• Najdi
  • <<
  • <
  • 1
  • od 14
  • >
  • >>
  • 1.
    VSC sklep I Cp 390/2006
    29.6.2006
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSC01288
    ZPP člen 168, 168/3, 169, 169/1, 168, 168/3, 169, 169/1.
    oprostitev plačila sodne takse
    Ker je dolžnik v vlogi zatrjeval slabo premoženjsko stanje in trditvam priložil listinske dokaze, ki se sicer zahtevajo za taksno oprostitev, bi prvostopno sodišče to njegovo vlogo, čeprav oprostitve plačila sodnih taks ni izrecno predlagal, glede na njeno vsebino, predložene listine in dejstvo, da gre za stranko, ki v izvršilnem postopku ni zastopana po odvetniku, moralo upoštevati tudi kot predlog za oprostitev plačila sodnih taks.

     
  • 2.
    VDS sodba Pdp 622/2005
    29.6.2006
    delovno pravo
    VDS0004133
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 116, 116/1, 88, 88/1, 88/1-1, 116, 116/1. ZZRZI člen 40, 40/1, 40, 40/1. Pravilnik o načinu dela komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi člen cel, cel.
    odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - ponudba pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu - invalid
    ZZRZI je predvidel možnost delodajalca, da invalidu ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi na podlagi sporazuma z drugim delodajalcem zagotovi, da mu drugi delodajalec ponudi sklenitev pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas na ustreznem delu. Takšna možnost pa ni obstajala vse do določitve komisije za ugotavljanje razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi delovnemu invalidu dne 1.1.2006. To pomeni, da do tedaj delovnemu invalidu II. ali III. kategorije ni bilo mogoče zakonito odpovedati pogodbe in je tudi odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu, ki jo je prejela tožnica kot invalidka III. kategorije, nezakonita.

     
  • 3.
    VSC sklep I Cp 581/2006
    29.6.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC01287
    ZIZ člen 40, 40/3, 40, 40/3.
    verodostojna listina - nepopoln predlog - uporaba prava
    Sodišče prve stopnje po uveljavitvi ZIZ-A ne bi smelo več zavreči upnikovega predloga za izvršbo kot nepopolnega, ker v njem ni navedel podatkov o organizaciji za plačilni promet, pri kateri ima dolžnik denarna sredstva, in številke računa. Tega mu po spremembi III. odstavka 40. člena ZIZ ni več treba storiti, kadar izvršbo predlaga na podlagi verodostojne listine, tako spremenjena določba ZIZ pa se po I. odstavku 122. člena ZIZ-A uporablja tudi v postopkih, v katerih je bil predlog za izvršbo vložen pred njegovo uveljavitvijo. V teh primerih (razen izjem iz II. odstavka 122. člena, kamor pa obravnavana situacija ne sodi) se postopki nadaljujejo in dokončajo po ZIZ-A.

     
  • 4.
    VDS sklep Pdp 1010/2005
    29.6.2006
    delovno pravo
    VDS03764
    ZDR člen 73, 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 90, 73, 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 90.
    odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - sprememba delodajalca
    Delodajalec ni prost svoje obveznosti iz 3. odstavka 88. člena ZDR, če delavec zavrne delodajalčevo ustno ponudbo za drugo delovno mesto. Tovrstna ponudba mora biti pisna, da je lahko pravno upoštevna.

    Če je prišlo do prenosa dela tožene stranke na čistilni servis, so pogodbene in druge pravice iz delovnega razmerja prešle na delodajalca prevzemnika. Če čistilni servis tožnice ni želel prevzeti, to ni razlog za neupoštevanje 73. člena ZDR in tudi ne zakonit razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.

     
  • 5.
    VSC sklep I Cp 457/2006
    29.6.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC01285
    ZIP člen 55, 55a, 55a/2, 55a/5, 55, 55a, 55a/2, 55a/5. ZIZ člen 53, 53/2, 61, 61/2, 62, 62/5, 53, 53/2, 61, 61/2, 62, 62/5.
    verodostojna listina - neobrazložen ugovor
    Sodišče prve stopnje dolžnikovega ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne bi smelo zavrniti kot neobrazloženega, ker je bil vložen še v času veljavnosti V. odstavka 55.a člena ZIP, po katerem dolžniku takšnega ugovora ni bilo treba obrazložiti (razen če je šlo za ugovor po izteku roka).

