• Najdi
  • <<
  • <
  • 3
  • od 5
  • >
  • >>
  • 41.
    VSL sklep I Cpg 584/2005
    13.7.2005
    civilno procesno pravo
    VSL06252
    ZPP člen 318, 318.
    nasprotna tožba - zamudna sodba
    Res je sicer, da mora tudi glede nasprotne tožbe sodišče ugotavljati

    obstoj procesnih predpostavk, ki jih obravnava v okviru predhodnega

    preizkusa tožbe še pred vročitvijo tožbe v odgovor toženi stranki. V

    kolikor pa je bila tožena stranka po nasprotni tožbi seznanjena z

    nasprotno tožbo s strani sodišča, še preden so bile podane

    predpostavke za vročanje nasprotne tožbe v odgovor toženi stranki in

    je na trditvene navedbe iz nasprotne tožbe odgovorila tako, da je

    nedvoumno nasprotovala tožbenemu zahtevku iz nasprotne tožbe, niso

    več podane predpostavke za izdajo zamudne sodbe, s katero bi ugodilo

    tožbenemu zahtevku.

     
  • 42.
    VSL sklep II Cp 2217/2005
    13.7.2005
    obligacijsko pravo - stvarno pravo
    VSL50247
    ZPSPP člen 29, 29. OZ člen 86, 86. SPZ člen 31, 31.
    motenje posesti - sodno varstvo - samopomoč - najemno razmerje
    V skladu z določbo 29. člena Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih

    prostorih, ki je kogentnega značaja, je za primer kršenja pogodbene

    obveznosti iz najemne pogode predviden izključno sodni postopek.

    Pogodbeno določilo, ki omogoča, da najemodajalec sam izprazni

    poslovni prostor in odvzame posest najemniku, je zato nično (člen 86.

    OZ).

     
  • 43.
    VSL sklep III Cp 2162/2005
    13.7.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48568
    ZIZ člen 42, 42/1, 42/2, 42, 42/1, 42/2.
    potrdilo o izvršljivosti
    Ker Vrhovno sodišče RS ni organ, ki je o terjatvi odločal na prvi

    stopnji (temveč je bila to Agencija za trg vrednostnih papirjev),

    dopis ne predstavlja ustreznega potrdila o izvršljivosti, ki ga

    zahteva 42. člen ZIZ. Poleg tega pa navedeni dopis tudi ne vsebuje

    vseh podatkov za ugotovitev izvršljivosti (npr. kdaj je bila odločba

    dolžnici vročena) in tudi izrecno ne vsebuje potrdila o

    izvršljivosti, temveč le potrjuje, da tožba ni bila vložena, kar pa v

    konkretnem primeru še ne predstavlja potrdila o izvršljivosti.

     
  • 44.
    VSL sodba IV Cp 3405/2005
    13.7.2005
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL51342
    ZZZDR člen 105, 106.
    dodelitev otroka - koristi otroka
    Temeljno vodilo sodišču in drugim organom, ki odločajo o mladoletnih

    otrocih, njihovih pravicah in razmerjih, je zagotavljanje otrokove

    koristi. Pojma otrokova korist pozitivna zakonodaja ne opredeljuje,

    iz določb Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih pa je

    mogoče na abstraktni ravni opredeliti, da je v korist otroka takšno

    ravnanje, s katerim se zagotavlja otroku pogoje za zdravo rast,

    skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje in

    delo. Vsebino pravnega standarda "korist otroka" je sicer treba

    konkretizirati v vsakem primeru posebej z upoštevanjem vseh okoliščin

    posameznega primera: z upoštevanjem značilnosti otrokove osebnosti,

    osebnosti njegovih staršev, okoliščin in pogojev v katerih živi in se

    razvija oziroma bi lahko živel in se razvijal pri enem in drugem od

    staršev, navezanosti otroka na druge njemu bližnje osebe (bratje,

    sestre, stari starši) kot tudi njegovega odnosa do širšega okolja

    (sošolci, prijatelji) - na podlagi vseh teh okoliščin posameznega

    primera je treba torej ugotoviti, katero okolje otroku nudi ugodnejše

    pogoje za njegov nadaljnji uspešen osebnostni razvoj. Praviloma je v

    otrokovo korist, da ima redne osebne stike z obema staršema (106.

