sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - enkratno dejanje
Med pravdnima strankama je nesporno, da se je meja med strankama dokončno uredila v nepravdnem postopku N 134/2015. Sodišče druge stopnje pa nadalje ugotavlja, da pritožba pravilno opozarja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo (341. člena ZPP), s tem, ko je ugotovljeni posek grmovja na zemljišču v lasti tožnice, torej enkratno dejanje storjeno konec leta 2017 potem, ko je tožnica sama navedla, da ne vtožuje motilnega dejanja iz leta 2015, ki se prav tako nanaša na enkratni posek vej istega grmovja, okvalificiralo kot vznemirjanje, ki terja negatorno zaščito. Ker tako ne gre za trajno ali ponavljajoče se vznemirjanje, po izdaji sklepa o ureditvi meje v nepravdnem postopku pa toženka z vznemirjanjem ni več nadaljevala, tudi pred tem pa je šlo zgolj za enkratni dogodek posekanja vejevja ribeza
Ker je pritožbeno sodišče plačilni nalog za plačilo sodne takse ob obravnavanju pritožbe tožeče stranke zoper sklep razveljavilo, je ugovor tožeče stranke nedovoljen, saj tožeča stranka nima pravnega interesa za ugovor zoper neobstoječ (že razveljavljen) plačilni nalog. Taksni zavezanec tudi sicer v primeru, ko sodišče prve stopnje delno ugodi njegovemu ugovoru zoper plačilni nalog ter razveljavi star plačilni nalog in izda nov plačilni nalog, ki je sestavni del sklepa o ugovoru (tretji odstavek 34.a člena ZST-1), nima pravice do ugovora zoper nov plačilni nalog, temveč ima možnost vložitve pritožbe zoper sklep o ugovoru.
kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - telesna poškodba - kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu - predrznost in brezobzirnost
Če je utrpel hudo telesno poškodbo samo obdolženi kot voznik motornega vozila, ostali udeleženci pa lahke telesne poškodbe, takšna dejstvena podlaga ni podlaga za kaznivo dejanje po prvem odstavku 323. člena KZ-1, ampak le za prekršek.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00022811
KZ-1 člen 186, 186/1. ZPPPD člen 4. ZKP člen 129a, 129a/2, 178, 178/5, 214, 214/1, 216, 216/1, 216/3.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - neupravičena proizvodnja prepovedanih drog - zakonski znak kaznivega dejanja - hišna preiskava - navzočnost pri hišni preiskavi - uporabnik prostora - lastništvo nepremičnine - sprememba kazenske sankcije
Hišna preiskava in navzočnost koristnika nepremičnine.
Po 4. členu Zakona o proizvodnji in prometa s prepovedanimi drogami je gojenje ena izmed oblik proizvodnje prepovedane droge. Pomeni, da je ta že po jezikovni razlagi prvega odstavka 186. člena KZ-1 določena s storilčevim ravnanjem in ne dodatno z nameni, saj zaradi teh posamezna rastlina (sadika) objektivno ni bila nič bolj ali manj proizvedena.
Dvomov v posamezno dejstvo ne določa vrsta vira (dokaza), temveč njegova vsebina. Zgolj zato, ker je sodišče prve stopnje ugotovitve o vrsti zaseženih predmetov in teži temeljilo na poročilu o kriminalistično-tehničnih ugotovitvah z dne 21. 7. 2016 in poročilu z dne 2. 9. 2016 ter 14. 10. 2016, še ne pomeni, da so te dvomljive ter da jih je bilo treba dodatno preizkušati.
Glede zavrnitve predloga po izločitvi izvedenca sodišče druge stopnje ugotavlja, da je tožnik podal predlog za izločitev šele po prejemu izvedenskega mnenja in ne kot določa drugi odstavek 247. člena ZPP najkasneje do začetka dokazovanjem z izvedencem. Če se postavi izvedenec zunaj glavne obravnave, pa stranka ni imela možnosti, da se izjavi, sme njegovo izločitev zahtevati v osmih dneh po prejemu sklepa o postavitvi izvedenca. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da bi tožnik lahko do podatkov, ki bi narekovali izločitev, prišel po izdaji sklepa o postavitvi izvedenca in ne šele s pridobitvijo izvedenskega mnenja. Zato je pravilno postopalo, ko je izvedenca posebej na naroku pozvalo, da se opredeli do izločitvenih razlogov, ki jih navaja tožnik.