    To pomeni, da bi za odločitev o ugovoru (kljub temu, da je v času odločanja o njem že prenehal veljati) moralo uporabiti določbe ZIP, razveljaviti sklep o izvršbi v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba, in opravljena dejanja ter postopek nadaljevati kot pri ugovoru zoper plačilni nalog (II. odstavek 55.a člena ZIP).

     
  • 6.
    VSC sklep I Cp 658/2006
    29.6.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC01302
    ZIZ člen 38, 38c, 38, 38c.
    stroški izvršbe - rubež
    Izvršitelju na podlagi IV. odstavka tar. št. 1 Pravilnika pripada 25% plačila po tej tar. št., če je rubež neizveden iz razloga na strani upnika, dolžnika ali tretje osebe. V konkretnem primeru je upnik v zahtevi, da o izvršiteljevem obračunu odloči sodišče, zatrjeval, da za preklic rubeža ni odgovoren, ker je bil izvršilni postopek s sklepom sodišča ustavljen že dne 19.12.2003, zato je upnik takoj po razpisu rubeža za dne 07.04.2004 zgolj obvestil izvršitelja o ustavitvi postopka, ki je rubež nato preklical. Prvostopno sodišče se do teh upnikovih zatrjevanj o razlogu na izvedbo rubeža (ustavitev postopka in ne njegov preklic) sploh ni opredelilo, medtem ko je ugotavljanje, ali je do neizvedbe rubeža dejansko prišlo iz razloga na strani upnika ali ne, bistveno za pravilno uporabo materialnega prva, zaradi česar je dejansko stanje v zvezi s povračilom teh stroškov ostalo nepopolno ugotovljeno.

     
  • 7.
    VSC sklep I Cp 406/2006
    29.6.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC01289
    ZIZ člen 38, 38/5, 38, 38/5.
    izvršilni stroški
    Če je upnica razširitev izvršbe na dolžničino plačo predlagala v roku dveh tednov po prejemu sklepa o izvršbi na dolžničino dobroimetje na računih pri organizacijah za plačilni promet oziroma v roku enega meseca po vložitvi izvršilnega predloga, ne da bi pri tem utemeljila potrebnost svojega ravnanja, ji dolžnica ni dolžna povrniti stroškov, ki so ji zaradi takega ravnanja nastali.

    Upnica bi morala vsaj zatrjevati, pa tudi izkazati, da je bila vložitev samostojnega predloga za razširitev izvršbe tako kmalu po vložitvi izvršilnega predloga potrebna in iz katerih razlogov, česar pa v konkretnem primeru ni storila.

     
  • 8.
    VSL sodba I Kp 176/2006
    28.6.2006
    kazensko procesno pravo
    VSL22808
    ZKP člen 100, 105, 105/2, 100, 105, 105/2.
    premoženjskopravni zahtevek
    Obtoženec je zavrnil kreditno kartico gospodarske družbe, katere

    edini ustanovitelj in zastopnik je, zaradi pridobitve protipravne

    premoženjske koristi. Pridobljena protipravna premoženjska korist pa

    predstavlja škodo, ki jo oškodovanec lahko uveljavlja v kazenskem

    postopku zoper storilca kaznivega dejanja.

     
  • 9.
    VSL sklep IV Cpg 83/2006
    28.6.2006
    sodni register
    VSL07237
    ZSReg člen 9, 9/1, 9/2, 36, 36/3, 36/3, 9, 9/1, 9/2, 36. ZFPPod člen 25, 25/1, 25/1-1, 25/2, 29, 29, 29/1, 29/2, 30, 30/1, 30/3, 33, 33/1, 25, 25/1, 25/1-1, 25/2, 29, 29, 29/1, 29/2, 30, 30/1, 30/3, 33, 33/1.
    rok za vložitev pritožbe - udeleženec
    Sodna praksa pa je krog upravičenih informatorjev sodišča o nastopu

    izbrisnega razloga oziroma okoliščinah iz 2. odstavka 25. člena

    ZFPPod razširila tudi na upnike, ki pa s tem še niso pridobili

    statusa upravičenih predlagateljev začetka postopka izbrisa družbe

    (dolžnika) iz sodnega registra brez likvidacije po ZFPPod. Kot je

    bilo že uvodoma razloženo, gre namreč za postopek po uradni dolžnosti

    in ne za predlagalni postopek.