    člen ZZZDR), po potrebi pa tudi z drugimi osebami, na katere je

    navezan. Dejstvo, da eden od staršev onemogoča stike otroka z drugim

    od staršev, je okoliščina, ki glede na to, da je v otrokovo korist,

    da ima redne osebne stike tudi s tistim od staršev, pri katerem ne

    živi, lahko vpliva na odločitev o dodelitvi otroka. Tisti od staršev,

    pri katerem otrok živi v varstvu in vzgoji, mora namreč opustiti vse,

    kar otežuje ali onemogoča otrokove stike (2. odstavek 106. člena

    ZZZDR). Če ravna roditelj v nasprotju s tem in preprečuje stike

    otroka z drugim roditeljem, ravna v nasprotju z otrokovimi koristmi,

    kar lahko privede tudi do zaključka, da ni primerno, da otrok ostane

    v vzgoji in varstvu pri njem. V tem je treba pritožbi pritrditi.

    Vendar pa je bil v obravnavanem primeru po presoji sodišča (v skladu

    z mnenjem dr. T. P.) bistven dejavnik, ki ga je treba upoštevati pri

    dodelitvi otroka, dekličina navezanost na mater oziroma njen občutek

    varnosti pri materi, nadaljnji pomemben dejavnik pa emocionalna

    navezanost na mlajšega brata. V obravnavanem primeru so se razmere

    spremenile in tekom pravdnega postopka je deklica vzpostavila z

    očetom redne in pristne stike, ki si jih tudi sama želi. Stanje ob

    zaključku glavne obravnave pa je relevantno za odločitev.

    Predvidevanja oziroma ugibanja pritožbe, kakšno bo v

    prihodnosti ravnanje toženke, ne morejo vplivati na sedanjo

    odločitev, če pa bi ponovno res prišlo do prekinitve stikov

    s strani matere, bi to utegnilo predstavljati spremenjene

    okoliščine, ki bi lahko vlivale na drugačno presojo koristi

    otroka v morebitnem novem postopku, zlasti glede na to, da

    si stikov z očetom želi tudi deklica sama.

     
  • 45.
    VSL sklep I Kp 1713/2004
    13.7.2005
    kazensko materialno pravo
    VSL22665
    KZ člen 261, 261.
    zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - sodnik
    Da bi kršitev zakona s strani sodnika lahko pomenila izrabo sodniške

    funkcije ali prestop uradnih pravic, pa je potrebno v opisu kaznivega

    dejanja navesti konkretne okoliščine, iz katerih bi izhajala

    zatrjevana hujša kršitev z motiviranim naklepom sodnikov, torej, da

    so takšno odločitev sprejeli prav z namenom, da se zoper osumljene ne

    uvede kazenski postopek, oziroma z namenom, da se oškodovancem

    povzroči škoda.

     
  • 46.
    VSL sklep I Kp 698/2005
    13.7.2005
    kazensko materialno pravo
    VSL22666
    KZ člen 215, 215/1, 215, 215/1.
    zatajitev
    Kaznivo dejanje zatajitve po I. odstavku 215. člena Kazenskega

    zakonika praviloma temelji na civilno pravnem razmerju, ki pa v

    primeru kršitve pogodbe preide v kaznivo dejanje, ko se kršitelju te

    pogodbe lahko očita protipravna prilastitev zaupane premične stvari.

    V opisu obdolženki očitanega kaznivega dejanja po obtožnem predlogu

    so, kot utemeljeno navaja pritožnik, navedeni vsi znaki obdolženki

    očitanega kaznivega dejanja in tudi pomembne okoliščine, ki to

    ravnanje konkretizirajo - namreč, da obdolženka zaupane ji predmete

    kljub pozivu družbe Z. k. d.o.o. in njihovega odvetnika ni vrnila,

    čeprav se je v pogodbi zavezala, da jih mora vrniti dne 20.1.2004.