ZPP člen 105a, 105a/3. ZST-1 člen 6, 6/3, 6a, 6a/1, 6b, 6b/1.
sodna taksa kot procesna predpostavka - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - nalog za plačilo sodne takse - pravočasnost naloga - plačilo sodne takse za pritožbo - plačilo na prehodni podračun sodišča - dan plačila - domneva pravočasnosti plačila - pravočasnost plačila sodne takse - umik pritožbe
Določba 6.b člena ZST-1 varuje le tistega taksnega zavezanca, ki je ponudniku plačilnih storitev dal nalog za plačilo pravočasno (to je v roku, določenem v plačilnem nalogu). Da bi tožena stranka s pritožbo uspela, bi torej morala navesti in dokazati, (1) da je sodno takso plačala prek ponudnika plačilnih storitev (npr. preko banke) in (2) da je nalog za plačilo dala pred potekom petnajstdnevnega roka, torej najkasneje 18. 12. 2018.
nasilje v družini - spravljanje v podrejen položaj
Nima prav pritožba, da v konkretnem primeru strah in nemoč nista bila takšne intenzitete, da sta lahko pomenila podrejen položaj za oškodovanko. Podrejenost, kateri se je oškodovanka, kot je ugotovilo prvo sodišče, na svoj način zoperstavljala, je v razlogih prvega sodišča izkazana s kontinuiteto in ponavljanjem obtoženčevega ravnanja v času skupnega življenja, kar je nato prešlo v obtoženčev vzorec vsakodnevnega obnašanja, v katerem je oškodovanka imela tudi omejeno gibanje, o čemer se je zaupala najprej A. B. in nato še V. C., prav tako pa še skupnim znancem obtoženca in oškodovanke, to je zakoncema K., ki sta prav tako potrdila, da sta oškodovanko našla objokano in depresivno zaradi obtoženčevih žalitev na cesti in ji potem nudila zatočišče, od koder pa se je oškodovanka nato odpravila v B. Pritožba takšna omejevanja, ki jih je v zvezi s podrejenim položajem ugotovilo prvo sodišče, nedopustno minimalizira in pri tem spregleda, da se je prvo sodišče s pravilno dokazno oceno izpovedi V. C., ki je prepričljivo izpovedala o oškodovankinih težavah, zaradi katerih je bila podana tudi kazenska ovadba, opredelilo tudi do tega, da je bila oškodovankina ovadba podana več mesecev po odhodu od obtoženca, ko je bila tako rekoč oškodovanka na cesti, večkrat prespala pri prijateljih in ko je čakala na nastanitev v Varni hiši, medtem ko je pristojni CSD s svojimi težavami seznanila že v juliju 2016. Zato v nasprotju s pritožbo ne gre za nekritično dokazno oceno izvedenih dokazov, zlasti obtoženčevih sorodnikov, ki jo pritožbeno sodišče sprejema kot prepričljivo.
Gre za spor o tem ali se tožencu vrednost navedenih nepremičnin vračuna v dedni delež (če jih je od zapustnice dobil v dar) ali ne (če jih je dobil odplačno) - prvi odstavek 46. člena ZD. V takšnem primeru se tožbeni zahtevek glasi na ugotovitev, da se tožencu v njegov dedni delež po pokojnem vračuna darilo v določeni vrednosti in ne na ugotovitev dejstva, da je pokojna tožencu dala darilo v določeni vrednosti, kot sta zahtevek postavila tožnika.
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 272/2-3, 273, 273/1.. ZPP člen 5, 411.
regulacijska začasna odredba v pravdi zaradi dodelitve otroka - predodelitev otroka - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - otrokove koristi - preprečitev težko nadomestljive škode - pavšalne trditve - trditveno in dokazno breme - kršitev pravice do izjave v postopku - stroški postopka za izdajo začasne odredbe
Postopek zavarovanja z začasno odredbo je namenjen izrednim situacijam, kadar je potrebno koristi otroka zavarovati že pred zaključkom pravdnega postopka.
rok za plačilo kupnine - prekluzivni rok - zakonski prekluzivni rok
Rok za plačilo kupnine, ki je opredeljen v drugem odstavku 184. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), je prekluzivni rok, kar pomeni, da po njegovem preteku ni več dopustno opraviti procesnega dejanja. Sodišče prve stopnje sicer lahko določi rok za plačilo kupnine glede na okoliščine primera, vendar je zakonsko omejeno z maksimalnim rokom šestih mesecev od dneva prodaje, ki se je iztekel 13. 9. 2018. Zakonski roki niso podaljšljivi. Niti stranke same z dogovorom zaradi njihove prisilne narave ne morejo doseči njihovega podaljšanja.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe - spor o veljavnosti oporoke - spor o obstoju oporoke - vezanost stranke na napotitveni sklep - spor o obsegu zapuščine - darila - obstoj darila - manj verjetna pravica
Breme dokazovanja daril je praviloma na tistem, ki trdi, da so bila darila dana. V korist takšnemu stališču govorijo s tovrstnim zatrjevanjem povezan interes takšnega dediča, da se njegovemu sodediču darila vračunajo v dedni deleža, kot tudi sama okoliščina otežkočenega dokazovanja negativnih dejstev. Drugačna bi bila zgolj situacija, če bi dedič, ki obstoj darila zatrjuje, to dokazoval s predložitvijo darilne pogodbe. V primeru, kot je predmetni, ko to dokazuje zgolj s posrednimi dokazi, pa je breme dokazovanja na dediču, ki obstoj darila (danega v korist sodediča) zatrjuje. Tudi v tem primeru je zato sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo prvega odstavka 213. člena ZD.
