ZPP člen 70, 70-6, 71, 72, 73, 73/4, 74, 75, 274, 274/1, 319, 332. ZFPPIPP člen 121.
izločitev sodnika - zloraba procesnih pravic - nepristranskost sodnika - nepristransko sojenje - dvom o nepristranskosti sodnika - subjektivni test - objektivni test - subjektivna nepristranskost - objektivna nepristranskost - videz nepristranskosti sojenja - pravnomočno razsojena stvar - pravnomočnost sodbe - pravnomočnost sklepa - zavrženje tožbe - zavrženje predloga - predlog za izločitev sodnika - smiselna uporaba določb ZPP - objektivne meje pravnomočnosti - načelo hitrosti postopka
Po določilu prvega odstavka 274. člena ZPP sodnik tožbo zavrže, če ugotovi, da je stvar že pravnomočno razsojena. Skladno z določilom prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP se v insolvenčnih postopkih smiselno uporabljajo tudi določila ZPP. Vendar iz 332. člena ZPP ne izhaja, da se določila o pravnomočnosti sodbe smiselno uporablja tudi za sklepe. Torej sodišče novega predloga za izločitev, ki je oprt na identično dejansko stanje, o katerem je že pravnomočno odločeno, ne more kratko malo zavreči. Zato se odpira vprašanje, kaj lahko v takih primerih sploh stori. Po prepričanju pritožbenega sodišča so s pravnomočnostjo predhodnih sklepov o izločitvi v ponovnem postopku za izločitev iste sodnice izključene vse navedbe o tistih dejstvih, ki jih je sodišče v prejšnjih postopkih vzelo kot podlago za odločitev o prvotnih izločitvah.
Glede na opisan način storitve kaznivega dejanja, ki se očita obdolženki in vseh okoliščin, ki so privedle do prometne nezgode, je tudi po oceni pritožbenega sodišča mogoče utemeljeno sklepati, da je obdolženka nevarna voznica in da bo še naprej ogrožala javni promet ter jo je zato potrebno za določen čas izločiti iz prometa, saj je s svojo vožnjo po nasprotnem smernem vozišču na avtocesti hudo kršila cestnoprometne predpise, pri čemer je ena oseba umrla, dve pa sta utrpeli hude telesne poškodbe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00058868
KZ-1 člen 251, 251/1. ZKP člen 18, 18/1, 371, 371/1, 371/1-11, 371/2, 372, 372/1, 391.
ponarejanje listin - očitek protispisnosti - načelo proste presoje dokazov - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki - konkretizacija zakonskih znakov - uporaba ponarejene listine - pravno pomembna dejstva - pravni promet
Pojem uporabe se nanaša na ravnanje storilca, s katerim napravi listino dostopno osebi, ki naj bi bila s tako izpostavitvijo listine preslepljena. Vsaka izročitev listine, s katero se listina spravi v obtok, še ne pomeni uporabe listine. Pri uporabi listine za tako spravljanje listine v pravni promet, pri katerem pride do izraza njena pomembnost zaradi dokaza nekega dejstva.
gospodarski spor majhne vrednosti - pritožba v sporu majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - nedopusten pritožbeni razlog v gospodarskem sporu majhne vrednosti
Z uveljavljanjem pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti ni mogoče uspeti. Toženka je v pritožbi navedla, da uveljavlja vse tri pritožbene razloge, vendar ni utemeljila niti absolutne bistvene kršitve določil pravdnega postopka niti zmotne uporabe materialnega prava. Pač pa je z vsemi pritožbenimi navedbami uveljavljala zgolj pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - ZDRAVSTVENO VARSTVO
VSL00058862
ZDZdr člen 2, 39, 39/1, 39/1-2, 50. URS člen 19, 19/1, 32.
prisilna hospitalizacija - zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - osebnostna ali vedenjska motenost - odklanjanje zdravljenja (terapije) - hujše ogrožanje lastnega zdravja - sklepanje škodljivih poslov - kumulativno izpolnjevanje pogojev
Čim eden od pogojev po prvem odstavku 39. člena ZDZdr, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, ni podan, prisilna hospitalizacija ni dopustna.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00058696
KZ-1 člen 288, 288/1, 288/2. ZKP člen 76, 76/2, 168, 168/3, 429, 431.
predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj - očitek pristranskosti sodnika - pomanjkljive navedbe - nepopolna vloga
Sodišče prve stopnje je pravilno utemeljilo, da oškodovanec kot tožilec v predlogu za opravo posameznih preiskovalnih dejanj ni navedel, zakaj je odločitev sodnika šteti kot pristransko, protizakonito in krivično sojenje v smislu 288. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), prav tako v njegovem predlogu manjkajo navedbe o naklepnem ravnanju sodnika ter da je želel stranki s svojo odločitvijo v postopku škodovati, kar vse so zakonski znaki kaznivega dejanja protizakonitega, pristranskega in krivičnega sojenja po prvem odstavku 288. člena KZ-1.
