izročilna pogodba - razveza pogodbe - razveza pogodbe zaradi neizpolnitve - razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - spremenjene okoliščine - dejansko stanje
V izpodbijani sodbi ugotovljeno dejansko stanje ponuja sklep, da bi se lahko tožnica posledicam izognila s tem, da bi sprejela pomoč, ki je toženka ne zavrača in še vedno obstaja njena pripravljenost, da se s tožnico zbliža in ji pomaga. Nenazadnje tožnica sama v pritožbi navaja, da bi bila vesela in hvaležna toženkine pomoči.
stečajni postopek nad dolžnikom - postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - izterjava stalnih prejemkov stečajnega dolžnika - zaseg denarnega dobroimetja na dolžnikovih denarnih računih - splošna razdelitev stečajne mase - posebna pravila o stečajni masi - premoženje, ki spada v stečajno maso - prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti - končanje postopka osebnega stečaja - sklep o končanju postopka osebnega stečaja - pozneje najdeno premoženje izbrisane družbe - sklep o ustavitvi zasega denarnega dobroimetja na denarnih računih dolžnika - denarni znesek pokojnine
Višje sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, da je glede na konkretno nastalo situacijo glede pokojnin, ki so zapadle do sklepa o končanju postopka osebnega stečaja, mogoče uporabiti 3. točko šestega odstavka 380. člena ZFPPIPP.
DZ člen 242, 242/1, 265, 265/3. ZPP člen 336, 343.
postavitev skrbnika - postopek za postavitev pod skrbništvo in postopek za postavitev skrbnika - začasni skrbnik - nepopolna pritožba
Družinski zakonik določa v prvem odstavku 242. člena, da se, če je mogoče in če to ni v nasprotju s koristmi varovanca, imenuje za skrbnika zakonec, zunajzakonski partner ali sorodnik varovanca. Glede na zavzemanje nasprotnega udeleženca, da se mu za začasnega skrbnika postavi njegova žena ter ob njenem izrecnem soglasju, da je funkcijo skrbništva za moža pripravljena prevzeti, je po mnenju sodišča druge stopnje utemeljena pritožba v smeri spremembe II. točke izreka sklepa, kjer je sodišče prve stopnje za skrbnika imenovalo CSD.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00048928
OZ člen 20, 20/2, 20/3, 101, 101/1, 190, 198. ZPP člen 13, 13/1.
uporaba nepremičnine - vrnitev neupravičeno pridobljenih sredstev - neupravičena pridobitev - poslovna in neposlovna odškodninska odgovornost - pričakovalna pravica - razpolagalni pravni posel - pravnomočna sodba kot podlaga za vknjižbo - uporaba tuje stvari v svojo korist - protipravnost ravnanja - kršitev pogodbenih obveznosti - pogodbena odškodninska odgovornost - zamuda z izpolnitvijo obveznosti - zmotna uporaba materialnega prava - načelo sočasnosti izpolnitve obveznosti - pogajanja pred sklenitvijo pogodbe - pravnomočna odločitev o predhodnem vprašanju
Pravni temelj, iz katerega bi tožeča stranka lahko najprej črpala svoja upravičenja, je pričakovalna pravica, da bo, če bodo izpolnjene vse ustrezne predpostavke za to, postala lastnica sporne nepremičnine. Zgolj sklenjena prodajna pogodba (zavezovalni pravni posel) pa ne zadostuje za nastanek pričakovalne pravice. Ustavno sodišče je v odločbi Up-591/10 z dne 2. 12. 2010 zapisalo, da se pričakovalna pravica v razmerju med prodajalcem in kupcem za slednjega vzpostavi šele z izvedbo veljavnega razpolagalnega pravnega posla (izstavitvijo zemljiškoknjižnega dovolila z overjenim podpisom prodajalca).
Ker pravo varuje (šele) pričakovalno lastninsko pravico, ta pa se je vzpostavila šele s pravnomočnostjo sodbe I Pg 47/2018, ni pravne podlage, da bi določbo "če je nekdo tujo stvar uporabil v svojo korist" iz 198. člena OZ v razmerju med prenosnikom in pridobiteljem lastninske pravice razlagali drugače, kakor da je o "tuji stvari" mogoče govoriti najprej šele od trenutka vzpostavitve pričakovalne (lastninske) pravice pridobitelja, če je seveda istočasno tudi pridobitelj izpolnil svoje obveznosti.
