ne more privesti do za tožečo stranko ugodne rešitve.
ZPP člen 112, 117, 274. ZDR člen 204. OZ člen 345.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za sodno varstvo - zavrženje tožbe - vrnitev v prejšnje stanje - prekluzivni in zastaralni rok - materialni in procesni rok
Vrnitev v prejšnje stanje pri zamudi materialnega roka ni mogoča.
ZPP člen 374, 374/1, 384, 384/4. ZPP-D člen 130, 130/2.
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije - prehodne določbe ZPP-D
Postopek, katerega obnovo želi doseči tožena stranka pred sodiščem prve stopnje, je bil končan z zamudno sodbo izdano pred uveljavitvijo ZPP-D. Zato se postopek (tudi z izrednimi pravnimi sredstvi) nadaljuje po dotedanjih določbah ZPP, ki pa ni poznal instituta dopuščene revizije in ni urejal predloga za dopustitev revizije.
Predsednica senata Višjega sodišča je v spornem dopisu sodišču prve stopnje le opozorila na nerešene vloge (sedanjega) pritožnika in mu predlagala, naj o njih odloči. S tem nikakor ni prekoračila svojih pooblastil in ni vzbudila nobenega dvoma o svoji nepristranskosti. Zato ni razloga za izločitev višjih sodnic, članic senata.
univerza - predavatelj - pravica do vrnitve na delo - ukinitev delovnega mesta - možnost zaposlitve na drugem delovnem mestu - prenehanje delovnega razmerja - presežni delavec
Tožnik se je imel pravico po prenehanju funkcije vrniti na delo, ki ga je opravljal pred nastopom funkcije. Ker tega dela ni bilo več in tudi ni bilo možnosti zaposlitve na drugem ustreznem delu, je tožniku zakonito prenehalo delovno razmerje kot presežnemu delavcu.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - goljufija - službeno potovanje - pisna obdolžitev - zagovor - rok za odpoved - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - ugotovitev trajanja delovnega razmerja - odškodnina - uveljavljanje tožbenega zahtevka
Sodišče lahko pogodbo o zaposlitvi razveže tudi, če delavec tega sam ne zahteva ali tudi, če vztraja pri reintegracijskem (torej drugačnem) tožbenem zahtevku.
Po določbi prvega odstavka 118. člena ZDR lahko sodišče ugotovi trajanje delovnega razmerja „najdalj do odločitve sodišča prve stopnje“. Taka določba po eni strani pomeni, da je datum odločitve sodišča prve stopnje (o nezakonitosti odpovedi in sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi) le skrajni rok, do katerega sodišče lahko ugotovi trajanje delovnega razmerja. Tudi sodišče druge stopnje, ko v pritožbenem postopku meritorno odloča o taki odločitvi prvostopnega sodišča.
Določba drugega odstavka 118. člena ZDR sodišču ne daje podlage, da po uradni dolžnosti prisodi odškodnino brez ustreznega zahtevka delavca in dokazanih elementov odškodninske odgovornosti za tak zahtevek. Če delavec takega zahtevka ne postavi in vztraja na reintegraciji, kljub izkazani možnosti tudi sodne razveze pogodbe o zaposlitvi, sodišče nima ne trditvene ne dokazne podlage za odločanje o odškodnini. Kot je navedlo že sodišče druge stopnje, bo tak zahtevek tožnica še vedno lahko uveljavljala s posebno tožbo.
dopustitev revizije - pomembno pravno vprašanje - prenos podjetja samostojnega podjetnika posameznika - usoda terjatve na izpolnitev pogodbe ki je ni v seznamu premoženja družbe
Dovoli se revizija o vprašanju, ali pri prenosu podjetja podjetnika posameznika na novo kapitalsko družbo po 668. in naslednjih členih ZGD-1 med preneseno premoženje lahko spada tudi terjatev na izpolnitev prodajne pogodbe, ki ni bila vsebovana v opisu podjetja iz tretje alineje drugega odstavka 668. člena ZGD-1.