sodba s skrajšano obrazložitvijo - napoved pritožbe - rok za vložitev napovedi pritožbe - potrdilo o vročitvi - vročilnica kot dokaz - vročilnica kot javna listina - vročilnica kot izkaz osebne vročitve
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz podatkov v sodnem spisu izhaja, da je toženka prejela sodbo 18. 3. 2022. Sodbi je namreč priložena vročilnica, torej potrdilo o vročitvi sodbe toženki z dne 14. 3. 2022, in iz nje je razviden lastnoročno zapisan datum prejema 18. 3. 2022 ter podpis prejemnika in žig tožene stranke. Prav tako je na njej žig vročevalca, da je bila sodba vročena 18. 3. 2022. Tako ne držijo trditve tožene stranke o vročitvi sodbe dne 25. 3. 2022. Sama trditev, da iz sprejemne poštne knjige toženke to izhaja, pa ne more izpodbiti dokaza, ki je v sodnem spisu, torej uradnega potrdila o vročitvi sodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00061696
URS člen 22, 23, 33. ZFPPIPP člen 61, 63, 67, 67/1, 67/2, 260, 296, 296/2, 300. OZ člen 59, 59/3, 404, 432, 1018. ZPP člen 2, 2/1, 181, 285.
prijava in preizkus terjatev - izjava upravitelja o prijavljenih terjatvah - ugovor o prerekanju terjatve - napotitev na pravdo za ugotovitev terjatve - ugotovitev obstoja prerekane terjatve v pravdi - tožba na ugotovitev obstoja terjatve - tožba na ugotovitev prerekane terjatve - vezanost na napotitveni sklep - pogodba o pristopu k dolgu - poroštvo - razvezni pogoj - prehod upnikovih pravic na poroka (subrogacija) - pravica izpolnitelja do povračila - terjatve, ki jih je treba prijaviti v stečajnem postopku - odložni pogoj - pravni interes za ugotovitveno tožbo - materialno procesno vodstvo - pravica do zasebne lastnine kot ustavna kategorija
S tem, ko je upravitelj terjatvi priznal le kot pogojni, sicer ni prekoračil zahtevka, temveč ju je priznal le kot pogojni, s čimer je priznal manj, kot je bilo zahtevano, ne pa nekaj drugega. Glede na določila 67. člena ZFPPIPP torej nobena od teh terjatev ni priznana, temveč so vse prerekane, čeprav je prvo in tretjo terjatev upravitelj delno, drugo terjatev pa v celoti priznal.
Če je tožeča stranka uveljavljala nižje zneske, kot bi jih glede na napotitveni sklep lahko, ali pa je uveljavljala nekaj manj, torej ugotovitev obstoja terjatev pod razveznim pogojem namesto kot nepogojne terjatve, je bila s tem še vedno v okviru napotitvenega sklepa in je njen pravni interes za ugotovitveno tožbo izkazan (181. člen ZPP).
Poudariti velja, da je tožena stranka sicer v ugovorih o prerekanju terjatev tudi kritizirala izjavo upravitelja, vendar pa to ne spremeni dejstva, da je ta ugovor namenjen prerekanju prijavljene terjatve in je povsem neodvisen od prerekanja upravitelja in se njegove posledice ne navezujejo na prerekanje upravitelja. Tudi če bi upravitelj sam prerekal terjatve iz vseh razlogov, ki jih navaja tudi tožena stranka, je še vedno smiselno, da upnik tudi sam prereka terjatve, z obstojem katerih se ne strinja. V takem primeru (ko terjatev ni judikatna terjatev) s tem namreč doseže, da je tudi sam stranka postopka, na katerega je napoten upnik - prijavitelj terjatve (primerjaj 300. člen ZFPPIPP), kar pomeni, da ima tudi "oblast" nad postopkom kot stranka postopka in tako najbolje poskrbi za svoje pravice, če bi se stečajni upravitelj morda slabo pravdal.
Višje sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, ki je tudi skladno tako s teorijo kot sodno prakso, da institut pristopa k dolgu iz 432. člena OZ (sam po sebi) ne daje podlage za povračilni zahtevek pristopnika do prvotnega dolžnika. Kadar gre za zakonsko subrogacijo, je to v zakonu posebej določeno; ko se tožeča stranka sklicuje na to, da gre za zakonsko subrogacijo (ko torej plačnik stopi v položaj upnika že po samem zakonu), pri tem ne uspe prepričati, da bi šlo res za kaj takega. Tožeča stranka je imela sicer možnost dokazovati tudi, da je bilo drugače dogovorjeno med njo in stečajnim dolžnikom, s čimer bi lahko dokazala, da dejansko obstaja pravna podlaga za upravičenje do povrnitve plačanega, vendar pa tega ni niti zatrjevala.