Do pravnomočne odločitve o tem, ali je bila predkupna pravica pravilno uveljavljena in posledično prodajna pogodba sklenjena, je prišlo 29. 3. 2019, vse do tedaj je bilo to dejstvo negotovo. To pomeni, da ravnanje tožene stranke, ki se je zahtevku tožeče stranke v pravdnem postopku upirala in ni izstavila zemljiškoknjižnega dovolila, dokler ni bilo pravnomočno odločeno, da ta njena obveznost sploh obstaja, zato še ni bilo protipravno. Sicer drži, da pravnomočna sodba glede ugotovitve sklenitve prodajne pogodbe učinkuje za nazaj (od dneva sklenitve – 14. 11. 2017) in s tem ex post argumente tožene stranke ovrže, toda to še ne pomeni, da je tudi ravnanje tožene stranke z učinkom za nazaj postalo protipravno. Za opredelitev protipravnosti bi, analogno z določbama drugega in tretjega odstavka 20. člena OZ, ki se nanašata na pogajanja pred sklenitvijo pogodbe, šlo, ko bi bilo ravnanje tožene stranke izvedeno v slabi veri – z izključnim namenom škodovati tožeči stranki preko zavlačevanja postopka in povzročanja dodatnih stroškov.
začasni ukrepi v zvezi s sodnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-COV-2 (COVID-19) - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - pravica do izjave - obvestilo o preklicu naroka - neizvedba dokaza brez zavrnitve z dokaznim sklepom - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - pretekla raba zemljišča
Sodišče v nenujnih zadevah, med katere sodijo postopki po ZVEtL-1, niso izvajala narokov in procesnih dejanj, ki neizogibno terjajo prisotnost strank ali drugih udeležencev. Lahko pa so odločala - izdajala odločbe - in vročala sodna pisanja. Po 29. členu ZVEtL-1 sodišče opravi narok le, kadar je po njegovem mnenju to smotrno. Zadeve po ZVEtL-1 mora obravnavati prednostno. Ob že zbranem in obravnavanem relevantnem procesnem gradivu bi bilo čakanje na izboljšanje epidemiološke slike in razpis novega naroka nesmotrno. V nasprotju z načelom ekonomičnosti in hitrosti postopka bi nesorazmerno poseglo v pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Izdaja odločbe je bila objektivno pričakovana in utemeljena.
ZPrCP člen 45, 45/1, 56, 56/1, 56/1-3, 98, 98/2. OZ člen 150, 152, 154, 154/1, 154/2.
vmesna sodba v odškodninskem sporu - soprispevek oškodovanca - pasivna legitimacija - motorno vozilo kot nevarna stvar - pravila cestnega prometa - izročitev stvari tretjemu
Potrebno je namreč dati ustrezno težo okoliščinam, ki predstavljajo odločilen vzrok za nastalo škodo, to je težo kršitev cestnoprometnih predpisov in tudi stopnjo nevarnosti, ki izhaja iz obratovanja posameznega motornega vozila.
sprememba odločitve o stikih - spremenjene razmere - spremenjene okoliščine - korist mladoletnega otroka - zaslišanje otroka - pomoč izvedenca medicinske stroke - ugotavljanje odločilnega dejstva s pomočjo izvedenca - razveljavitev prvostopenjske odločbe - vrnitev v ponovno odločanje
Po osmem odstavku 141. člena DZ sodišče izda novo odločbo o stikih med otrokom in starši, če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka. Pravilno je stališče v izpodbijanem sklepu, da vsakršna sprememba v razmerju med otrokom in starši oziroma katerikoli dogodek ne moreta voditi k vnovičnemu pretresanju že razsojenih vprašanj, navedeno pa ne pomeni, da mora biti sodišče pri tem izrazito zadržano. Razmerje med otrokom in starši je živo in se razvija, tako da se tudi ob skrbni presoji ob izdaji sodne odločbe sčasoma lahko pokaže, da je pravni okvir, v katerem se odvija, treba prilagoditi. Zato mora biti presoja, ali so se okoliščine spremenile v taki meri, da je potrebna ponovna presoja o ureditvi stikov, osredotočena na korist otroka.