    Izhajajoč iz opisane vloge upnika (kot informatorja sodišča) v tej

    fazi upniku tudi ni mogoče priznati stausa udeleženca postopka, saj

    slednji niti še ni začet.

    Dvomesečni rok za vložitev ugovora proti sklepu o začetku postopka

    izbrisa pa začne teči za vse legitimirane subjekte ugovora od

    vročitve sklepa o začetku postopka izbrisa gospodarski družbi (1.

    odstavek 30. člena ZFPPod). V dvomesečnem ugovornem roku je ugovor

    vložila le gospodarska družba, registrsko sodišče pa je ugovor

    presodilo kot utemeljenega in mu s sedaj izpodbijanim sklepom ugodilo

    ter sklep o začetku postopka izbrisa skladno s 3. točko 2. odstavka

    31. člena ZFPPod razveljavilo. V opisani situaciji je bilo torej

    registrsko sodišče sedaj s pritožbo izpodbijani sklep dolžno vročati

    le gospodarski družbi, tako kot predhodno tudi sklep o začetku

    postopka izbrisa, zato tudi 8 dnevni pritožbeni rok zoper sklep o

    ugoditvi družbinemu ugovoru in o razveljavitvi sklepa o začetku

    postopka izbrisa teče od vročitve sklepa družbi (tako kot rok za

    ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa).

     
  • 10.
    VSL sklep I Cpg 349/2005
    28.6.2006
    civilno procesno pravo
    VSL06836
    ZPP člen 181, 181.
    ugotovitvena tožba - ugotovitev, da je sklenjena družbena pogodba
    Družbena pogodba ustvarja in ureja pravna razmerja (pravice in obveznosti) med družbeniki ter med družbo in družbeniki, kar kaže, da je zaključek prvostopenjskega sodišča, da tožeče stranke s tožbenim zahtevkom na ugotovitev obstoja družbene pogodbe zahtevajo ugotovitev obstoja dejstva, zmoten.

     
  • 11.
    VSL sklep I Cp 1747/2006
    28.6.2006
    civilno procesno pravo
    VSL50096
    ZPP člen 116, 117, 286, 116, 117, 286.
    vrnitev v prejšnje stanje - zamuda naroka - prekluzija - tek procesnih rokov
    Pri zamudi naroka praviloma začne rok za vložitev predloga za vrnitev

    v prejšnje stanje teči že isti dan, saj bolezen stranke, ki je sicer

    preprečila pristop na narok, ne preprečuje vložitve predloga. V

    primeru zamude prvega naroka za glavno obravnavo argument za vrnitev

    v prejšnje stanje ni že dejstvo, da sme stranka navajati nova dejstva

    in predlagati nove dokaze le na prvem naroku. Če stranka prvi narok

    zamudi brez svoje krivde (na njem pa se - tako kot v obravnavanem

    primeru - niso izvajali dokazi, pri katerih stranka zaradi zamude ne

    bi mogla več sodelovati, npr. postavljati vprašanja pričam), bo smela

    dejstva in dokaze navajati še na naslednjem naroku, saj gre za

    situacijo iz 2. odstavka 286. člena ZPP (stranka jih brez svoje

    krivde ni mogla navesti na prvem naroku). Torej predlog tožene

    stranke ni utemeljen tudi zato, ker do prekluzije (če je bil njen

    izostanek z naroka opravičen, kar pa je pogoj tudi za vrnitev v

    prejšnje stanje) sploh ni prišlo, prekluzija pa je predpostavka za

    vrnitev v prejšnje stanje.