Zato je sodišče prve stopnje tudi ravnalo pravilno, ko je zavrnilo dokazni predlog po pritegnitvi še drugega izvedenca za raziskavo prometnih nezgod, ki bi naj izračunal sile ob trčenju na tožnikovo telo, saj glede na ugotovitve izvedencev ni mogoče točno povedati, kaj bi se s tožnikom zgodilo, v kolikor bi bil pripet z varnostnim pasom. Nenazadnje bi v tem primeru šlo le za hipotetično ugotavljanje dejstev, ki jih s stopnjo gotovosti ni mogoče ugotoviti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00022201
KZ-1 člen 196, 196/1, 196/2. ZKP člen 95, 95/1, 95/4, 371, 371/1, 371/1-11, 372, 445, 445/1.
kršitev temeljnih pravic delavcev - obvestilo o seji pritožbenega senata - navzočnost strank na seji pritožbenega senata - kršitev kazenskega zakona - dejansko stanje - nepotrebni dokazi - likvidnostne težave - ZFPPIPP - oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka - osebni stečaj - socialne razmere
Zakonsko besedilo 445. člena ZKP sicer dopušča, da pritožbeno sodišče pri odločanju o pritožbah obvesti stranke o seji senata samo, če predsednik senata ali senat spozna, da bi bila navzočnost stranke za razjasnitev stvari potrebna.
Ker je predlog stranke za navzočnost na seji pritožbenega sodišča ostal neobrazložen, s čimer pritožbenemu sodišču ni bil omogočen uvid v potencialni prispevek k razjasnitvi dejanskih in pravnih vprašanj preko udeležbe strank na seji senata, pritožbeno sodišče strank o seji ni obvestilo.
formalna in materialna pravnomočnost - izvenzakonska skupnost
Sklep N 272/2014, ki ga je tožbi priložil tožnik, je postal pravnomočen 16. 7. 2014. Ta sklep predstavlja torej pravnomočno sodno odločbo, ki je z rednimi pravnimi sredstvi ni več mogoče izpodbijati. Tožba, kakršno je vložil tožnik, ni pravno sredstvo za ugotovitev neveljavnosti in odpravo pravnomočnega sklepa sodišča.
ZIZ člen 38, 38/8, 197, 237. ZNP člen 35, 35/1, 123.
ureditev razmerij med solastniki - delitev solastnine - prodaja nepremičnine v izvršbi na javni dražbi - plačilo izvršilnih stroškov
V konkretnem primeru se je postopek za delitev solastnih nepremičnin v skladu 123. členom ZNP (na predlog predlagateljic) nadaljeval s prodajo stvari (nepremičnin) po določbah ZIZ o razdelitvi stvari. To pa narekuje tudi uporabo določbe 237. člena ZIZ, ki predvideva, da plačajo (s tem povezane) stroške izvršbe vsi lastniki v sorazmerju z vrednostjo svojih deležev na stvari.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - preizkus pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ali ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje - dokazna ocena
Sodišče prve stopnje namreč pravilno obdolženkin zagovor ni sprejelo, saj je zaključilo, da je obdolženki očitano kaznivo dejanje dokazano na podlagi določne in prepričljive izpovedbe priče K.T., kakor tudi na podlagi njenega obnašanja ob prisotnosti policije, ko je s torbico s kraja dejanja skušala pobegniti.
uveljavljanje bistvenih kršitev določb pravdnega postopka - prepozna zahteva za izločitev sodnika - prepis zvočnega posnetka glavne obravnave - odprava pomanjkljivosti - pravica do izjave in sodelovanja v postopku - uporaba svojega jezika v postopku - pravica do prevajanja
V primeru, kadar sodišče odredi zvočno snemanje celotnega ali dela naroka za glavno obravnavno skladno s 125.a členom ZPP, kakor je to storilo tudi v obravnavani zadevi, se namreč pri izdelavi prepisa zvočnega posnetka dobesedno prepiše vse, kar je bilo na naroku povedano, tudi če to ni pomembno oziroma relevantno za odločitev. Tega sodišče prve stopnje ni zagotovilo, s čemer je tožnika prikrajšajo za možnost, da zoper prepis zvočnega posnetka učinkovito ugovarja po četrtem odstavku 125.a člena ZPP. Ugovor v smislu citiranega člena je namreč omejen na pravilnost prepisa oziroma skladnost prepisa s posnetkom, o kateri pa se tožnik zaradi pomanjkljivega prepisa njegovih navedb ni mogel vsebinsko polno izreči.
