Zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (1982) člen 75, 79. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško (1997) člen 36, 37. Zakon o mirovinskom i invalidskom osiguranju (Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, Hrvaška) (1983) člen 33, 129.
sorazmerni del pokojnine - pravica po predpisih SFRJ - predčasna pokojnina - razveljavitev odločbe o priznanju pokojnine
Razveljavitev odločbe o priznanju pravice do pokojnine v smislu 6. odstavka 129. člena ZPIZ Republike Hrvaške in izdaja nove odločbe o pokojnini ne pomeni, da je bila zavarovancu za nazaj pravica odvzeta. Z novo odločbo se odmeri nova pokojnina na podlagi pravice, ki je bila sicer že priznana (s prvo odločbo).
Tožniku ne pripada pravica do predčasne pokojnine po 2. alineji 1. odstavka 396. člena ZPIZ-1 v prvi vrsti že zato, ker pred brezposelnostjo sploh ni bil v delovnem razmerju, temveč je bil samostojni podjetnik, drugič pa zato, ker iz navedene določbe izhaja, da ta ne ureja primera prenehanja delovnega razmerja na sploh, temveč le prenehanja zaradi stečaja, likvidacije, prisilne poravnave ali drugih operativnih razlogov.
396. člen ZPIZ-1 v zvezi z uveljavljanjem pravice do starostne ali predčasne pokojnine ne izključuje samostojnih podjetnikov in jih ne postavlja v neenakopraven položaj.
izpodbijanje pogodbe o zaposlitvi - napake volje - grožnja
Razlogi, iz katerih je tožnik izpodbijal podpisano pogodbo o zaposlitvi, niso podani. Tožnik ni izkazal zatrjevanih hudih psihičnih pritiskov, negativnega in agresivnega vedenja s strani tožene stranke v smislu mobbinga (trpinčenja), zatrjevani strah pred izgubo zaposlitve pa ni strah v smislu drugega odstavka 45. člena OZ.
civilna oseba - poklicno delo na obrambnem področju - prenehanje delovnega razmerja - ustrezna strokovna izobrazba - ponarejeno spričevalo
Kot poseben pogoj, ki ga mora izpolnjevati tisti, ki želi poklicno opravljati vojaško službo, je v 2. alinei tretjega odstavka 88. člena ZObr predpisana tudi ustrezna izobrazba. Ta se ne zahteva samo za osebe, ki želijo opravljati vojaško službo (vojake), temveč se na podlagi četrtega odstavka 88. člena ZObr zahteva tudi za tiste, ki želijo kot civilna oseba poklicno opravljati delo v vojski. Zaradi neizpolnjevanja pogoja ustrezne izobrazbe je tudi za civilne osebe kot sankcija določeno prenehanje delovnega razmerja.
ZMZPP člen 111, 111/2. ZNP člen 37. URS člen 3a. Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 34, 34/1, 35, 35/1, 38, 66, 66/2-b. Lizbonska pogodba člen 288.
priznanje izvršljivosti tuje sodne odločbe - javni red - pravnomočnost odločbe v državi izvora - izvršljivost odločbe, ki je izvršljiva v državi izvora
Za razglasitev izvršljivosti odločbe, ki je izvršljiva v državi izvora, se po Uredbi 44/2001 ne zahteva, da bi bila v državi izvora obenem (tudi) že pravnomočna. Prvi odstavek 38. člena Uredbe 44/2001 uveljavlja namreč načelo, po katerem se odločba, ki je izvršljiva v državi izvora, lahko v drugi državi članici izvrši, čeprav v državi izvora še ni postala res iudicata. Zmotno je zato stališče pritožnika, da bi zatrjevana kršitev pravice do pravnega sredstva proti odločbi v državi izvora sama zase lahko utemeljila očitno nasprotovanje domačemu javnemu redu iz 1. točke 34. člena Uredbe 44/2001.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Če je bil tožbeni zahtevek zavrnjen iz dveh razlogov, predlog za dopustitev revizije pa izpodbija le enega, se revizija ne dopusti, saj ne more privesti do za tožečo stranko ugodne rešitve.