    Takšna označba torej pomeni prilastitveni namen, ki se pri kaznivem

    dejanju po členu 215/I KZ kaže tudi v tem, da obdolženec predmetov

    noče vrniti. Odločitev sodišča prve stopnje, da nevrnitev blaga še ne

    pomeni prilastitev in da je to le kršitev civilne pogodbe ter da opis

    obdolženkinega ravnanja ne vsebuje vseh znakov kaznivega dejanja

    zatajitve, tako ni pravilna.

     
  • 47.
    VSL sklep II Cp 2975/05
    13.7.2005
    obligacijsko pravo - civilno procesno pravo
    VSL50986
    ZOR člen 440, 440/1, 440, 440/1. ZPP člen 69, 69.
    odstop terjatve s pogodbo - sporazum o krajevni pristojnosti
    Ker sta banka in tožena stranka s pogodbo dogovorili pristojnost

    prvostopnega sodišča za vse spore, ki bi izvirali iz te pogodbe,

    torej tudi za spor, kakršen je predmetni, ko na podlagi citirane

    pogodbene določbe namesto banke tožeča stranka kot cesionar

    uveljavlja terjatev zaradi neporavnanih pogodbenih obveznosti tožene

    stranke, je tožeča stranka upravičeno vložila tožbo pri pogodbeno

    dogovorjenem sodišču.

    Bistveno je, da je s cesijsko izjavo izkazan nastanek cesijskega

    razmerja, predvidenega tudi v kreditni pogodbi, na podlagi katerega

    tožeča stranka v tej pravdi uveljavlja svoj tožbeni zahtevek. Zaradi

    takšnega prenosa pravic iz pogodbenega razmerja v konkretnem primeru

    ni mogoče zanikati tesne povezanosti med prenešeno terjatvijo in

    pogodbenim dogovorom o krajevni pristojnosti sodišča, ki ga izraža

    tudi določba 1. odstavka 440. člena ZOR (veljavnega v času nastanka

    spornega razmerja), po kateri ima prevzemnik (cesionar) nasproti

    dolžniku (cesusu) povsem enake pravice, kot jih je imel do odstopa

    nasproti njemu odstopnik (cedent).

     
  • 48.
    VSL sodba I Kp 148/2005
    13.7.2005
    kazensko materialno pravo
    VSL22662
    KZ člen 38, 38/4, 38/5, 38, 38/4, 38/5.
    izrek kazni
    Sodišče prve stopnje je obdolžencu izreklo za storitev kaznivega

    dejanja ogrožanja z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru po členu

    137/I KZ denarno kazen, glede katere pa v skladu s V. in VI. odst.

    38. člena KZ ni določilo roka za njeno plačilo, niti sankcije za

    primer neuspešne prisilne izterjave in s tem v korist obdolženca

    kršilo kazenski zakon, vendar pa je pritožbeno sodišče takšno kršitev

    lahko le ugotovilo, saj državni tožilec ni vložil pritožbe zoper

    sodbo.

     
  • 49.
    VSL sklep II Cp 1880/2004
    13.7.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL50026
    ZZZDR člen 51, 51/1, 51/2, 59, 59/1, 51, 51/1, 51/2, 59, 59/1. ZPP člen 310, 310/1, 310, 310/1. SPZ člen 66, 66/1, 66, 66/1.
    tožbeni zahtevek - izrek sklepa - posebno premoženje - skupno premoženje
    Tudi pri delni zavrnitvi tožbenega zahtevka mora biti zavrnjeni del

    izreka naveden.