Ko tožeča stranka zahteva, da se njena terjatev ugotovi kot pogojna terjatev, s tem po oceni višjega sodišča zahteva manj, kot bi glede na napotitveni sklep lahko, ne pa nekaj drugega.
Tožeča stranka ima sicer prav, ko navaja, da pravdna stranka ni dolžna navesti, ali gre za odložni ali razvezni pogoj, temveč je dolžna opisati okoliščine, ki pomenijo nastanek pogoja, da torej navede, s čim se bo pogoj izpolnil, pa tudi to, ali bo takrat terjatev nastala ali pa prenehala.
Zakonska subrogacija torej plačniku omogoča regres, zato ni razlikovanja med tema dvema pojmoma, kot ga izpostavlja tožeča stranka (da naj bi šlo za nekaj povsem drugega in naj bi bil zato ZFPPIPP v 296. členu terminološko napačen).
S tem, ko bi sodišče prve stopnje tožeči stranki priznalo terjatev pod odložnim pogojem, ki se uresniči ob plačilu terjatve, in bi s tem prisodilo terjatev, ki bo nastala, ko bo s strani poroka plačana, namesto terjatve pod razveznim pogojem, ki se uresniči ob plačilu terjatve, s čimer se prisodi, da terjatev preneha, ko je s strani poroka plačana, pa bi sodišče prve stopnje tožeči stranki priznalo nekaj drugega, kot je zahtevala.
Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z oceno prvostopenjskega sodišča, da kljub dejstvu, da v času odločitve sodišča prve stopnje izvršba še ni bila v celoti ustavljena, ni bilo moč pričakovati poplačila terjatve. Predmetni sklep o izvršbi (z rubežem in prenosom denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet) se je namreč nahajal šele na devetem mestu neporavnanih obveznosti, pri čemer pa iz podatkov spisa še izhaja, da je bila tudi ta izvršba naknadno ustavljena, in to že s sklepom Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu I 393/2019 z dne 7. 2. 2022 (list. št. 278), kar samo potrjuje pravilnost ocene sodišča prve stopnje v času odločanja 20. 1. 2022.
V točki 3.) je izrecno pojasnilo, da obdolženec naslovov predlaganih prič sodišču ni nikoli posredoval, ker pa je ocenilo, da priči ne bi izpovedovali o pravno relevantnih dejstvih, pomembnih za razsojo v tej prekrškovni zadevi, saj naj bi potrdili le, da obdolženec ni vozil pod vplivom alkohola in da gre za zaroto, kar pa se obdolžencu sploh ne očita, je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča taka zavrnitev dokaznega predloga prepričljiva in zadostna, zato ne gre za bistveno kršitev določb postopka o prekršku iz prvega odstavka člena 90 ZP-1 v zvezi z drugim odstavkom člena 155 ZP-1, saj obdolžencu s tako zavrnitvijo dokaznega predloga ni bila kršena njegova pravica do obrambe, kot to neutemeljeno navaja pritožba.
dokazna ocena sodišča prve stopnje - storilec prekrška
Pritožbi je pritrditi tudi v delu, ko izpostavlja, da je prvo sodišče v točki 6 zapisalo, da je storilkin predlog tekom postopka za izločitev zvočnega zapisa na zgoščenki CD z napisom posnetek A. A. z dne 6. 5. 2020 neutemeljen, zaradi česar je sodišče odločilo, da takega posnetka na predloženem CD ne bo upoštevalo, v nadaljevanju pa je dopustilo izpoved policistke PP ... B. B., ki je natančno izpovedovala o vsebini zvočnega posnetka, ki ji ga je po prihodu policistov predvajala C. C. s svojega telefona, to pa so tisti očitki in besede, ki izhajajo tudi iz tenorja odločbe prekrškovnega organa, v nadaljevanju pa je prav na to izpovedbo vezalo tudi verodostojnost in dokazno oceno izpovedbe oškodovanke C. C., zato je taka dokazna ocena glede na predhodno odločitev sodišča, da zvočnega zapisa na zgoščenki CD, ki ga je predložila oškodovanka ne bo upoštevalo, pomanjkljiva in nejasna in v neskladju z določbo člena 68 ZP-1, ki izrecno določa, da mora sodišče po resnici in popolnoma ugotoviti vsa tista dejstva, ki so pomembna za izdajo zakonite sodbe o prekršku in skrbno mora raziskati vse tiste okoliščine in dejstva, ki obdolženca obremenjujejo, kakor tudi tista, ki so mu v korist, nikakor pa ne sme pri tem svoje odločitve graditi na nezakonitih dokazih (6. točka prvega odstavka člena 155 ZP-1).
