odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - sprememba delodajalca
Delodajalec ni prost svoje obveznosti iz 3. odstavka 88. člena ZDR, če delavec zavrne delodajalčevo ustno ponudbo za drugo delovno mesto. Tovrstna ponudba mora biti pisna, da je lahko pravno upoštevna.
Če je prišlo do prenosa dela tožene stranke na čistilni servis, so pogodbene in druge pravice iz delovnega razmerja prešle na delodajalca prevzemnika. Če čistilni servis tožnice ni želel prevzeti, to ni razlog za neupoštevanje 73. člena ZDR in tudi ne zakonit razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Če je upnica razširitev izvršbe na dolžničino plačo predlagala v roku dveh tednov po prejemu sklepa o izvršbi na dolžničino dobroimetje na računih pri organizacijah za plačilni promet oziroma v roku enega meseca po vložitvi izvršilnega predloga, ne da bi pri tem utemeljila potrebnost svojega ravnanja, ji dolžnica ni dolžna povrniti stroškov, ki so ji zaradi takega ravnanja nastali.
Upnica bi morala vsaj zatrjevati, pa tudi izkazati, da je bila vložitev samostojnega predloga za razširitev izvršbe tako kmalu po vložitvi izvršilnega predloga potrebna in iz katerih razlogov, česar pa v konkretnem primeru ni storila.
ZPP člen 168, 168/3, 169, 169/1, 168, 168/3, 169, 169/1.
oprostitev plačila sodne takse
Ker je dolžnik v vlogi zatrjeval slabo premoženjsko stanje in trditvam priložil listinske dokaze, ki se sicer zahtevajo za taksno oprostitev, bi prvostopno sodišče to njegovo vlogo, čeprav oprostitve plačila sodnih taks ni izrecno predlagal, glede na njeno vsebino, predložene listine in dejstvo, da gre za stranko, ki v izvršilnem postopku ni zastopana po odvetniku, moralo upoštevati tudi kot predlog za oprostitev plačila sodnih taks.
Izvršitelju na podlagi IV. odstavka tar. št. 1 Pravilnika pripada 25% plačila po tej tar. št., če je rubež neizveden iz razloga na strani upnika, dolžnika ali tretje osebe. V konkretnem primeru je upnik v zahtevi, da o izvršiteljevem obračunu odloči sodišče, zatrjeval, da za preklic rubeža ni odgovoren, ker je bil izvršilni postopek s sklepom sodišča ustavljen že dne 19.12.2003, zato je upnik takoj po razpisu rubeža za dne 07.04.2004 zgolj obvestil izvršitelja o ustavitvi postopka, ki je rubež nato preklical. Prvostopno sodišče se do teh upnikovih zatrjevanj o razlogu na izvedbo rubeža (ustavitev postopka in ne njegov preklic) sploh ni opredelilo, medtem ko je ugotavljanje, ali je do neizvedbe rubeža dejansko prišlo iz razloga na strani upnika ali ne, bistveno za pravilno uporabo materialnega prva, zaradi česar je dejansko stanje v zvezi s povračilom teh stroškov ostalo nepopolno ugotovljeno.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 116, 116/1, 88, 88/1, 88/1-1, 116, 116/1. ZZRZI člen 40, 40/1, 40, 40/1. Pravilnik o načinu dela komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi člen cel, cel.
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - ponudba pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu - invalid
ZZRZI je predvidel možnost delodajalca, da invalidu ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi na podlagi sporazuma z drugim delodajalcem zagotovi, da mu drugi delodajalec ponudi sklenitev pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas na ustreznem delu. Takšna možnost pa ni obstajala vse do določitve komisije za ugotavljanje razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi delovnemu invalidu dne 1.1.2006. To pomeni, da do tedaj delovnemu invalidu II. ali III. kategorije ni bilo mogoče zakonito odpovedati pogodbe in je tudi odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu, ki jo je prejela tožnica kot invalidka III. kategorije, nezakonita.