     
  • 50.
    VSL sklep III Cp 1593/2005
    13.7.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48559
    ZIZ člen 38, 38/7, 38, 38/7.
    stroški izvršilnega postopka - povračilo stroškov - pravočasnost predloga
    V izvršilnem postopku je treba povračilo stroškov zahtevati takoj, ko

    nastanejo in je znana njihova višina, rok tridesetih dni pa je

    določen kot skrajni rok, v katerem se povračilo lahko zahteva. Če je

    višina stroškov znana že veliko prej, preden je upnik zahteval

    njihovo povračilo, se ta ne more uspešno sklicevati na tridesetdnevni

    rok po končanju postopka.

     
  • 51.
    VSL sklep IV Cp 1558/2005
    13.7.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL51348
    ZPP člen 4, 5, 4, 5.
    načelo neposrednosti - načelo kontradiktornosti
    Pritrditi je treba dolžnikovemu stališču o kršitvi načela

    neposrednosti v primeru, da bi narok za obravnavo, na katerem so

    izvedeni dokazi z zaslišanjem prič, vodil strokovni sodelavec v

    nenavzočnosti sodnika, ki bi o taki zadevi odločil. 2. odst. 54.

    člena Zakona o sodiščih določa, da strokovni sodelavci vodijo glavne

    obravnave vendar le pod vodstvom sodnika. Sodišče je izvedlo dokaz z

    zaslišanjem le dveh prič, medtem ko o izvedbi dokazov z zaslišanjem

    preostalih treh prič ni odločalo oziroma neizvedbe predlaganih

    dokazov ni obrazložilo. Takšna neobrazložena opustitev izvedbe

    dokaznega predloga dolžnika oziroma odločitve o njem pomeni kršitev

    pravice do izjave stranke v postopku, ki je poglaviten element

    pravice do kontradiktornega postopka.

     
  • 52.
    VSL sklep II Cp 1696/2004
    13.7.2005
    obligacijsko pravo - pogodbeno pravo
    VSL50025
    ZOR člen 18, 18/2, 277, 277/1, 324, 919, 919/1, 919/2, 18, 18/2, 277, 277/1, 324, 919, 919/1, 919/2.
    rok izpolnitve - zamudne obresti - dokazno breme
    ZOR zavarovalnici določa štirinajstdnevni izpolnitveni rok, v katerem

    mora izplačati odškodnino ali v pogodbi določeno vsoto. Če

    zavarovalnica v tem roku ne plača, pride v dolžniško zamudo,

    posledica katere je tudi tek zamudnih obresti. Če pa je za ugotovitev

    obstoja obveznosti zavarovalnice ali njenega zneska potreben določen

    (daljši) čas, teče rok štirinajstih dni od dneva, ko sta bila

    ugotovljena obstoj in znesek njene obveznosti. Dokazno breme o

    obstoju okoliščin, ki opravičujejo podaljšanje roka, je praviloma na

    zavarovalnci, razen če (tako kot v obravnavanem primeru) določila

    splošnih pogojev ne določajo obrnjenega dokaznega bremena.

     
  • 53.
    VSL sodba I Cp 2180/2004
    13.7.2005
    obligacijsko pravo - pogodbeno pravo - mednarodno zasebno pravo
    VSL50565
    ZOR člen 51, 52, 103, 562, 562/1, 51, 52, 103, 562, 562/1. ZMZPP člen 118, 118.
    razmerja z mednarodnim elementom - spor s tujim elementom - posojilna pogodba - igranje na srečo - podlaga obveznosti
    O razmerju z mednarodnim elementom govorimo vselej, ko okoliščine

    pravnega razmerja segajo na različna pravna področja. Ker so

    kolizijske norme formalno pravo, je za presojo časovne veljavnosti

    splošnega pravnega akta, ki vsebuje kolizijska pravila, odločilen

    trenutek, ko pride do sodnega spora, natančneje do vložitve tožbe.

    Igra na srečo, imenovana fair-play, ki je bila podlaga, da je tožnik

    tožencu posodil denarni znesek, katerega vračilo sedaj zahteva s

    tožbo, do uveljavitve Zakona o igrah na srečo ni bila izrecno

    prepovedana, zato ni mogoče pritrditi materialnopravnemu stališču

    sodišča prve stopnje, da je posojilna poogodba nična zaradi

    nedopustne podlage.