Pritožbene navedbe v povezavi z zbranim procesnim gradivom vzbujajo dvom o pravilnosti zaključka, da niso izkazane spremenjene okoliščine, ki bi utemeljevale ponovno presojo o ureditvi stikov med dečkom in očetom.
Presoja, ali so se okoliščine spremenile v taki meri, da je potrebna ponovna presoja o ureditvi stikov, mora biti osredotočena na korist otroka.
dolžnost preživljanja otrok - določitev višine preživnine za otroka - otrokove potrebe in zmožnosti staršev - porazdelitev preživninskega bremena - državna štipendija
Kljub upoštevanju, da so preživninske zmožnosti obeh udeležencev postopka enake, se odločitev sodišča prve stopnje, da je nasprotni udeleženec dolžan pokriti 60 % ugotovljenih potreb otrok, še vedno izkaže za pravilno, predvsem zaradi dejstva, da sta otroka zaupana v varstvo in vzgojo predlagateljici, in je zato predlagateljica tista, ki je močno vpeta v šolske in druge vsakdanje obveznosti mladoletnih otrok, saj ima toženec skromne stike z mladoletnima otrokoma, kar pa se mora ustrezno odraziti tudi pri porazdelitvi preživninskega bremena.
Stroški za preživljanje otrok imajo prednost pred vsemi drugimi stroški.
odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - hud primer po fischerjevem sistemu razvrščanja telesnih poškodb - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - zmanjšanje življenjske aktivnosti - skaženost - stroški za tujo pomoč in nego po končanem zdravljenju - premoženjska škoda - pretrganje vzročne zveze
Določitev višine denarne odškodnine za hud primer po Fischerjevem sistemu kategorizacije telesnih poškodb.
Tožnica zahteva tudi povračilo stroškov, ki jih je imela z nakupom novega telefona ter vrednost izgubljenih uhanov. Iz tožbenih trditev izhaja, da je uhane izgubilo medicinsko osebje, prav tako je bil telefon uničen zaradi malomarnosti medicinskega osebja v času tožničine hospitalizacije, ko se je tekočina iz infuzije razlila na nočno omarico in uničila telefon. Takšen zahtevek tožnice ni utemeljen, saj med ravnanjem zavarovanca toženke in nastalo škodo ni vzročne zveze. Ta je bila namreč pretrgana z ravnanji bolnišničnega osebja, ki predstavlja nov neodvisen vzrok za nastalo škodo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE - USTAVNO PRAVO
VSL00049368
URS člen 14, 22, 23, 25. ZST-1 člen 1, 1/3, 34. ZIZ člen 15, 29b, 29b/5, 36, 53. ZPP člen 116, 117, 118, 119, 120.
vrnitev v prejšnje stanje v izvršilnem postopku - dovoljenost predloga za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka za plačilo sodne takse - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - procesni rok - materialni rok - neplačilo sodne takse - domneva umika vloge - opravičljiv razlog za zamudo - vrnitev v prejšnje stanje - pravica do izjave - pravica do sodnega varstva - pravica do pravnega sredstva - ustavna procesna jamstva - enakost pred zakonom - ustavnoskladna razlaga zakona - rok za plačilo sodne takse - narava roka
V skladu s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1 se v postopkih odločanja glede plačila sodnih taks po tem zakonu smiselno uporabljajo določbe zakonov, ki urejajo posamezne postopke, za katere se plačujejo sodne takse, razen če ta zakon ne določa drugače. Dolžnika sta predlagala vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za plačilo sodne takse za pritožbo zoper sklep o ugovoru, zoper sklep, da se pritožba šteje za umaknjeno, pa sta vložila pritožbo, zato postopek v zvezi s plačilnim nalogom še ni zaključen. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje sta torej dolžnika vložila v zvezi z zamudo roka za plačilo sodne takse za pritožbo, kar je po presoji višjega sodišča procesni rok. Zato je treba pri odločanju o tem predlogu izhajati ne le iz 36. člena ZIZ, ampak tudi iz določb ZPP o vrnitvi v prejšnje stanje, ki pa predloga ne omejujejo zgolj na zamujen rok za ugovor in pritožbo. Sicer pa že ustavnoskladna razlaga same določbe 36. člena ZIZ terja, da se tudi v izvršbi dopusti predlog za vrnitev v prejšnje stanje, če stranka zamudi rok za plačilo sodne takse za ugovor ali pritožbo (zoper sklep o ugovoru).