     
  • 12.
    VSL sodba IV Cp 2892/2006
    28.6.2006
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSL52631
    ZZZDR člen 132, 132. ZPP člen 188, 306, 306/1, 306/2, 317, 188, 306, 306/1, 306/2, 317.
    znižanje preživnine - spremenjene okoliščine - sodna poravnava
    V danem primeru sta pravdni stranki s sodno poravnavo z dne 10.1.2006 (med drugim tudi) končali spor o zahtevku na znižanje preživnine zaradi spremenjenih okoliščin. V točki 3. c sta se dogovorili, da se tožnik odpoveduje tožbenemu zahtevku za čas do 1.1.2005, od 1.1.2005 pa umika tožbo. Vsebina sklenjene sodne poravnave v točki 3. c izreka pokaže, da se časovne meje pravnomočnosti raztezajo na dan 1.1.2005, do katerega se je tožnik odpovedal zahtevku za znižanje preživnine. Zato tožnik v tej pravdi, v kateri je tožbo na znižanje preživnine vložil dne 18.2.2005, ne more uveljavljati tistih spremenjenih okoliščin, ki so obstajale dne 1.1.2005. V nasprotnem primeru bi se izjalovil namen, ki ga zasleduje sodna poravnava, to pa je končanje spora.

     
  • 13.
    VSL sklep III Cp 3184/2006
    28.6.2006
    OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL52642
    ZOR člen 277, 277. ZUstS člen 44, 44. OZ člen 376, 376.
    zamudne obresti - prepoved ultra alterum tantrum
    Neutemeljeno je pritožbeno stališče, da bi v obravnavanem primeru moralo sodišče upoštevati odločbo Ustavnega sodišča RS, opr. št. U-I-300/04-25 z dne 2.3.2006, s katero je razveljavilo 1060. člen Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 83/01, v nadaljevanju OZ), kolikor se za zamudne obresti iz obligacijskih razmerij, nastalih pred njegovo uveljavitvijo, ki tečejo po 1.1.2002, uporablja 277. člen ZOR, čeprav so že dosegle ali presegle glavnico. Zakon o ustavnem sodišču (Ur. l. RS, št. 15/94 - 64/-01) namreč v 44. členu določa, da se zakon ali del zakona, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. Navedeno pomeni, da se za razmerja, o katerih je bilo že pravnomočno odločeno,razveljavljeni del zakona uporablja. Za obligacijska razmerja, o katerih je sodišče že pravnomočno odločilo in v izreku izrecno odločilo tudi o teku zamudnih obresti, se torej še vedno uporablja 277. člen ZOR. Zato sodišča pri opravljanju izvršbe določbe 376. člena OZ ne upoštevajo. Zaradi načela stroge formalne legalitete v izvršilnem postopku v pravnomočen izvršilni naslov, tudi glede konca teka obresti, ni mogoče posegati. Glede na to, da je bila tudi v obravnavanem primeru izvršba predlagana na podlagi izvršilnega naslova, tj. sklepa Temeljnega sodišča v Ljubljani, opr. št. N 803/89 z dne 10.2.1992, ki je postal pravnomočen že dne 17.4.1992, in je v njem odločeno tudi o višini in teku zamudnih obresti, pritožbeni očitki o zmotni uporabi materialnega prava glede na navedeno niso utemeljeni.

     
  • 14.
    VSK sklep Kp 288/2006
    28.6.2006
    kazensko procesno pravo
    VSK01908
    ZKP člen 368, 368/4, 451, 451/1, 478, 478/5, 368, 368/4, 451, 451/1, 478, 478/5.
    pritožba zoper sklep
    1. Napoved pritožbe zoper sklep o izreku vzgojnega ukrepa v postopku proti mladoletnikom ni potrebna. V postopku proti mladoletnikom je edina odločba, kjer je potrebna napoved pritožbe sodba, s katero senat mladoletniku izreče denarno kazen, medtem, ko zoper sodbo o izreku mladoletniškega zapora napoved pritožbe ni potrebna (1. odst. 451. člena v zvezi s 4. odst. 368. člena ZKP), prav tako pa ni potrebna pritožba tudi zoper sklepe, vključno s sklepi, s katerimi sodišče za mladoletnike le-tem izrekajo vzgojne ukrepe.