verodostojna listina - nepopoln predlog - uporaba prava
Sodišče prve stopnje po uveljavitvi ZIZ-A ne bi smelo več zavreči upnikovega predloga za izvršbo kot nepopolnega, ker v njem ni navedel podatkov o organizaciji za plačilni promet, pri kateri ima dolžnik denarna sredstva, in številke računa. Tega mu po spremembi III. odstavka 40. člena ZIZ ni več treba storiti, kadar izvršbo predlaga na podlagi verodostojne listine, tako spremenjena določba ZIZ pa se po I. odstavku 122. člena ZIZ-A uporablja tudi v postopkih, v katerih je bil predlog za izvršbo vložen pred njegovo uveljavitvijo. V teh primerih (razen izjem iz II. odstavka 122. člena, kamor pa obravnavana situacija ne sodi) se postopki nadaljujejo in dokončajo po ZIZ-A.
ZIP člen 55, 55a, 55a/2, 55a/5, 55, 55a, 55a/2, 55a/5. ZIZ člen 53, 53/2, 61, 61/2, 62, 62/5, 53, 53/2, 61, 61/2, 62, 62/5.
verodostojna listina - neobrazložen ugovor
Sodišče prve stopnje dolžnikovega ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne bi smelo zavrniti kot neobrazloženega, ker je bil vložen še v času veljavnosti V. odstavka 55.a člena ZIP, po katerem dolžniku takšnega ugovora ni bilo treba obrazložiti (razen če je šlo za ugovor po izteku roka).
To pomeni, da bi za odločitev o ugovoru (kljub temu, da je v času odločanja o njem že prenehal veljati) moralo uporabiti določbe ZIP, razveljaviti sklep o izvršbi v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba, in opravljena dejanja ter postopek nadaljevati kot pri ugovoru zoper plačilni nalog (II. odstavek 55.a člena ZIP).
ugotovitvena tožba - ugotovitev, da je sklenjena družbena pogodba
Družbena pogodba ustvarja in ureja pravna razmerja (pravice in obveznosti) med družbeniki ter med družbo in družbeniki, kar kaže, da je zaključek prvostopenjskega sodišča, da tožeče stranke s tožbenim zahtevkom na ugotovitev obstoja družbene pogodbe zahtevajo ugotovitev obstoja dejstva, zmoten.
evropsko pravo - obveznost vpisovanja podatkov v sodni register
Določbe ZSReg niso samostojni pravni temelj za vpis podatkov. Pravni temelj za vpis subjektov in podatkov o njih je vsebovan v posameznih zakonih, ki urejajo položaj le-teh. To pa pomeni, da Uredba sveta Evropske skupnosti, št. 1346/2000 z dne 29.5.2000 o postopkih v primeru insolventnosti tudi predstavlja takšen materialni predpis, saj predpisuje obveznost vpisovanja določenih podatkov v sodni register.
zahteva za uvedbo preiskave - utemeljen sum - alibi obdolženca - prevalitev dokaznega bremena
O alibiju bi bilo smiselno razpravljati le tedaj, kadar utemeljen sum storitve kaznivega dejanja že obstaja, če pa ta pogoj še ni izpolnjen, potem alibija tudi ni potrebno ne zatrjevati ne dokazovati. V nasprotnem primeru bi namreč takšna razlaga pomenila prevalitev dokaznega bremena s tožilca na obdolženca, kar pa ni dopustno.