Vprašanje, ki je bilo prepovedano, in vprašanje, na katero je bil prepovedan odgovor, pa se na zahtevo stranke zapiše v zapisnik (četrti odstavek 289. člena ZPP). Tožnik je v predmetnem postopku na narokih nedvomno podajal pripombe oziroma izražal stališča in zastavljal vprašanja skladno z že zgoraj navedenimi procesnimi določbami. Glede na že predhodno izpostavljeno potrebo po dobesednem prepisu vsega na naroku izrečenega v zapisnik pa tožnik pravilno izpostavlja, da bi bilo potrebno njegove navedbe v celoti prepisati tudi, v kolikor na posameznih mestih na naroku dejansko ni imel besede.
Kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP pa ni podana zgolj iz razloga deloma pomanjkljivega prepisa zvočnih posnetkov narokov z dne 6. 4. 2018 in 13. 11. 2018, kot je utemeljeno zgoraj. Poseg v pravico tožnika do izjave v postopku ter do enakosti orožij v procesu kontradiktornega obravnavanja je namreč podan tudi ob dejstvu, da sodišče prve stopnje tožniku skladno z določbo 102. člena ZPP ni dosledno zagotovilo uporabe njegovega jezika v predmetnem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00023851
ZGD člen 258. OZ člen 352, 352/3, 766, 766/1.
odškodninska odgovornost članov uprave - protipravnost ravnanja - zmanjšanje premoženja - skrbnost dobrega gospodarstvenika - vodenje poslov - dolžnost obveščanja - poslovni razlog - pravilo podjetniške presoje (bussines judgment rule) - zastaranje - dostop do relevantnih informacij - horizontalna razmerja - funkcija nadzora
Člani organov vodenja ali nadzora ne odgovarjajo za škodo, nastalo družbi na podlagi njihovih podjetniških (ne pa tudi pravno obvezujočih) odločitev, če dokažejo, da so ob sprejemanju odločitve z zadostno stopnjo skrbnosti šteli posel kot koristen za družbo oziroma so verjeli, da ravnajo v njeno dobro.
V konkretnem primeru gre za poslovno odškodninsko obveznost, katere zastaranje se presoja po tretjem odstavku 352. člena OZ. Zastaralni rok znaša pet let in začne teči prvi dan po dnevu, ko je oškodovanec imel pravico zahtevati njeno izpolnitev.
Pri vodenju poslov morajo člani uprave medsebojno sodelovati in se sproti obveščati o pomembnejših ukrepih s poslovnih področij, ki so jim dodeljena. Dolžnost horizontalnega nadzora izhaja iz skupne odgovornosti za vodenje poslov - vsak član uprave mora redno spremljati "dogajanje" v resorjih svojih kolegov. V zvezi s tem lahko od drugih članov uprave zahteva ustrezna poročila, hkrati pa mora tudi sam redno seznanjati člane uprave o poteku poslov s svojega področja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00023105
ZPP člen 292, 331. OZ člen 46, 46/2, 49, 190. SPZ člen 105, 105/5, 106, 113.
dejanska etažna lastnina - preoblikovanje solastnine v etažno lastnino - sporazum o razdelitvi solastnine in oblikovanju etažne lastnine - sklep procesnega vodstva - razveljavitev pogodbe - napake volje - prevara - opravičljivost zmote - poštena stranka - elaborat za vpis stavbe v kataster stavb - posamezni del stavbe - skupni del stavbe - solastniški delež - sprememba solastniškega deleža - ničnost sporazuma - neupravičena pridobitev
Toženka tožnici ni posebej predočila vsebine posameznih določil sporazuma, med njimi tudi ne tiste, ki je na novo določila lastništvo skupnih delov stavbe in zemljiške parcele v sorazmerju z vsoto, ki ga posamezni deli predstavljajo v razmerju do celote, kar je spremenilo dotedanja solastniška razmerja. Vendar takšno ravnanje toženke še ne predstavlja prevare, torej zavestnega, nepoštenega ravnanja, katerega namen je povzročiti zmoto pri tožnici, da bi sklenila zanjo neugodno pogodbo. Zgolj opustitev izrecne predstavitve vseh podatkov še ne pomeni, da je stranka ravnala z naklepom, da bi nasprotno stranko napeljala k sklenitvi pogodbe, kadar ji je dala možnost, da dokumentacijo pregleda. Tožnica je sporazum res podpisala v zmoti, ki pa glede na dejstvo, da bi se z njegovo vsebino lahko seznanila že pred podpisom, ni bila opravičljiva in zato ni upoštevna (drugi odstavek 46. člena OZ), ni pa izkazala, da bi sporazum podpisala pod vplivom toženkine prevare.