jubilejna nagrada - kolektivna pogodba - dejavnost
Delodajalec ne more izbirati, katere določbe KP dejavnosti, ki zanj velja, bo uporabljal in katerih ne, saj ga glede pravic, ki jih mora zagotoviti delavcu, zavezuje tisti akt, ki je za delavca ugodnejši. Ker KP za dejavnost kovinskih materialov in livarn ter za kovinsko in elektroindustrijo v 66. členu določa, da delavcu pripada jubilejna nagrada za skupno delovno dobo ali za delovno dobo pri zadnjem delodajalcu, pri čemer je delavec upravičen le do ene jubilejne nagrade za posamezno obdobje in sicer do tiste, za katero najprej izpolni pogoj, je delodajalec delavcu dolžan izplačati jubilejno nagrado za 20 let skupne delovne dobe, čeprav SKPgd v 51. členu določa, da delavec pridobi pravico do jubilejne nagrade z dopolnjeno delovno dobo pri zadnjem delodajalcu.
ZDSS člen 25, 27, 28, 40, 25, 27, 28, 40. ZPP člen 476, 477, 478, 476, 477, 478.
kolektivni delovni spor - postopek pomirjanja - arbitraža - sodno varstvo
Določba podjetniške kolektivne pogodbe, da lahko katerakoli stranka v primeru ustavitve postopka pomirjanja v roku 30 dni sproži postopek pred arbitražo, ne pomeni, da lahko stranka izbira med tem, ali se bo obrnila neposredno na sodišče ali pa bo sprožila postopek pred arbitražo. Možnost sodnega varstva je po določbah ZDSS zagotovljena le v primeru, če je bila izdana arbitražna odločba, ni pa dopustno direktno sodno varstvo v kolektivnem delovnem sporu zaradi izvrševanja podjetniške kolektivne pogodbe, brez predhodnega postopka pred arbitražo, če je v podjetniški kolektivni pogodbi predvidena.
pobot terjatev - vzdrževanje poslovnega prostora - obvestilo najemodajalcu - nujna dela - grozeča večja škoda
Zgolj s po toženi stranki zatrjevano "nujnostjo" popravil na objektih tožeče stranke, potrebnih zaradi posledic potresa v Posočju v aprilu 1998, v obravnavanem primeru ni izpolnjen dejanski stan iz 17. čl. ZPSPP; ta mora biti takšen, da je zaradi preprečitve nastanka večje škode na poslovni stavbi ali poslovnem prostoru, potrebno takojšnje ukrepanje najemnika samega oz. takojšnja izvršitev popravila, katera zaradi svoje nujnosti ne omogoča najemniku niti obvestitve najemodajalca in niti dodelitve primernega mu roka za to, da bi on sam takšna nujna popravila izvršil. Grožnja nastanka večje škode na poslovni stavbi oz. prostoru mora biti hipna in neposredna in le takšna upravičuje najemnika k temu, da sam (takoj) izvrši popravilo.
Odločitev, da bo tožeča stranka, zaradi negotovega izida vložene revizije iz previdnosti vložila še eno tožbo je bila popolnoma v sferi odločanja tožeče stranke. Ta je morala pri tem upoštevati tudi morebitne negativne posledice takšne odločitve, ki se sedaj prezentirajo v obliki stroškov, ki jih mora toženi stranki povrniti.
izvajanje dokazov - sodba na podlagi pripoznave - umik tožbe
Sodišče izvede samo dokaze, ki jih stranke predlagajo. Sodba na podlagi pripoznave se izda, če toženec pripozna tožbeni zahtevek, ne pa, če ga izpolni.
izvršba na podlagi verodostojne listine - zapadlost - obrazložitev ugovora
V obravnavnem primeru je sodišče prve stopnje izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v katerem pa dejansko ni bila navedena zapadlost plačila. Ob takem ugovoru bi moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, da gre za primer iz 3. odst. 23. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju. To pa pomeni, da je sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru sklep o izvršbi izdalo preuranjeno, saj bi moralo upnika pozvati, da svoj predlog dopolni v smislu 3. odst. 23. člena ZIZ.
obrazložen ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Glede obrestnega zahtevka je dolžnik v ugovoru navedel le, da v tem delu ne namerava plačevati obresti, saj je račune z upnikom zapiral z medsebojnimi kompenzacijami, pri katerih vedno nastane obojestranska zamuda. Ker pa taka enostranska odločitev nikakor ne more pomeniti pravno pomembnega dejstva, ki ima lahko za posledico zavrnitev tega dela zahtevka, je sodišče prve stopnje napačno ocenilo, da je tudi ta del dolžnikovega ugovora obrazložen in utemeljen.
prekinitev postopka - napotitev na pravdo - delitev skupnega premoženja
Sodišče prekine postopek in udeležence napoti na pravdo, če se zatrjujejo takšne okoliščine, ki bi lahko bile pravni temelj za pridobitev (so)lastnine. Udeleženec, ki zatrjuje drugačno lastninsko stanje, mora navajati okoliščine, iz katerih izhaja drugačno stanje, kot ga izkazujejo zemljiškoknjižni podatki.
Pravna presoja je v sodnem postopku vselej pridržana sodniku. Izvedenec sodišču pomaga samo s strokovnim znanjem. V konkretnem primeru ni bilo sporno, ali je dolžnik izvršil kakšno od plačil, ki jih je zatrjeval, sporno je bilo samo, ali se vsa plačila iz pravnih razlogov lahko upoštevajo v tem postopku. Do tega vprašanja se je moralo opredeliti sodišče, saj gre za pravno presojo, zato je pravilno stališče, da izvedenskega mnenja za odločitev ni potrebovalo