gospodarski spor majhne vrednosti - pritožba v sporu majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - nedopusten pritožbeni razlog v gospodarskem sporu majhne vrednosti
Z uveljavljanjem pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti ni mogoče uspeti. Toženka je v pritožbi navedla, da uveljavlja vse tri pritožbene razloge, vendar ni utemeljila niti absolutne bistvene kršitve določil pravdnega postopka niti zmotne uporabe materialnega prava. Pač pa je z vsemi pritožbenimi navedbami uveljavljala zgolj pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00058696
KZ-1 člen 288, 288/1, 288/2. ZKP člen 76, 76/2, 168, 168/3, 429, 431.
predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj - očitek pristranskosti sodnika - pomanjkljive navedbe - nepopolna vloga
Sodišče prve stopnje je pravilno utemeljilo, da oškodovanec kot tožilec v predlogu za opravo posameznih preiskovalnih dejanj ni navedel, zakaj je odločitev sodnika šteti kot pristransko, protizakonito in krivično sojenje v smislu 288. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), prav tako v njegovem predlogu manjkajo navedbe o naklepnem ravnanju sodnika ter da je želel stranki s svojo odločitvijo v postopku škodovati, kar vse so zakonski znaki kaznivega dejanja protizakonitega, pristranskega in krivičnega sojenja po prvem odstavku 288. člena KZ-1.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00058868
KZ-1 člen 251, 251/1. ZKP člen 18, 18/1, 371, 371/1, 371/1-11, 371/2, 372, 372/1, 391.
ponarejanje listin - očitek protispisnosti - načelo proste presoje dokazov - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki - konkretizacija zakonskih znakov - uporaba ponarejene listine - pravno pomembna dejstva - pravni promet
Pojem uporabe se nanaša na ravnanje storilca, s katerim napravi listino dostopno osebi, ki naj bi bila s tako izpostavitvijo listine preslepljena. Vsaka izročitev listine, s katero se listina spravi v obtok, še ne pomeni uporabe listine. Pri uporabi listine za tako spravljanje listine v pravni promet, pri katerem pride do izraza njena pomembnost zaradi dokaza nekega dejstva.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00059138
ZDZdr člen 39, 39/1.
sprejem na zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - ogrožanje življenja in zdravja - duševna bolezen
Sodišče je prepričljivo obrazložilo odsotnost vsakršnih možnosti, da bi se nasprotni udeleženec zdravil v domačem okolju oz. v okviru nadzorovane obravnave. Do izboljšanja stanja bo lahko prišlo šele po daljšem obdobju zdravljenja in bivanja v bolnišnici ter po umiritvi stanja v zelo napetem in konfliktnem družinskem okolju. Šele potem bodo vzpostavljene možnosti za druge oblike pomoči oz. zdravljenja.
razdelitev posebne razdelitvene mase - izločitvena pravica - uveljavitev prerekane izločitvene pravice v pravdi - tožba na ugotovitev obstoja izločitvene pravice - prodaja premoženja, ki je predmet izločitvene pravice - izguba izločitvene pravice - prenehanje izločitvene pravice - izvenknjižna pridobitev lastninske pravice - prisilna hipoteka - učinki priznane terjatve - prednost pri poplačilu terjatve - priznana ločitvena pravica v stečajnem postopku - obligacijska pravica - nezavarovana terjatev - načelo enakega obravnavanja upnikov
Pravilno je namreč stališče sodišča prve stopnje, ki je povzelo stališča teorije in tudi sodne prakse, da je pravni položaj izločitvenega upnika varovan v razmerju do imetnikov prisilnih hipotek le v primeru konkurence med zunaj knjižno priznano izločitveno pravico (lastininsko pravico) na nepremičnini in prisilno hipoteko, ne pa v primeru med priznano obligacijsko pravico do nadomestnega denarnega zneska iz petega odstavka 299. člena ZFPPIPP in prisilno hipoteko.