     
  • 54.
    VDS sklep Pdp 948/2005
    12.7.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03047
    ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272, 272/1, 272/2. ZDR člen 85, 85/1, 85/3, 85, 85/1, 85/3.
    začasna odredba - zadržanje postopka - odpoved
    Zadržanja učinkovanja prenehanja PZ zaradi izredne odpovedi

    delodajalca ni mogoče podaljšati do odločitve sodišča (85/3 člen

    ZDR), če delavec zadžanja učinkovanja prenehanja PZ zaradi odpovedi

    ni predhodno zahteval že pri delodajalcu (85/1 člen ZDR). Zato je

    predlog za izdajo take začasne odredbe pravilno zavrnjen, čeprav

    delavec zadržanja pri delodajalcu ni zahteval zato, ker zaradi

    kršitev postopka v zvezi z izredno odpovedjo sindikat ni mogel

    pravočasno nasprotovati odpovedi in je bila odpoved ob podaji

    nasprotovanja sindikata že realizirana.

     
  • 55.
    VDS sodba Pdp 833/2005
    12.7.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03062
    ZPP člen 99, 99/4, 99, 99/4. ZDSS-1 člen 28, 28/1, 28/6, 28, 28/1, 28/6.
    zamudna sodba - odpoved pooblastila
    Sodišče je zakonito izdalo zamudno sodbo skladno z 1. odstavkom 28.

    člena ZDSS-1, zaradi odsotnosti tožene stranke s poravnalnega naroka,

    saj je bilo vabilo zakonitemu zastopniku tožene stranke (direktorju

    gospodarske družbe) z opozorilom po 6. odstavku 28. člena ZDSS-1

    izkazano, pooblaščenec tožene stranke (odvetnik) pa je bil na naroku,

    na katerem je odpovedal pooblastilo toženi stranki, seznanjen s

    preložitvijo oz. datumom poravnalnega naroka in se je pisnemu vabilu

    odpovedal. Izpodbijana zamudna sodba ni nezakonita zgolj zato, ker

    sodišče direktorja tožene stranke ni obvestilo o tem, da mu je

    odvetnik odpovedal pooblastilo, zaradi česar se sam ni udeležil

    razpisanega naroka, saj je menil, da se ga bo udeležil odvetnik. Pri

    zastopanju stranke gre za notranje razmerje med stranko in njenim

    pooblaščencem, zato sodišče ni dolžno stranke obveščati o tem, da ji

    je pooblaščenec na naroku odpovedal pooblastilo.

     
  • 56.
    VDSS sodba Pdp 1314/2003
    8.7.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS0012827
    ZDR (1990) člen 112. ZOR člen 17. ZTPDR člen 23.
    plača - plačilo za delo - obveznost plačila - znižanje plače - splošni akt delodajalca - dolžnost izpolnitve obveznosti - kolektivna pogodba
    V primerih, ko ne gre za znižanje plač pod nivo izhodiščnih plač iz kolektivnih pogodb, je avtonomija delodajalca, da na drugačen način uredi plače, omejena le z določbami njegovih lastnih aktov in z načelom, da s spremembami ne more posegati v plačo, dogovorjeno s pogodbo o zaposlitvi. Ker je bila možnost spremembe plače v skladu s splošnim aktom delodajalca dogovorjena s pogodbo o zaposlitvi, splošni akt pa je bil izdan zakonito, je bilo znižanje plač tožnikov zakonito.
  • 57.
    VDSS sodba Pdp 981/2003
    8.7.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS0012826
    ZDR (1990) člen 112. ZOR člen 17. ZTPDR člen 23.
    plača - plačilo za delo - obveznost plačila - znižanje plače - splošni akt delodajalca - dolžnost izpolnitve obveznosti - kolektivna pogodba
    V primerih, ko ne gre za znižanje plač pod nivo izhodiščnih plač iz kolektivnih pogodb, je avtonomija delodajalca, da na drugačen način uredi plače, omejena le z določbami njegovih lastnih aktov in z načelom, da s spremembami ne more posegati v plačo, dogovorjeno s pogodbo o zaposlitvi. Ker je bila možnost spremembe plače v skladu s splošnim aktom delodajalca dogovorjena s pogodbo o zaposlitvi, splošni akt pa je bil izdan zakonito, je bilo znižanje plač tožnika zakonito.
  • 58.
    VDS sklep Pdp 378/2005
    8.7.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03040
    ZPP člen 394, 394-2, 394, 394-2.
    zamudna sodba - obnova postopka - pravnomočnost
    Obnovitveni razlog po 2. točki 394. člena ZPP je podan, če stranki ni