V postopku izvršbe se smiselno uporabljajo določbe o pravnomočnosti. Po ZPP pa postane pravnomočna ne le sodba, temveč tudi meritorni sklepi in sklepi, ki pomenijo konec postopka. Sklep o zavrnitvi predloga za izvršbo je meritorni sklep: z njim sodišče odloči, da izvršba iz določenih razlogov ni dovoljena. Nova izvršba je mogoča le ob spremenjenih pogojih (npr. če je bil predlog za izvršbo zavrnjen, ker še ni potekel rok za izpolnitev terjatve - 6. točka 1. odstavka 55. člena ZIZ - je seveda dovoljena izvršba potem, ko ta rok preteče). Čeprav postane pravnomočen le izrek, pa je pri presoji, ali gre za res iudicata, treba ugotoviti, ali gre v novem postopku za identičen zahtevek, pri čemer pa tudi čista procesna teorija pri obravnavanju instituta pravnomočnosti ne zastopa stališča, da gre za isti sporni predmet (že) tedaj, kadar je tožbeni predlog isti, temveč je treba poleg tožbenega predloga upoštevati tudi materialnopravno razmerje, na katerem tožbeni zahtevek temelji. Smiselno to za obravnavani primer izvršbe pomeni ravno to, kar je ugotovilo sodišče prve stopnje: dolžnik je že v prejšnjem postopku izvršbe v ugovoru navajal, da je terjatev plačal, zato (in ker so se te trditve štele za resnične) je sodišče prve stopnje predlog za izvršbo zavrnilo. V ponovljenem postopku, ki se deloma nanaša na isto časovno obdobje kot prejšnji, dolžnik trdi enako (da je terjatev plačal), torej je sodišče prve stopnje pravilno navedlo, da je v tem delu (za to časovno obdobje) vezano na svojo predhodno pravnomočno odločitev.
ZOR člen 277, 277. ZUstS člen 44, 44. OZ člen 376, 376.
zamudne obresti - prepoved ultra alterum tantrum
Neutemeljeno je pritožbeno stališče, da bi v obravnavanem primeru moralo sodišče upoštevati odločbo Ustavnega sodišča RS, opr. št. U-I-300/04-25 z dne 2.3.2006, s katero je razveljavilo 1060. člen Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 83/01, v nadaljevanju OZ), kolikor se za zamudne obresti iz obligacijskih razmerij, nastalih pred njegovo uveljavitvijo, ki tečejo po 1.1.2002, uporablja 277. člen ZOR, čeprav so že dosegle ali presegle glavnico. Zakon o ustavnem sodišču (Ur. l. RS, št. 15/94 - 64/-01) namreč v 44. členu določa, da se zakon ali del zakona, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. Navedeno pomeni, da se za razmerja, o katerih je bilo že pravnomočno odločeno,razveljavljeni del zakona uporablja. Za obligacijska razmerja, o katerih je sodišče že pravnomočno odločilo in v izreku izrecno odločilo tudi o teku zamudnih obresti, se torej še vedno uporablja 277. člen ZOR. Zato sodišča pri opravljanju izvršbe določbe 376. člena OZ ne upoštevajo. Zaradi načela stroge formalne legalitete v izvršilnem postopku v pravnomočen izvršilni naslov, tudi glede konca teka obresti, ni mogoče posegati. Glede na to, da je bila tudi v obravnavanem primeru izvršba predlagana na podlagi izvršilnega naslova, tj. sklepa Temeljnega sodišča v Ljubljani, opr. št. N 803/89 z dne 10.2.1992, ki je postal pravnomočen že dne 17.4.1992, in je v njem odločeno tudi o višini in teku zamudnih obresti, pritožbeni očitki o zmotni uporabi materialnega prava glede na navedeno niso utemeljeni.
Z uveljavitvijo ZDS-F je torej bila za pobiranje in izterjevanje obveznega članskega prispevka predpisana upravna pot, zato ni bilo mogoče več začeti postopka pred sodiščem.
Dne 27.05.2004 je bil namreč objavljen Zakon o davčni službi (Ur.l. RS, št. 57/2004, v nadaljevanju ZDS-1), ki je pričel veljati dne 28.05.2004, uporabljati pa se je začel 01.01.2005, ki v 54. členu (končne določbe) določa, da z dnem uveljavitve ZDS-1 preneha veljati Zakon o davčni službi (Ur.l. RS, št. 18/96, 36/96, 87/97, 48/98, 26/99, 54/99, - ZPpod, 85/00, 79/01, in 52/02 - ZDU-1), uporablja pa se do 31. decembra 2004. Slednji v 7. členu določa, da DURS lahko pobira članske prispevke za GZS, Obrtno zbornico in Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije, pri čemer medsebojna razmerja določita DURS in posamezna zbornica s pogodbo.