To pomeni, da bo lahko pritožnica (če ji bo v pravdi priznano poplačilno upravičenje po petem odstavku 299. člena ZFPPIPP), zahtevala le plačilo denarnega zneska, doseženega s prodajo spornih nepremičnin, ki bo ostalo po poplačilu hipotekarnih upnikov (imetnikov poslovnih in neposlovnih hipotek).
postopek osebnega stečaja - prijava terjatve - postopek preizkusa terjatev - pobot terjatev ob začetku stečajnega postopka - ugovor o prerekanju terjatve - ugovor po izteku roka - prekluzivnost roka - pravna narava obvestila
Roki v stečajnem postopku so prekluzivni, kar pomeni, da stranka, ki svoje pravice ne uveljavi v predpisanih zakonskih rokih, te pravice izgubi. Cilj omejitve iz tretjega odstavka 63. člena v povezavi z drugim in tretjim odstavkom 121. člena ZFPPIPP je v zasledovanju učinkovitosti stečajnega postopka in sodnega varstva upnikov. Tak cilj je po prepričanju pritožbenega sodišča vsebinsko povezan z varstvom upnikove človekove pravice iz prvega odstavka 23. člena Ustave, zlasti v njenem vidiku sojenja brez nepotrebnega odlašanja, zato je tudi ustavno dopusten.
Če je upnik prijavil svojo terjatev, se je upraviteljica o njej v okviru osnovnega seznama preizkušenih terjatev morala izreči. Poleg tega upraviteljica tudi nima možnosti, da bi prijavljeno terjatev kar izločila iz preizkusa, saj predstavlja prijava terjatve zahtevek upnika za plačilo njegove terjatve v stečajnem postopku.
Upnik ne trdi, da je njegova terjatev prenehala na podlagi pobota, temveč prav nasprotno, da njegova terjatev še vedno obstoji (zato jo je tudi prijavil v tem postopku osebnega stečaja). Ker pa v stečajnem postopku ni mogoče odločati o obstoju ali neobstoju terjatve, temveč je temu namenjen pravdni postopek, bi upraviteljica oziroma drugi upniki, če so menili, da je prišlo do pobota zaradi začetka stečajnega postopka, to morali pravočasno ugovarjati preko prerekanja te terjatve in ločitvene pravice. Sklicevanje na to, da tega dejstva niso vedeli oziroma niso mogli vedeti, tega ne more opravičevati prav zaradi določitve rokov, v katerih je potrebno vložiti vse ugovore, kot prekluzivnih.
Pritožbeno sodišče zaključuje, da bi bila kasnejša izključitev neprerekane terjatve iz končnega seznama preizkušenih terjatev nezakonita.
Iz 1. točke četrtega odstavka 69. člena ZFPPIPP ne izhaja, da je obvestilo, ki ga pošlje sodišče upravitelju, sklep. Iz navedene zakonske določbe sicer res izhaja, da sodišče sprejme sklep o preizkusu in o tem obvesti upravitelja, upravitelj pa mora po prejemu tega obvestila sodišču predložiti končni seznam preizkušenih terjatev v skladu z odločitvijo sodišča iz drugega odstavka 69. člena tega zakona (prvi odstavek 70. člena ZFPPIPP). Taka tehnika procesnega postopanja sodišča pravne narave obvestila, ki je glede na določbo drugega odstavka 124. člena ZFPPIPP lahko le odredba in ne sklep, ne spreminja.
izredna odpoved delavca - razlika v plači - sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi - soglasje volj - izplačevanje nižje plače - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje v razlogih sodbe - razveljavitev sodbe - ponovno sojenje pred drugim senatom
Sodišče prve stopnje sploh ni ugotavljalo konkretno, na kakšen način je bilo doseženo soglasje volj glede nove pogodbe o zaposlitvi (ne gre zgolj za spremembo pogodbe o zaposlitvi), ki ne more biti hkrati izraženo ustno in s konkludentnimi ravnanji, niti ni ugotavljalo, kdaj je bilo soglasje volj doseženo in za osnovno plačo v kakšni višini. Šele nato bi lahko odločilo o utemeljenosti zahtevkov tožnika, pri čemer bi moralo za vsak mesec vtoževanega obdobja presoditi, ali je tožniku bila izplačana plača v višini, kot izhaja iz pogodbe o zaposlitvi, in sicer ali pisne pogodbe o zaposlitvi z dne 3. 1. 2007 ali, če bi ugotovilo obstoj soglasja volj glede drugačne višine osnovne plače, plače po ustno sklenjeni pogodbi o zaposlitvi ali po pogodbi o zaposlitvi, sklenjeni s konkludentnimi ravnanji.
Dejstvo, da se delavec zaveda, da mu delodajalec odreja drugo delo, kot je v pogodbi o zaposlitvi, in da mu izplačuje nižjo plačo, še ne pomeni, da s tem soglaša. Odrejanje drugega dela pomeni kršitev temeljne obveznosti delodajalca, kot je določena v prvem odstavku 43. člena ZDR-1, pri čemer okoliščine, da se delavec ne "pritoži", da v zvezi s kršitvijo ne uveljavlja varstva pravic po prvem in drugem odstavku 200. člena ZDR-1, ni šteti njemu v škodo. Enako soglasja ne pomeni dejstvo, da delavec ne oporeka znižani plači oziroma v zvezi s tem ne uveljavlja varstva pravic.