Sodna praksa sicer ni povsem usklajena glede vprašanja, ali je rok za plačilo sodne takse procesni ali materialni, vendar se v konkretnem primeru pritožbeno sodišče pridružuje stališču, da gre za procesni rok, saj plačilo sodne takse za pritožbo zoper sklep o ugovoru pomeni izpolnitev procesne predpostavke, rok za izpolnitev procesne predpostavke pa je po naravi stvari procesni rok. Zato vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za plačilo sodne takse za pritožbo zoper sklep o ugovoru ni izključena.
Kadar bi opravičljiva zamuda s plačilom sodne takse rezultirala v izgubi neke strankine pravice v postopku, konkretno pravice do vsebinske odločitve o pritožbi zoper sklep o ugovoru, je vsebinska obravnava predloga za vrnitev v prejšnje stanje dopustna in ta pravica izhaja že iz členov 22, 23 in 25 Ustave Republike Slovenije. Upoštevajoč težo posledic, ki jih ima neplačilo sodne takse za pritožbo zoper sklep o ugovoru (fikcija umika pritožbe – peti odstavek 29.b člena ZIZ) je tudi iz tega razloga pritožbi treba ugoditi. Ugovor je edino dolžnikovo pravno sredstvo v izvršbi in hkrati izraz njegove pravice do izjave (22. člen Ustave), oziroma sploh prva možnost, da se lahko izreče o (ne)dopustnosti zoper njega dovoljene izvršbe. Če sodišče na podlagi petega odstavka 29.b člena ZIZ odreče vsebinsko obravnavo ugovora ali pritožbe zoper sklep o ugovoru zaradi neplačila sodne takse, postane sklep o izvršbi pravnomočen in dolžnik to ustavno procesno jamstvo nepovratno izgubi.
Po mnenju višjega sodišča mora biti zato ustavnoskladna razlaga 36. člen ZIZ ekstenzivna in je to določbo treba tolmačiti na način, da je plačilo sodne takse nujni sestavni del ugovornega oziroma pritožbenega postopka. Posledično pa je vrnitev v prejšnje stanje v primeru zamude roka za plačilo takse za ugovor ali pritožbo zoper sklep o ugovoru dopustna že na njeni podlagi. Ob drugačnem stališču bi šlo za nesorazmeren poseg v dolžnikove pravice iz 22., 23. in 25. člena Ustave RS. Tudi na to pritožba utemeljeno opozarja.
URS člen 33. ZPP člen 11, 11/1, 11/5, 286a, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 358. ZGD-1 člen 501, 501/3.
pravica do zasebne lastnine kot ustavna kategorija - izključitev in izstop družbenika - izključitveni razlog - izbris družbenika - imetništvo poslovnega deleža družbe - pravica stranke do izjave - pravica do predlaganja dokazov - zloraba pravic v postopku - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Višje sodišče poudarja, da gre pri imetništvu poslovnega deleža v gospodarski družbi za izvrševanje lastninske pravice. Lastnik lahko svojo lastnino uporablja v skladu s svojimi interesi in željami. Nedvomno to pomeni, da lahko lastninsko pravico izvršuje tudi tako, da je v razmerju do svoje lastnine pasiven. Če tega upravičenja ne bi upoštevali, bi to pomenilo nedopusten poseg v pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave RS. Sicer opisano upravičenje ni v celoti absolutno - izvrševanje lastninske pravice ne sme posegati v pravice drugih oseb. Vendar pa okoliščin, ki bi izkazovale, da toženec nedopustno posega v tožnikove pravice, slednji ni uspel dokazati - trditve o oviranju upravljanja družbe so se izkazale za nedokazane. Posledično bi po presoji višjega sodišča stališče, da zgolj porušeni odnosi med imetnikoma poslovnih deležev sodišču omogočajo poseg v toženčevo lastninsko pravico z ukrepom, ki dejansko pomeni razlastitev, v okoliščinah obravnavane zadevo nedopustno poseglo v toženčevo pravico do zasebne lastnine.