1. Napoved pritožbe zoper sklep o izreku vzgojnega ukrepa v postopku proti mladoletnikom ni potrebna. V postopku proti mladoletnikom je edina odločba, kjer je potrebna napoved pritožbe sodba, s katero senat mladoletniku izreče denarno kazen, medtem, ko zoper sodbo o izreku mladoletniškega zapora napoved pritožbe ni potrebna (1. odst. 451. člena v zvezi s 4. odst. 368. člena ZKP), prav tako pa ni potrebna pritožba tudi zoper sklepe, vključno s sklepi, s katerimi sodišče za mladoletnike le-tem izrekajo vzgojne ukrepe.
2. Po določbi 5. odst. 478. člena ZKP je senat za mladoletnike o seji senata dolžan obvestiti le državnega tožilca, zagovornika in predstavnika organa socialnega varstva, ki so lahko na seji navzoči, mladoletnika in njegove starše oz. skrbnika pa le v primeru, če oceni, da je to potrebno. Obvestilo o seji senata za mladoletnike in vabilo na glavno obravnavo v postopku proti mladoletniku imata namreč, kar se neodzivanju nanje tiče različne pravne posledice, tako, da ti dve dejanji pač ne gre enačiti, tako, kakor to smiselno počne mladoletnikova zagovornica.
V danem primeru sta pravdni stranki s sodno poravnavo z dne 10.1.2006 (med drugim tudi) končali spor o zahtevku na znižanje preživnine zaradi spremenjenih okoliščin. V točki 3. c sta se dogovorili, da se tožnik odpoveduje tožbenemu zahtevku za čas do 1.1.2005, od 1.1.2005 pa umika tožbo. Vsebina sklenjene sodne poravnave v točki 3. c izreka pokaže, da se časovne meje pravnomočnosti raztezajo na dan 1.1.2005, do katerega se je tožnik odpovedal zahtevku za znižanje preživnine. Zato tožnik v tej pravdi, v kateri je tožbo na znižanje preživnine vložil dne 18.2.2005, ne more uveljavljati tistih spremenjenih okoliščin, ki so obstajale dne 1.1.2005. V nasprotnem primeru bi se izjalovil namen, ki ga zasleduje sodna poravnava, to pa je končanje spora.
1. Upoštevaje, da je prvostopenjsko sodišče v izreku izpodbijanega sklepa navedlo, da se začasno zavarovanje, skladno s 1. odst. 502.c čl. ZKP podaljšuje in odreja nov način zavarovanja, bi moralo sodišče skladno s 1. in 2. odst. 502.c čl. ZKP pred odločitvijo poslati predlog okrožnega državnega tožilstva o teh ukrepih, ostalim udeležencem, da se o njem izjavijo in določiti primeren rok za odgovor. Poleg tega pa bi moralo prvostopenjsko sodišče ob odreditvi novega načina zavarovanja odločiti tudi o razveljavitvi prejšnjega sklepa o začasnem zavarovanju oz. jasno opredeliti, v katerem delu ta sklep še velja in v katerem se ga razveljavi.
2. Pritožnik pravilno opozarja na določbo 1. odst. 502.b čl. ZKP, po kateri mora sklep o odreditvi začasnega zavarovanja določno navesti rok trajanja ukrepa. To določbo je treba razlagati tako, da mora biti ta rok (upoštevaje predpisane roke za odreditev in podaljšanje ukrepa po 3. in 4. odst. 502.b čl. ZKP) določno naveden v izreku sklepa in ne zadošča njegova omemba v obrazložitvi sklepa.
3. Sklep sodišča, ki odreja tovrstna začasna zavarovanja, mora biti določen in jasen tako, da ne dopušča nobenih dvoumnih razlag in če predlog državnega tožilstva ni tak, ga mora sodišče vrniti državnemu tožilstvu v dopolnitev.