CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – DENACIONALIZACIJA
VSL0083650
OZ člen 46, 49, 49/1. ZZK-1 člen 6. ZDen člen 88. ZPP člen 392, 392/2, 392/2-1, 393, 393/1, 393/2.
sodna poravnava – razveljavitev sodne poravnave – zmota – bistvena zmota – opravičljiva zmota – prevara – načelo publicitete – prepoved razpolaganja z nepremičnino, za katero obstaja dolžnost vrnitve
Neutemeljen je očitek tožnikom, da pri sklepanju izpodbijane sodne poravnave niso ravnali z zadostno skrbnostjo, ker niso preverili zemljiškoknjižnega stanja. Ta njihova opustitev je kljub načelu publicitete, vendarle neznatna v primerjavi s težo očitno nepoštenega ravnanja prvih dveh tožencev, ki sta z zamolčanjem odločilnih dejstev tožnike namenoma pustila v zmotnem prepričanju, da se zemljiškoknjižno stanje od vložitve tožbe ni spremenilo. Poleg tega je publicitetni učinek vpisov v zemljiško knjigo predpisan zaradi varstva pravnega prometa z nepremičninami, pri sklenitvi izpodbijane sodne poravnave pa ni šlo za takšen pravni promet.
Eno od temeljnih dokaznih pravil je, da je trditveno in dokazno breme za dejstva, ki tožbo naredijo sklepčno na tožniku. Če tožnik teh dejstev ne dokaže, je treba njegov tožbeni zahtevek zavrniti. V primeru, kot je obravnavani, ko je dokazno breme porazdeljeno med obe pravdni stranki, bi veljalo enako tudi za dokazno tveganje, saj enake porazdeljenosti ni mogoče doseči ob uporabi dokaznega standarda gotovosti (onkraj razumnega dvoma). V takšnem položaju je treba sprejeti nižji dokazni standard. Vendar pa tožnik obveznosti vrnitve ni uspel dokazati niti ob upoštevanju znižanega dokaznega standarda pretežne verjetnosti.
Kljub temu, da je bila menica izpolnjena za večjo vsoto, kot to izhaja iz pooblastila, ne drži, da je zato menica neveljavna v celoti. Prekoračitev pooblastila pooblastitelja res ne zavezuje, zavezuje pa ga menična izjava. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko je tožbenemu zahtevku ugodilo v obsegu, za katerega se je tožena stranka z menično izjavo oziroma pooblastilom zavezala.
pravnomočno razsojena stvar – subjektivne meje pravnomočnosti – škoda – avtomobilsko zavarovanje – neupravičena obogatitev
Da je podan dejanski stan neupravičene obogatitve v smislu 190. člena OZ, morata biti oba udeleženca tega pravnega razmerja (okoriščeni in neupravičeno prikrajšani) iz istega (neposlovnega) razmerja, torej mora biti prehod koristi med tistima subjektoma, ki sta tudi stranki pravdnega postopka.
ponovljen postopek - trditve, podane po zaključku prvega naroka - dopolnitev dokaznega postopka - prepozne trditve - prevzem dolga - pristop k dolgu
Odločitev sodišča prve stopnje temelji na trditvah tožeče stranke, ki so bile podane po zaključku prvega naroka. Pripravljalna vloga je bila toženi stranki vročena in je tožena stranka nanjo tudi odgovarjala, pri čemer pa ni ugovarjala, da gre za prepozne navedbe. Poleg tega se je spustila v obravnavo novih navedb. Na naroku je sodišče prve stopnje izvajalo dokaze in dopolnilo dokazni postopek prav v smeri novih navedb. Tudi ob izvajanju dokazov tožena stranka ni ugovarjala, da gre za prepozne trditve, nasprotno, pri izvajanju dokazov je aktivno sodelovala. V taki situaciji bi lahko govorili kvečjemu o kršitvi iz 286. člena ZPP, ki pa jo mora stranka uveljavljati takoj, ko je to mogoče, sicer se kršitve ne upoštevajo. Ker je torej tožena stranka imela možnost uveljavljati kršitev postopka, pa tega ni storila, kršitev ni več mogoče uveljavljati.
Navedba datuma v tožbenem zahtevku, ko naj bi prišlo do odstopa, ne predstavlja spremembe tožbe. Čeprav je tožnica navedla datum, ko naj bi prišlo do odstopa, je tožbeni predlog ostal isti in ni mogoče govoriti o spremembi istovetnosti zahtevka. Šlo je le za specifikacijo že postavljenega tožbenega zahtevka, saj je tožnica zgolj popravila oziroma dopolnila besedilo tožbenega zahtevka z navedbo datuma cesije, ki pa je po vsebini ostal enak.
Objektivni pogoj izpodbojnosti podan le pri tistih (izjemnih) dejanjih, ki so povzročila neenako obravnavo upnikov, ki so v razmerju do stečajnega dolžnika v enakem položaju. Izpodbojnost mora biti izjema in ne splošno pravilo. Širjenje kroga izpodbojnih pravnih dejanj za sopogodbenika poslovnega subjekta, ki ima finančne težave bi namreč povečalo tveganje neizpolnitve in zmanjšalo njihovo pripravljenost poslovati s takšnim poslovnim subjektom.
Upoštevaje trditve tožnice, da v času sklepanja odstopljena terjatev še ni obstajala in niti še ni zapadla, gre pritrditi razlogom sodišča prve stopnje, da je z določbo, da je datum odstopa 26. 7. 2013, tožnica toženko zgolj seznanila, da njena terjatev do družbe P. d. o. o. še ni zapadla. Zato ta določba na učinkovanje prenosa terjatve na toženko ne vpliva. Slednja je bila namreč prenesena že s samo sklenitvijo pogodbe oziroma z obvestilom družbe P. d. o. o.