ZObr-D člen 26. ZObr člen 63a, 88, 100a. Uredba o vojaških uslužbencih (2003) člen 3, 7.
vojaški uslužbenec - prenehanje delovnega razmerja - ustrezna izobrazba - predložitev ponarejenega spričevala - pravočasnost ugovora - datum prenehanja delovnega razmerja s sodbo sodišča - novela ZObr-D
Nižji vojaški uslužbenci niso enotna kategorija v smislu izobrazbe niti izpolnjevanja pogojev za uvrstitev v razrede in zasedbo oziroma imenovanje na posamezne formacijske dolžnosti. Šele imenovanje na konkretno formacijsko dolžnost predstavlja podlago za določitev plače in se glede na to dolžnost presoja tudi izpolnjevanje pogoja ustrezne izobrazbe.
Pravno varstvo po določbi 3. odstavka 26. člena ZObr-D zajema le vojake oziroma podčastnike in ne (nižje) vojaške uslužbence.
Zaradi razveljavitve drugostopenjske odločbe tožene stranke ni postal dokončen sklep o prenehanju delovnega razmerja tožnika, iz katerega izhaja, da mu delovno razmerje preneha z dokončnostjo tega sklepa. V sporu polne jurisdikcije takšno dokončnost nadomesti pravnomočna sodba sodišča.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za odpoved - podaja odpovedi
Katero dejanje delodajalca se šteje za „podajo“ odpovedi pogodbe o zaposlitvi, v ZDR ni opredeljeno. Pri odgovoru na to vprašanje je potrebno izhajati iz narave roka za odpoved, ki je glede na ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča prekluziven, kar pomeni, da po njegovem poteku preneha pravica delodajalca, da delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi (oziroma mu poda odpoved). Ob upoštevanju takšne narave roka za podajo odpovedi zato ni dovolj, da delodajalec najkasneje zadnji dan izteka roka samo sestavi besedilo odpovedi pogodbe o zaposlitvi, temveč mora biti znotraj prekluzivnega roka iz njegovih dejanj razvidna tudi resna namera, da naj sestavljena odpoved učinkuje.
Primerov, ko bi bilo mogoče delodajalčevo ravnanje opredeliti kot resno namero o tem, da naj sestavljena odpoved učinkuje, ni mogoče zaobseči s taksativnim naštevanjem, temveč je to vprašanje stvar pravne presoje ob upoštevanju konkretnih okoliščin vsakokratne obravnavane odpovedi.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - goljufija - službeno potovanje - pisna obdolžitev - zagovor - rok za odpoved - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - ugotovitev trajanja delovnega razmerja - odškodnina - uveljavljanje tožbenega zahtevka
Sodišče lahko pogodbo o zaposlitvi razveže tudi, če delavec tega sam ne zahteva ali tudi, če vztraja pri reintegracijskem (torej drugačnem) tožbenem zahtevku.
Po določbi prvega odstavka 118. člena ZDR lahko sodišče ugotovi trajanje delovnega razmerja „najdalj do odločitve sodišča prve stopnje“. Taka določba po eni strani pomeni, da je datum odločitve sodišča prve stopnje (o nezakonitosti odpovedi in sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi) le skrajni rok, do katerega sodišče lahko ugotovi trajanje delovnega razmerja. Tudi sodišče druge stopnje, ko v pritožbenem postopku meritorno odloča o taki odločitvi prvostopnega sodišča.
Določba drugega odstavka 118. člena ZDR sodišču ne daje podlage, da po uradni dolžnosti prisodi odškodnino brez ustreznega zahtevka delavca in dokazanih elementov odškodninske odgovornosti za tak zahtevek. Če delavec takega zahtevka ne postavi in vztraja na reintegraciji, kljub izkazani možnosti tudi sodne razveze pogodbe o zaposlitvi, sodišče nima ne trditvene ne dokazne podlage za odločanje o odškodnini. Kot je navedlo že sodišče druge stopnje, bo tak zahtevek tožnica še vedno lahko uveljavljala s posebno tožbo.
Ker v zvezi s priznanjem pravice do sorazmernega dela pokojnine tožnika velja pravnomočna odločba, tožnik nima pravne podlage za priznanje več ali drugačnih pravic, kot izhajajo iz te pravnomočne odločbe.
dopustitev revizije - pomembno pravno vprašanje - prenos podjetja samostojnega podjetnika posameznika - usoda terjatve na izpolnitev pogodbe ki je ni v seznamu premoženja družbe
Dovoli se revizija o vprašanju, ali pri prenosu podjetja podjetnika posameznika na novo kapitalsko družbo po 668. in naslednjih členih ZGD-1 med preneseno premoženje lahko spada tudi terjatev na izpolnitev prodajne pogodbe, ki ni bila vsebovana v opisu podjetja iz tretje alineje drugega odstavka 668. člena ZGD-1.