V točki 3.) je izrecno pojasnilo, da obdolženec naslovov predlaganih prič sodišču ni nikoli posredoval, ker pa je ocenilo, da priči ne bi izpovedovali o pravno relevantnih dejstvih, pomembnih za razsojo v tej prekrškovni zadevi, saj naj bi potrdili le, da obdolženec ni vozil pod vplivom alkohola in da gre za zaroto, kar pa se obdolžencu sploh ne očita, je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča taka zavrnitev dokaznega predloga prepričljiva in zadostna, zato ne gre za bistveno kršitev določb postopka o prekršku iz prvega odstavka člena 90 ZP-1 v zvezi z drugim odstavkom člena 155 ZP-1, saj obdolžencu s tako zavrnitvijo dokaznega predloga ni bila kršena njegova pravica do obrambe, kot to neutemeljeno navaja pritožba.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 107, 118, 118/1, 118/2.. ZGD-1 člen 425, 425/1, 522.. ZPP člen 214, 214/1, 214/2.. OZ člen 190.
prenehanje družbe po skrajšanem postopku brez likvidacije - prenehanje delodajalca - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - neprerekane trditve - datum sodne razveze - višina denarnega povračila - sprememba sodbe
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da sklep družbenikov toženke z dne 1. 6. 2020 ni bil zakonita podlaga za prenehanje toženke po skrajšanem postopku, saj ni ustrezal pogojem po prvem odstavku 425. člena ZGD-1, ker v času njegovega sprejema toženka ni imela urejenih razmerij s svojimi delavci, obveznosti do njih namreč še niso bile poplačane, prav tako izjava o tem v sklepu niti ni bila vsebovana (izjava o tem je bila dana šele 30. 6. 2020).
Sodišče prve stopnje je upoštevaje, da je bila tožnica s toženko v delovnem razmerju 8 let; da je tožnica maja 2021 sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas enega leta; povprečne možnosti tožnice za novo zaposlitev (po poklicu je trgovka, stara je 54 let); način prenehanja pogodbe o zaposlitvi s toženko; da je bila tožnica po prenehanju delovnega razmerja s toženko prijavljena na Zavodu za zaposlovanje, kjer je šest mesecev prejemala nadomestilo za brezposelnost; priznanje delovnega razmerja za čas od nezakonitega prenehanja delovnega razmerja do sodne razveze pogodbe o zaposlitvi v trajanju 10 mesecev in pol; tožnici odmerilo previsoko denarno povračilo (prim. sodbe VS RS VIII Ips 104/2017, VIII Ips 22/2016, VIII Ips 237/2017). Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je tožnica upravičena do denarnega povračila v višini petih plač.
Za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa so pritožbene navedbe storilca, v katerih pojasnjuje in izpostavlja svoje osebne okoliščine, povsem nerelevantne.
tuje vozniško dovoljenje - prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja
Povedano pomeni, da ne drži pritožbeni očitek, da imetniku tujega vozniškega dovoljenja ni mogoče izrekati KT za prekršek, storjen v cestnem prometu. Te stranske sankcije ni mogoče izreči takemu vozniku le v primeru, ko se mu izvršuje sankcija prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju RS in le v takem primeru se takemu vozniku izreče le globa, ne pa tudi stranska sankcija 18 KT
Zato pritožnik s pritožbenimi navedbami, ko v pretežnem delu graja dokazno oceno prvega sodišča na napačni materialnopravni predpostavki, da odgovornost storilca temelji na določbi prvega odstavka člena 8 ZPrCP in ko navaja, da storilec razen svojega zanikanja ni predlagal nobenega drugega dokaza glede na uzakonjeno obrnjeno dokazno breme, uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, kar pa je nedopusten pritožbeni razlog, kajti pritožbeno sodišče je namreč v hitrem postopku o prekršku na ugotovljeno dejansko stanje in posledično na dokazno oceno, ki jo sprejme sodišče prve stopnje v hitrem postopku o prekršku, torej v takšnih postopkih, kot je obravnavani, vezano.
zaslišanje storilca - (ne)izvedba dokaza z zaslišanjem
Prav ima pritožba, da so razlogi v izpodbijani sodbi o tem, zakaj sodišče ni zaslišalo A. A. ki je izrecno zahteval, da se ga v tem postopku zasliši, neprepričljivi.