motenje posesti - motenje temelječe na zakonu - inšpekcijska odločba - protipravnost - rušenje črne gradnje - inšpekcijski zavezanec - investitor - lastnik zemljišča - upravljalec
Protipravnost motenja je izključena, kadar je to eksplicitno navedeno v zakonu ali kadar je dejanje opravljeno na podlagi podzakonskega predpisa, če je ta sprejet na zakonski podlagi in zakon nanj prenaša pooblastilo za ureditev pravnih razmerij. Pri inšpekcijski odločbi gre za oblasten enostranski posamični akt, s katerim se na podlagi zakona avtoritativno odloči o pravici oziroma obveznosti stranke. Iz odločbe je jasno, da mora zavezanec odstraniti nezakonito zgrajen objekt.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00054151
ZKP člen 16, 16/2. KZ-1 člen 204, 204/2, 205, 205/1, 205/1-1.
opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - velika tatvina - vdor v zaprt prostor - vrednost ukradene stvari - načelo akuzatornosti - učinkovita obramba - sodba presenečenja
Četudi je opis dejanj nepregleden tako, da je v enem opisu združena navedba zakonskih znakov več kaznivih dejanj, je naloga prvostopenjskega sodišča, da opis dejanja celovito presodi ter ugotovi, ali so v njem zajeti vsi znaki kaznivega dejanja oziroma več kaznivih dejanj.
Nenavadnost vstopa v zaprt prostor je podana ravno s tem, da je iz nabiralnika vzel ključ od garaže, kar po opisu tudi predstavlja večjo voljo za storitev dejanja tatvine. Ni se mogoče strinjati z zagovornikom v odgovoru na pritožbo, da odpiranje garažnih vrat z originalnim ključem, ne more predstavljati nenavadnega načina vstopa v prostor. Za oceno, ali gre za vdor v smislu velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 205. člena KZ-1, namreč ni edino merilo neposredni način posega v zaprt prostor, ampak tudi, na kakšen način je storilec prišel do sredstva, ki mu je omogočil poseg v zaprt prostor.
Odsotnost opredelitve vrednosti ukradene stvari ne pomeni, da gre za malo tatvino, še manj pa, da gre za nekaznivo dejanje, ki ne bi izpolnjevalo znakov kaznivega dejanja.
ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/3. Odredba o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih (2020) člen 1.
plačilo sodne takse za pritožbo - procesna predpostavka - neplačilo sodne takse za pritožbo - domneva umika pritožbe - epidemija - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19)
Iz vročilnice izhaja, da je bil plačilni nalog tožeči stranki pravilno osebno vročen 27. 11. 2020 skupaj z obvestilom povezanim s COVID-19. Vročilnica je podpisana s strani prejemnika in vročevalca. Ker v roku 15 dni po preklicu ukrepov zaradi COVID-19 tožeča stranka sodne takse ni plačala, je sodišče prve stopnje skladno z določilom tretjega odstavka 105.a člena ZPP pravilno štelo pritožbo tožeče stranke z dne 3. 11. 2020 za umaknjeno.
ZPP člen 106, 106/1, 108, 108/5, 108/6, 142. Odredba o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije (2020) točka 2.
zavrženje vloge - prepozna vloga - poziv na dopolnitev vloge - zadostno število izvodov vloge - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - procesni rok
Na podlagi Odredbe o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije, procesni roki v nenujnih zadevah niso tekli. Odredba je veljala do 31. 1. 2021, kar pomeni, da so od 1. 2. 2021 dalje v nenujnih sodnih zadevah procesni roki znova tekli. Tega dne je zato začel teči rok za dopolnitev nepopolne vloge po sklepu sodišča, zadnji dan tega roka je bil 8. 2. 2021.
ZFPPIPP člen 131, 131/2, 132, 132/3, 132/3-3, 296, 296/1.
odmera izvršilnih stroškov - začetek stečajnega postopka med izvršilnim postopkom - stečajni postopek nad dolžnikom - pravne posledice stečajnega postopka - nastop pravnih posledic začetka stečajnega postopka
Ne glede na dejanski čas objave oklica o začetku stečajnega postopka pravne posledice začetka stečajnega postopka nastopijo oziroma učinkujejo že od začetka dne take objave.
Od začetka stečajnega postopka se terjatve uveljavljajo na način in po pravilih insolvenčnega zakona, kar pomeni, da je potrebno terjatev prijaviti v stečajnem postopku. Če v izvršilnem postopku pred začetkom stečajnega postopka še ni bil izdan sklep o nadaljnjih izvršilnih stroških, dolžniku v izvršilnem postopku, ki ne teče kot izjema iz drugega odstavka 131. člena ali 3. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP, sodišče ne sme nalagati v plačilo stroškov.