    2. Po določbi 5. odst. 478. člena ZKP je senat za mladoletnike o seji senata dolžan obvestiti le državnega tožilca, zagovornika in predstavnika organa socialnega varstva, ki so lahko na seji navzoči, mladoletnika in njegove starše oz. skrbnika pa le v primeru, če oceni, da je to potrebno. Obvestilo o seji senata za mladoletnike in vabilo na glavno obravnavo v postopku proti mladoletniku imata namreč, kar se neodzivanju nanje tiče različne pravne posledice, tako, da ti dve dejanji pač ne gre enačiti, tako, kakor to smiselno počne mladoletnikova zagovornica.

     
  • 15.
    VSK sklep Kp 147/2006
    28.6.2006
    kazensko procesno pravo
    VSK02706
    ZKP člen 167, 167/1, 167, 167/1.
    zahteva za uvedbo preiskave - utemeljen sum - alibi obdolženca - prevalitev dokaznega bremena
    O alibiju bi bilo smiselno razpravljati le tedaj, kadar utemeljen sum storitve kaznivega dejanja že obstaja, če pa ta pogoj še ni izpolnjen, potem alibija tudi ni potrebno ne zatrjevati ne dokazovati. V nasprotnem primeru bi namreč takšna razlaga pomenila prevalitev dokaznega bremena s tožilca na obdolženca, kar pa ni dopustno.

     
  • 16.
    VSL sklep IV Cp 3095/2006
    28.6.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL51614
    ZIZ člen 15. ZPP člen 319.
    zavrnitev predloga - res iudicata
    V postopku izvršbe se smiselno uporabljajo določbe o pravnomočnosti. Po ZPP pa postane pravnomočna ne le sodba, temveč tudi meritorni sklepi in sklepi, ki pomenijo konec postopka. Sklep o zavrnitvi predloga za izvršbo je meritorni sklep: z njim sodišče odloči, da izvršba iz določenih razlogov ni dovoljena. Nova izvršba je mogoča le ob spremenjenih pogojih (npr. če je bil predlog za izvršbo zavrnjen, ker še ni potekel rok za izpolnitev terjatve - 6. točka 1. odstavka 55. člena ZIZ - je seveda dovoljena izvršba potem, ko ta rok preteče). Čeprav postane pravnomočen le izrek, pa je pri presoji, ali gre za res iudicata, treba ugotoviti, ali gre v novem postopku za identičen zahtevek, pri čemer pa tudi čista procesna teorija pri obravnavanju instituta pravnomočnosti ne zastopa stališča, da gre za isti sporni predmet (že) tedaj, kadar je tožbeni predlog isti, temveč je treba poleg tožbenega predloga upoštevati tudi materialnopravno razmerje, na katerem tožbeni zahtevek temelji. Smiselno to za obravnavani primer izvršbe pomeni ravno to, kar je ugotovilo sodišče prve stopnje: dolžnik je že v prejšnjem postopku izvršbe v ugovoru navajal, da je terjatev plačal, zato (in ker so se te trditve štele za resnične) je sodišče prve stopnje predlog za izvršbo zavrnilo. V ponovljenem postopku, ki se deloma nanaša na isto časovno obdobje kot prejšnji, dolžnik trdi enako (da je terjatev plačal), torej je sodišče prve stopnje pravilno navedlo, da je v tem delu (za to časovno obdobje) vezano na svojo predhodno pravnomočno odločitev.
  • 17.
    VSL sklep IV Cpg 35/2006
    28.6.2006
    sodni register
    VSL06808
    ZSReg člen 1, 4, 5, 6, 5, 6, 1, 4.
    evropsko pravo - obveznost vpisovanja podatkov v sodni register
    Določbe ZSReg niso samostojni pravni temelj za vpis podatkov. Pravni temelj za vpis subjektov in podatkov o njih je vsebovan v posameznih zakonih, ki urejajo položaj le-teh. To pa pomeni, da Uredba sveta Evropske skupnosti, št. 1346/2000 z dne 29.5.2000 o postopkih v primeru insolventnosti tudi predstavlja takšen materialni predpis, saj predpisuje obveznost vpisovanja določenih podatkov v sodni register.