Zagovornik tudi napačno razume pomen instituta prekrška neznatnega pomena, ki je opredeljen v določbi člena 6.a ZP-1 in iz katere izhaja, da se za prekršek neznatnega pomena šteje tisti prekršek, ki je storjen v okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega in pri katere ni nastala oziroma ne bo nastala škodljiva posledica oziroma je ta neznatna. S citiranim PN z dne 30. 5. 2022 pa se je storilcu očitala storitev prekrška po 2. točki šestega odstavka člena 46 ZPrCP, za katerega je predpisan, poleg globe, tudi izrek 3 KT, kar pa je po 1. točki četrtega odstavka člena 23 ZP-1 hujši prekršek, zato je razlogovanje pritožbe o tem, da je v konkretnem primeru šlo za prekršek neznatnega pomena, povsem napačno.
ZPP člen 151, 151/1, 163, 163/3, 163/7. ZST-1 člen 34, 34/1, 14.a, 14.a/1, 14.a/2.
nastanek pravdnih stroškov - zahtevek za odmero stroškov - nastanek obveznosti plačila sodne takse
Sklep o odlogu plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje do pravnomočnega zaključka postopka je za ta strošek tožnika povzročil okoliščino, kot da se je postopek končal zunaj glavne obravnave. Tožnik lahko tak strošek pravočasno zahteva v skladu s sedmim odstavkom 163. člena ZPP v 15 dneh od prejema sklepa. V tem primeru sicer sodišče ni izdalo sklepa, pač pa plačilni nalog za plačilo sodne takse na podlagi drugega odstavka 14.a člena ZST-1. Povrnitev stroška je zahteval 7. 4. 2022, kar je bilo v zakonskem roku in sodišče prve stopnje bi moralo vsebinsko obravnavati zahtevo.
ZP-1 člen 57. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu (2005) člen 35.
meroslovne zahteve za merilnike hitrosti - merilniki hitrosti v cestnem prometu - osebna zaznava prekrška
Prvo sodišče je pravilno obrazložilo, da določba člena 35 navedenega pravilnika določa postopek merilnika hitrosti glede dokumentiranja vožnje v rdečo luč, vendar pa gre v tem primeru za situacijo, ko je tak prekršek ugotovljen z uporabo tehničnih sredstev ali naprav oziroma z merilnikom hitrosti. V obravnavanem primeru pa je prekršek bil zaznan na podlagi osebne zaznave policista – pooblaščene uradne osebe, zato je obrazložitev prvega sodišča, da v konkretnem primeru ne pride v poštev uporaba člena 35 navedenega pravilnika pravilna in zakonita, pritožba pa neutemeljena.
pravno odločilna dejstva - čas storitve prekrška - prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na območju RS - kazenska evidenca - kazenske točke
Pri odločanju o izpolnjevanju pogojev za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja za to sodišče upošteva le pravnomočne plačilne naloge, odločbe ali sodbe o prekršku, vendar pa je odločilna okoliščina za ugotovitev, ali je bila predpisana višina KT dosežene ali presežena v obdobju dveh let, le čas storitve prekrškov.
izločitev dokazov - predlog za izločitev dokazov - uradni zaznamek o zbranih obvestilih
Pritožnica izraža nestrinjanje s stališči izpodbijanega sklepa, ki ni sledilo njenemu predlogu in ni izločilo uradnega zaznamka o zbranih obvestilih z osebo A. A., kljub temu, da je navedeno izjavo dala obdolženka preden je bila poučena po četrtem odstavku 148. člena ZKP. Izločitev predmetne izjave ni potrebna, saj je bilo tekom postopka že odločeno, da se izjava izloči. Iz Uradnega zaznamka SDT RS z dne 11. 4. 2016 je razvidno, da je okrajni državni tožilec navedeno obvestilo izločil in odločil, da se shrani v posebnem ovitku, ki je del državnotožilskega spisa. Glede na pojasnjeno ni potrebno ponovno odločanje o izločitvi obvestila, ampak bo moralo sodišče prve stopnje predmetno obvestilo le poslati SDT RS.
ugovor zoper plačilni nalog - pritožba zoper sodbo - sodna taksa za pritožbo
Odločilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da se je tožena stranka pritožila zoper sodbo in jo je izpodbijala v celoti, česar tožena stranka ne zanika. Zato je sodišče prve stopnje pravilno razlogovalo, da je vrednost zahtevka 11.752,83 EUR, kolikor je naložilo v plačilo toženi stranki, kar je izpodbijala s pritožbo.