Predsednica senata Višjega sodišča je v spornem dopisu sodišču prve stopnje le opozorila na nerešene vloge (sedanjega) pritožnika in mu predlagala, naj o njih odloči. S tem nikakor ni prekoračila svojih pooblastil in ni vzbudila nobenega dvoma o svoji nepristranskosti. Zato ni razloga za izločitev višjih sodnic, članic senata.
univerza - predavatelj - pravica do vrnitve na delo - ukinitev delovnega mesta - možnost zaposlitve na drugem delovnem mestu - prenehanje delovnega razmerja - presežni delavec
Tožnik se je imel pravico po prenehanju funkcije vrniti na delo, ki ga je opravljal pred nastopom funkcije. Ker tega dela ni bilo več in tudi ni bilo možnosti zaposlitve na drugem ustreznem delu, je tožniku zakonito prenehalo delovno razmerje kot presežnemu delavcu.
ZPP člen 374, 374/1, 384, 384/4. ZPP-D člen 130, 130/2.
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije - prehodne določbe ZPP-D
Postopek, katerega obnovo želi doseči tožena stranka pred sodiščem prve stopnje, je bil končan z zamudno sodbo izdano pred uveljavitvijo ZPP-D. Zato se postopek (tudi z izrednimi pravnimi sredstvi) nadaljuje po dotedanjih določbah ZPP, ki pa ni poznal instituta dopuščene revizije in ni urejal predloga za dopustitev revizije.
ZPP člen 112, 117, 274. ZDR člen 204. OZ člen 345.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za sodno varstvo - zavrženje tožbe - vrnitev v prejšnje stanje - prekluzivni in zastaralni rok - materialni in procesni rok
Vrnitev v prejšnje stanje pri zamudi materialnega roka ni mogoča.
odločba Agencije za zavarovalni nadzor - življenjsko zavarovanje z naložbenim tveganjem - matematične rezervacije - zavarovalno tehnične rezervacije - posebne rezervacije - dodatne rezervacije - struktura naložb kritnega sklada
Pri določanju višine zavarovalno-tehničnih rezervacij, ki jih mora zavarovalnica oblikovati v zvezi z zajamčenimi izplačili, mora torej zavarovalnica poleg dodatnih rezervacij iz petega odstavka 129. člena ZZavar upoštevati tudi posebne rezervacije iz drugega odstavka 129. člena ZZavar. Pri življenjskih zavarovanjih se posebne rezervacije in dodatne rezervacije skupaj štejejo za matematične rezervacije (tretji odstavek 113. člena ZZavar).
Če tožeča stranka naložbe kritnega sklada v celoti naloži v ustrezni vrednosti papir, ki je podlaga za določitev referenčne vrednosti, s tem zadosti zahtevi, da morajo naložbe kritnega sklada, ki ga zavarovalnica oblikuje v zvezi s spornimi zavarovanji, v največji možni meri obsegati naložbe v ustrezne vrednostne papirje, ki po lastnostih in tržnosti ustrezajo tistim, ki so podlaga za določitev indeksa oziroma druge referenčne vrednosti.
ZPP člen 8, 286, 286/2, 286/4, 339, 339/2-8, 339/2-14, 362, 362/2. ZOR člen 91, 91/4.
bančni depozit - zavarovanje s sredstvi na bančnem depozitu - pooblastilo - neupoštevanje prepoznih navedb - dokazovanje - dokazno pomembna in odločilna dejstva - navajanje dejstev po prvem naroku za glavno obravnavo
Sodišče druge stopnje utemeljeno ni sprejelo „opravičila nekrivde tožene stranke za nepravočasno podan ugovor, češ da sta ji šele predložitev Dodatka št. 5 s strani tožeče stranke in vpogled v kazenski spis omogočila ugovor, da gre pri vseh dodatkih k depozitni pogodbi za predrugačene listine. Tudi če je tožena stranka šele naknadno zvedela za to okoliščino, pa to še ne pomeni, da višini tožbenega zahtevka ni mogla konkretizirano ugovarjati že prej. Tožena stranka je bila namreč po depozitni pogodbi zavezanka za vračilo depozita in bi že kot skrbna dolžnica, kaj šele kot banka, ... vsak trenutek morala vedeti, koliko depozitnih sredstev in kdaj jih je tožeča stranka pri njej položila ter koliko znaša njen dolg“.