Zagovornik tudi napačno razume pomen instituta prekrška neznatnega pomena, ki je opredeljen v določbi člena 6.a ZP-1 in iz katere izhaja, da se za prekršek neznatnega pomena šteje tisti prekršek, ki je storjen v okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega in pri katere ni nastala oziroma ne bo nastala škodljiva posledica oziroma je ta neznatna. S citiranim PN z dne 30. 5. 2022 pa se je storilcu očitala storitev prekrška po 2. točki šestega odstavka člena 46 ZPrCP, za katerega je predpisan, poleg globe, tudi izrek 3 KT, kar pa je po 1. točki četrtega odstavka člena 23 ZP-1 hujši prekršek, zato je razlogovanje pritožbe o tem, da je v konkretnem primeru šlo za prekršek neznatnega pomena, povsem napačno.
Za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa so pritožbene navedbe storilca, v katerih pojasnjuje in izpostavlja svoje osebne okoliščine, povsem nerelevantne.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - 18 kazenskih točk
Kot je bilo predhodno obrazloženo, pa iz uradno vodene evidence kazenskih točk pri MPRS, na kateri je prvo sodišče gradilo svojo odločitev, jasno in nesporno izhaja, da je storilec na dan 16. 4. 2022 presegel 18 KT, saj ima sedaj v tej evidenci vpisanih 19 KT.
vozniško dovoljenje - potek veljavnosti - epidemija - kategorija vozila
Navedeno pomeni, da ima pritožba prav, da je ta odlok veljal tudi za obdolženca, ki mu je veljavnost vozniškega dovoljenja potekla 8. 4. 2021 za vozniško dovoljenje kategorije ″B‶, ne pa, kot je nepravilno zaključilo prvo sodišče, da se je citirani odlok nanašal samo na zavezo usposabljanja voznikov začetnikov za kategoriji A2 ali A.
ugovor zoper plačilni nalog - pritožba zoper sodbo - sodna taksa za pritožbo
Odločilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da se je tožena stranka pritožila zoper sodbo in jo je izpodbijala v celoti, česar tožena stranka ne zanika. Zato je sodišče prve stopnje pravilno razlogovalo, da je vrednost zahtevka 11.752,83 EUR, kolikor je naložilo v plačilo toženi stranki, kar je izpodbijala s pritožbo.
Povedano pomeni, da se sodišče z ničemer ni opredelilo do storilčevega subjektivnega odnosa do storjenega prekrška, zato je pritožbeno sodišče zaradi izostanka razlogov o storilčevi krivdi v skladu z določbo petega odstavka člena 163 ZP-1 izpodbijano sodbo zaradi kršitve 8. točke prvega odstavka člena 155 ZP-1 razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek.
ZPP člen 151, 151/1, 163, 163/3, 163/7. ZST-1 člen 34, 34/1, 14.a, 14.a/1, 14.a/2.
nastanek pravdnih stroškov - zahtevek za odmero stroškov - nastanek obveznosti plačila sodne takse
Sklep o odlogu plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje do pravnomočnega zaključka postopka je za ta strošek tožnika povzročil okoliščino, kot da se je postopek končal zunaj glavne obravnave. Tožnik lahko tak strošek pravočasno zahteva v skladu s sedmim odstavkom 163. člena ZPP v 15 dneh od prejema sklepa. V tem primeru sicer sodišče ni izdalo sklepa, pač pa plačilni nalog za plačilo sodne takse na podlagi drugega odstavka 14.a člena ZST-1. Povrnitev stroška je zahteval 7. 4. 2022, kar je bilo v zakonskem roku in sodišče prve stopnje bi moralo vsebinsko obravnavati zahtevo.
Utemeljene so pritožbene navedbe, da upnik ob vložitvi predloga za izvršbo ni bil več imetnik terjatve, ni bil njen materialnopravni upravičenec, da je bila to bistvena okoliščina za ugoditev ugovoru, da upnik ni imel pravice vložiti predloga za izvršbo oziroma je bil neutemeljen.
Upnik je neutemeljeno vložil predlog za izvršbo, dolžnik pa je utemeljeno vložil ugovor zoper sklep o izvršbi.
V izpodbijani sodbi je zavrnitev dokaznih predlogov obrazložena z utemeljitvijo, da naj bi se z njimi ugotavljala dejstva, ki niso pravno relevantna. S stališča pravne kvalifikacije, kakršno je v zadevi zavzelo prvostopno sodišče, je zato moč s temi razlogi za zavrnitev dokaznih predlogov polemizirati v okviru pritožbenih razlogov zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Zato pravica do izjave ni bila kršena.