Po vsebini je pritožnik izpodbijal sodbo zaradi odločbe o varnostnem ukrepu odvzema gotovine po drugem odstavku 374. člena ZKP, saj je iz skope obrazložitve pritožbe izhajalo njegovo nasprotovanje utemeljenosti izdaje odločbe o navedenem varnostnem ukrepu, ki je fakultativen ukrep, saj tako četrti odstavek 70. člena KZ-1 kot prvi odstavek 73. člena KZ-1 določata, da se ukrep sme izreči. Utemeljenosti izrečenega ukrepa z golim ponavljanjem zagovora ni uspel izpodbiti. Šele na seji pritožbenega senata je pritožnik podal oceno, da za ukrep ni zakonske podlage. Ta ocena pomeni uveljavljanje drugega pritožbenega razloga, in sicer kršitve kazenskega zakona iz 5. točke 372. člena ZKP, ki pa v pritožbi sploh ni obrazložena in zato predstavlja nedovoljeno razširitev pritožbe.
Kadar sodišče prve stopnje varnostni ukrep, ki je fakultativen, izreče nepravilno, ali ga ne izreče, čeprav bi bilo primerno, da ga izreče, gre za pritožbeni razlog po drugem odstavku 374. člena ZKP. Skladno z drugim odstavkom 383. člena ZKP pa mora pritožbeno sodišče v primeru pritožbe v korist obtoženca po uradni dolžnosti poleg preizkusa kršitev kazenskega procesnega in materialnega zakona iz prvega odstavka 383. člena ZKP opraviti še preizkus zakonitosti in primernosti izrečenega varnostnega ukrepa (374. člen ZKP). Ob preizkusu obravnavanega varnostnega ukrepa po uradni dolžnosti je pritožbeno sodišče ugotovilo, da pri odvzemu gotovine sodišče prve stopnje ni ravnalo pravilno.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00049080
ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2.. ZDSS-1 člen 43.
začasna odredba - težko nadomestljiva škoda
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnik z zatrjevanjem, da zaradi opravljanja dela v nočni izmeni na PP A. ne more ponoči nuditi pomoči svoji partnerki in očetu v primeru poslabšanja njunega zdravstvenega stanja, ni izkazal pogoja za izdajo začasne odredbe iz druge alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, da je začasna odredba potrebna, da prepreči nastanek težko nadomestljive škode.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00054476
KZ-1 člen 42, 225, 225/1. ZKP člen 60, 144, 144-6. ZOPOKD člen 4, 4-3, 25, 25-9.
kazniva dejanja zoper gospodarstvo - omejevanje konkurence - zahteva za preiskavo - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - zavrnitev zahteve za preiskavo - oškodovanec kot tožilec - status oškodovanca - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - premoženje družbe - edini družbenik - ločenost premoženja družbe in družbenika
Premoženje družbe z omejeno odgovornostjo je tuje premoženje ne le navzven, ampak tudi v razmerju do edinega družbenika. Pravilen je tudi iz navedenega izhajajoč zaključek izpodbijanega sklepa, da zgolj na podlagi škode, ki naj bi nastala družbi, ni mogoče avtomatično sklepati, da je škoda hkrati nastala tudi družbenikom te družbe.
ZPP člen 9, 106, 452, 454, 458, 458/1, 458/2. OZ člen 417, 419.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - ugotovljeno dejansko stanje - prava neuka stranka - poziv sodišča - predložitev vloge v zadostnem številu - opozorilo na pravne posledice - izvedba naroka v sporu majhne vrednosti - dolžnost izpolnitve obveznosti - odstop terjatve s pogodbo (cesija) - prenos terjatve - sprememba upnika - izterjava dolga
V pritožbi zoper odločitev v sporu majhne vrednosti dejanskega stanja ni mogoče izpodbijati oziroma je s strani sodišča prve stopnje ugotovljeno dejansko stanje (neizpodbojno) izhodišče tudi za pritožbeno odločitev (razen če bi bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno zaradi nepravilne uporabe materialnega prava – drugi odstavek 458. člena ZPP).
Sodišče prve stopnje pravilno ni upoštevalo toženčeve pripravljalne vloge z dne 30. 3. 2021 iz razloga, ker kljub pozivu njenega dodatnega izvoda ni predložil.