Čeprav se zdi, da stranke že pojmovno ni mogoče kriviti za pozno komentiranje dokazil nasprotne stranke, če so bila že ta predložena pozno, pa je treba upoštevati, da se tudi v takšnem primeru verodostojnost dokazil problematizira zaradi njenega pomena za zaključek o obstoju dejstva, ki naj bi izhajal iz dokazila. Zato, več možnosti, ko je imela stranka za opredelitev glede obstoja pravno odločilnega dejstva (toženka bi se bila kot banka glede višine sredstev na tožničinem računu, za katerega je skrbela, gotovo mogla zlahka opredeliti), bolj utemeljena je strožja presoja, ali naj jo bremena iz drugega odstavka 286. člena ZPP odveže zgolj pozna predložitev nekega dokazila s strani njene procesne nasprotnice.
ZPP člen 180, 180/1, 367, 367/1, 377. ZSReg člen 4, 4/1-7. ZIZ člen 10, 10/1.
dajatvena tožba - poslovodja družbe - poslovodenje - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - vpis poslovodje v sodni register - dovoljenost revizije zoper sklep v zvezi z začasno odredbo - zavrženje revizije
Revident si pretirano preprosto predstavlja pojem dajatvene tožbe. Očitno meni, da je z dajatveno tožbo mogoče uveljavljati le zahtevke, s katerimi se od toženca terja, da nekaj da oziroma stori (pozitivno ravnanje). ZPP česa takega ne določa. Pove le, da mora tožba obsegati določen zahtevek (prvi odstavek 180. člena), ne pa tudi kakšnega. Zato v okvir dajatvene tožbe uvrščamo tudi dopustitveno in opustitveno tožbo.
Vpis direktorja družbe z omejeno odgovornostjo v sodni register (7. točka prvega odstavka 4. člena ZSReg) nima konstitutivnega učinka (pooblastil za zastopanje ne pridobi z vpisom), pač ima le deklaratoren učinek. Namenjen je le tretjim osebam (glej določbe 8. člena ZSReg), med katere revident ne sodi.
mejna preizkusna sodbe sodišča prve stopnje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje
Pritožnik pritožbe ni omejil na I., II. in V. točko izreka izpodbijane sodbe, zato bi jo moralo drugostopenjsko sodišče preizkusiti v tistem delu, v katerem pritožnik ni zmagal na prvi stopnji (prvi odstavek 350. člena ZPP). Ker ni tako ravnalo, je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki je vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe (prvi odstavek 339. člena ZPP).
ZOR člen 780, 780/3. URS člen 125. ZS člen 3. ZOTIKA člen 2, 3, 3/1, 7, 7/2, 9, 8/1. Navodilo o vrsti dokumentacije, načinu in roku za njeno predložitev Banki Slovenije zaradi ugotovitve stanja terjatev do Iraka, Kube in LR Angole ter Zvezne direkcije za promet in rezerve izdelkov posebnega namena (1992) točka 1, 5, 6.
odkup neplačanih terjatev iz poslov z Irakom - dokazovanje upravičenosti do terjatev - izjava končnega dolžnika o obstoju terjatev - komisijsko razmerje
Pri obravnavanih poslih, ko »je s končnim tujim kupcem – M. v svojem imenu in za račun tožeče stranke pogodbeno razmerje sklenila ZDPR«, je šlo za komisijsko razmerje kot izvedeno obliko mandatnega razmerja. ZDPR je namreč nasproti drugim nastopala v svojem imenu in na račun organizacij združenega dela – proizvajalk proizvodov s posebnim namenom. Zato je tožeča stranka dejansko imela terjatev do ZDPR, s katero je bila v pravnem razmerju, vendar pa le v obsegu terjatev, ki si jih je ZDPR pridobila nasproti tretjemu („končnemu tujemu kupcu – M.“), s katerim je opravila posle za organizacijo združenega dela – proizvajalko proizvodov s posebnim namenom.