    bilo omogočeno sodelovanje v postopku do izdaje sodne odločbe, ne pa

    v primeru, če ji sodišče ni vročilo odločbe oz. če ji odločbe ni

    vročilo pravilno. Vročitev odločbe je pogoj za njeno pravnomočnost in

    s tem za obnovo postopka, saj je obnova postopka mogoča le, če je

    postopek že pravnomočno končan.

     
  • 59.
    VDS sodba Pdp 97/2004
    8.7.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03039
    ZDDO člen 56, 56/1, 56, 56/1. ZDR člen 114, 118, 118/2, 234, 114, 118, 118/2, 234.
    starejši delavec
    1. Ker je tožniku delovno razmerje prenehalo na podlagi 1. odstavka

    56. člena ZDDO (ukinitev delovnega mesta zaradi spremembe

    sistemizacije kot posledice reorganizacije), je skladno z določbo

    234. člena ZDR, ki določa, da se do spremembe zakonov, ki urejajo

    prenehanje delovnega razmerja zaradi nujih operativnih razlogov

    uporabljajo določbe tega zakona o odpovedi PZ iz poslovnega razloga,

    potrebno izpodbijane sklepe presojati na podlagi določb ZDR o

    odpovedi PZ iz poslovnega razloga.

    2. Ker je imel tožnik v času izdaje izpodbijanih sklepov status

    starejšega delavca, mu skladno s 1. odstavkom 114. člena ZDR delovno

    razmerje ne bi smelo prenehati brez njegovega soglasja.

    3. Če starejši delavec uživa posebo pravno varstvo pred odpovedjo PZ

    iz poslovnega razloga (114. člen ZDR), ne pride v poštev določba 2.

    odstavka 118. člena ZDR (ugotovitev sodišča, da upoštevajoč vse

    okoliščine in interese obeh pogodbenih strank nadaljevanje delovnega

    razmerja ni več mogoče), saj bi se na ta način obšel namen varstvene

    določbe za starejše delavce po 114. členu ZDR. Tudi sicer je določbo

    2. odstavka 118. člena ZDR potrebno razlagati restriktivno in mora

    biti ugotovljeno, da nadaljevanje delovnega razmerje dejansko ni več

    mogoče in ne le, da bi lahko prišlo do slabih odnosov med delavci oz.

    do motenj delovnega procesa.

     
  • 60.
    VDS sklep Pdp 840/2005
    7.7.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03046
    ZPP člen 105a, 105a/1, 105a, 105a/1.
    oprostitev plačila - odgovor na tožbo - pravna oseba
    Pravno osebo lahko sodišče v sporih v zvezi z njeno dejavnostjo

    oprosti plačila sodnih taks, če ta nima sredstev za plačilo in jih

    tudi ne more zagotoviti brez ogrožanja svoje dejavnosti le za vloge,

    naštete v 1. odstavku 105a člena ZPP. Ker odgovor na tožbo v

    citiranem členu ni zajet, je sodišče pravilno zavrnilo predlog tožene

    stranke za oprostitev plačila sodbe takse za odgovor na tožbo.

     
  • <<
  • <
  • 3
  • od 5
  • >
  • >>