     
  • 18.
    VSK sklep Kp 166/2006
    28.6.2006
    kazensko procesno pravo
    VSK01900
    ZKP člen 502a, 502b, 502c, 502a, 502b, 502c.
    sklep
    1. Upoštevaje, da je prvostopenjsko sodišče v izreku izpodbijanega sklepa navedlo, da se začasno zavarovanje, skladno s 1. odst. 502.c čl. ZKP podaljšuje in odreja nov način zavarovanja, bi moralo sodišče skladno s 1. in 2. odst. 502.c čl. ZKP pred odločitvijo poslati predlog okrožnega državnega tožilstva o teh ukrepih, ostalim udeležencem, da se o njem izjavijo in določiti primeren rok za odgovor. Poleg tega pa bi moralo prvostopenjsko sodišče ob odreditvi novega načina zavarovanja odločiti tudi o razveljavitvi prejšnjega sklepa o začasnem zavarovanju oz. jasno opredeliti, v katerem delu ta sklep še velja in v katerem se ga razveljavi.

    2. Pritožnik pravilno opozarja na določbo 1. odst. 502.b čl. ZKP, po kateri mora sklep o odreditvi začasnega zavarovanja določno navesti rok trajanja ukrepa. To določbo je treba razlagati tako, da mora biti ta rok (upoštevaje predpisane roke za odreditev in podaljšanje ukrepa po 3. in 4. odst. 502.b čl. ZKP) določno naveden v izreku sklepa in ne zadošča njegova omemba v obrazložitvi sklepa.

    3. Sklep sodišča, ki odreja tovrstna začasna zavarovanja, mora biti določen in jasen tako, da ne dopušča nobenih dvoumnih razlag in če predlog državnega tožilstva ni tak, ga mora sodišče vrniti državnemu tožilstvu v dopolnitev.

     
  • 19.
    VSL sklep I Cpg 864/2005
    28.6.2006
    civilno procesno pravo
    VSL06829
    ZGZS člen 20, 20/2, 20, 20/2. ZDS-1 člen 7, 54.
    pristojnost sodišča - pristojnost DURS - članski prispevek - GZS
    Z uveljavitvijo ZDS-F je torej bila za pobiranje in izterjevanje obveznega članskega prispevka predpisana upravna pot, zato ni bilo mogoče več začeti postopka pred sodiščem.

    Dne 27.05.2004 je bil namreč objavljen Zakon o davčni službi (Ur.l. RS, št. 57/2004, v nadaljevanju ZDS-1), ki je pričel veljati dne 28.05.2004, uporabljati pa se je začel 01.01.2005, ki v 54. členu (končne določbe) določa, da z dnem uveljavitve ZDS-1 preneha veljati Zakon o davčni službi (Ur.l. RS, št. 18/96, 36/96, 87/97, 48/98, 26/99, 54/99, - ZPpod, 85/00, 79/01, in 52/02 - ZDU-1), uporablja pa se do 31. decembra 2004. Slednji v 7. členu določa, da DURS lahko pobira članske prispevke za GZS, Obrtno zbornico in Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije, pri čemer medsebojna razmerja določita DURS in posamezna zbornica s pogodbo.

     
  • 20.
    VSL sklep I Cpg 505/2006
    28.6.2006
    pravo intelektualne lastnine
    VSL07020
    ZASP člen 170, 170.
    začasna odredba - težko nadomestljiva škoda - duševne bolečine zaradi krnitve ugleda
    Ali določen poseg, določena kršitev moralnih avtorskih pravic lahko

    privede do težko nadomestljive škode, je odvisno tako od načina in

    intenzivnosti posega, od popravljivosti ali nepopravljivosti posega,

    unikatnosti in stopnje ustvarjalnosti dela in v zvezi in v povezavi s

    tem, ali je bil s posegom tako kršen ugled avtorja oziroma prizadeta

    njegova osebnost, da mu je (bi mu) s tem (lahko) nastala težko

    popravljiva škoda.

     
  • <<
  • <
  • 1
  • od 14
  • >
  • >>