Ker v zvezi s priznanjem pravice do sorazmernega dela pokojnine tožnika velja pravnomočna odločba, tožnik nima pravne podlage za priznanje več ali drugačnih pravic, kot izhajajo iz te pravnomočne odločbe.
odločba Agencije za zavarovalni nadzor - življenjsko zavarovanje z naložbenim tveganjem - matematične rezervacije - zavarovalno tehnične rezervacije - posebne rezervacije - dodatne rezervacije - struktura naložb kritnega sklada
Pri določanju višine zavarovalno-tehničnih rezervacij, ki jih mora zavarovalnica oblikovati v zvezi z zajamčenimi izplačili, mora torej zavarovalnica poleg dodatnih rezervacij iz petega odstavka 129. člena ZZavar upoštevati tudi posebne rezervacije iz drugega odstavka 129. člena ZZavar. Pri življenjskih zavarovanjih se posebne rezervacije in dodatne rezervacije skupaj štejejo za matematične rezervacije (tretji odstavek 113. člena ZZavar).
Če tožeča stranka naložbe kritnega sklada v celoti naloži v ustrezni vrednosti papir, ki je podlaga za določitev referenčne vrednosti, s tem zadosti zahtevi, da morajo naložbe kritnega sklada, ki ga zavarovalnica oblikuje v zvezi s spornimi zavarovanji, v največji možni meri obsegati naložbe v ustrezne vrednostne papirje, ki po lastnostih in tržnosti ustrezajo tistim, ki so podlaga za določitev indeksa oziroma druge referenčne vrednosti.
ZPPSL člen 147, 147/4, 171, 171/3. ZGD-1 člen 171. ZSReg člen 9, 9/2. ZPP člen 327.
vpis v sodni register po uradni dolžnosti - prodaja stečajnega dolžnika kot pravne osebe - vpis kupca - vpis spremembe ustanovitelja - zahteva za varstvo zakonitosti
Zapoved iz tretjega odstavka 171. člena ZPPSL o vpisu kupca kot ustanovitelja v sodni register po uradni dolžnosti ni pogojena z obstojem dejstva, da (že ustanovljena) delniška družba (še) izpolnjuje pogoj iz 171. člena ZGD-1 o najnižjem znesku osnovnega kapitala.
povrnitev premoženjske škode - odgovornost države - škoda, ki jo povzroči delavec na delu ali v zvezi z delom - carinik - dejanje storjeno pod plaščem avtoritete - kršitev carinskih predpisov - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost
Presoja vprašanja, kdaj je škoda povzročena pri delu ali v zvezi z delom.
ZPP člen 9, 324, 324/4, 346, 346a, 370, 370/1-2, 379, 379/1, 496, 496/4. ZIZ člen 42, 42/3. URS člen 25.
pritožba - rok za vložitev pritožbe - zavrženje pritožbe - veljavnost potrdila o pravnomočnosti - pravica do pravnega sredstva - napaka pri vročanju sodnega pisanja
Pri presoji dopustnosti zavrženja pritožbe, ki temelji na domnevno nevestnem pritožnikovem ravnanju, je treba upoštevati, da je bila revidentu s tem odvzeta pravica do pravnega sredstva, ki jo zagotavlja 25. člen Ustave. Stranka ne more nositi tako hudih posledic napake sodišča pri vročanju, četudi bi jih bila z vestnim ravnanjem morda lahko omilila ali preprečila. Odločitev o pravočasnosti pritožbe zoper sodbo in odločitev o potrdilu o njeni pravnomočnosti predstavljata nedeljivo celoto: če je vložena pritožba pravočasna (in izpolnjuje druge procesne predpostavke, kar v tem primeru ni sporno), potrdilo o pravnomočnosti ne more ostati veljavi.
zahteva za varstvo zakonitosti - družbena pogodba - pogodbena izključitev družbenika - posledice izključitve - vpis izključitve družbenika v sodni register
Dejstvo, da v družbeni pogodbi niso urejene posledice izključitve, ne more biti razlog za zavrnitev vpisa izključitve družbenikov v register. Posledice izključitve natančno ureja 502. člen ZGD-1, ki se nanaša tako na pogodbeno kakor tudi na sodno izključitev družbenika.