Pogoj za uspeh tožeče stranke je, da navede vsa dejstva, ki substancirajo zahtevek (zahteva sklepčnosti), ter da trditve o teh dejstvih tudi dokaže. Upoštevajoč 212. oziroma 7. člen ZPP pa brez ustrezne trditvene podlage sodišče tudi izpovedbe tožeče stranke ne sme vzeti za podlago svoji odločitvi. Prav tako sodišče ne more izvesti dokaza (z zaslišanjem stranke ali priče oziroma z izvedencem), da bi pravno relevantna dejstva, iz katerih bi izhajala utemeljenost tožbenega zahtevka, ugotavljalo brez predhodne trditvene podlage (informativni dokaz).
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083015
OZ člen 488, 489. SPZ člen 64. ZPP člen 337, 339, 339/2, 339/2-8.
prodajna pogodba – prodaja ukradenega vozila – zaseg ukradenega vozila – pravne napake – odgovornost za pravne napake – obvestitev prodajalca – sankcije za pravne napake – odstop od pogodbe
Ustaljena sodna praksa obravnava dejstvo, da je vozilo kot ukradeno začasno zaseženo s strani policije, kot pravno napako na vozilu, ker kupcu omejuje izvrševanje lastninske pravice, predvsem imeti vozilo v posesti in ga uporabljati.
trditveno in dokazno breme – razpravno načelo – neveljavnost pogodb – ničnost – nične pogodbe – ničnostni razlogi – posledice ničnosti – zloraba zaupanja – nemoralen pravni posel – preprodaja – kondikcijski zahtevek – ustrezno denarno nadomestilo po cenah v času, ko je izdana sodna odločba
Neutemeljen je tudi procesni očitek o kršitvi razpravnega načela v zvezi z ničnostnimi razlogi. Procesno gradivo stranke običajno (večinoma) podajajo prek jezika. Jezik je komunikacijsko sredstvo (medij). To pomeni, da jezik naslovniku opisuje stvarne in pojmovne vidike dejanskosti. Neko besedilo torej vsebuje sporočilni pomen o dejanskosti (tako stvarni kot pojmovni). A vendar sporočilni pomen ni identičen (istoveten) z jezikovnimi znaki kot sredstvom tega sporočanja. Za kršitev razpravnega načela tako ne gre zgolj zato, ker se sodišče opira na jezikovne znake, ki jih stranka v svoji vlogi ni navedla. Za kršitev razpravnega načela gre tedaj, ko sodišče brez oziroma mimo slehernega sporočilnega pomena v procesnem gradivu samo ugotavlja pravno odločilna dejstva.
Pritožbeno sodišče zavrača tudi nadaljnjo pritožnikovo tezo, katere bistvo je, da v tržnem gospodarstvu preprodaja ni nedopustna. To drži, vendar ne brez omejitev. Okoliščine konkretnega primera utemeljujejo sklep, da je bila preprodaja v konkretnem primeru izrazito nemoralna. Bistvo nemoralnosti je bilo v zlorabi zaupanja ter v zvezi s tem toženčevi pridobitvi nesorazmerne (približno dvajsetkratne) premoženjske koristi na rovaš tožnika. Takšna nemoralna preprodaja je nedopustna. Pravni posel (prodajna pogodba med pravdnima strankama), ki je osrednja prvina te nemoralne preprodaje, pa zato nična.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081958
ZPP člen 337, 337/1, 360, 360/1. ZPSPP člen 24.
najemna pogodba za poslovni prostor – odpoved najemne pogodbe – nedovoljene pritožbene novote – nerelevantne pritožbene navedbe
Do ostalih pritožbenih navedb (v zvezi z ostankom zalog, o pričakovanem trajanju najemnega razmerja, o zatrjevanih vlaganjih v lokal in povrnitvi vlaganj ter škode zaradi nepričakovane odpovedi najema lokala) se je opredelilo že sodišče prve stopnje. Ker pritožnica ne navaja, v čem bi bila odločitev sodišča prve stopnje v tem delu nepravilna ali nezakonita, se pritožbeno sodišče do njih ni opredeljevalo.
dedovanje naknadno najdenega premoženja - premoženje agrarne skupnosti - rok za izplačilo nujnega deleža - uporaba določb pravdnega postopka - upoštevanje okoliščin primera
Rok za izplačilo nujnega deleža po 8. členu ZPVAS.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076376
ZPP člen 443. OZ člen 427, 429, 434.
prevzem dolga – privolitev – pogodba o prevzemu dolga – pogodba o prevzemu izpolnitve
Za prevzem dolga (s katerim stopi prevzemnik dolga na mesto prejšnjega dolžnika, ki je s tem prost svoje obveznosti - glej 429. člen OZ) je bistvena predpostavka ta, da upnik vanj privoli. Če (oziroma dokler) ne privoli, ima pogodba o prevzemu dolga učinek pogodbe o prevzemu izpolnitve (5. odstavek 427. člena OZ).
Toženčevo pritožbeno sklicevanje, češ da je kot prava nevešča stranka menil, da je izjava o prevzemu dolga zadosten dokaz za prevzem dolga, je brezpredmetno. Ta okoliščina ne more imeti nobenega vpliva na dejstvo, da do prevzema dolga (ker privolitev tožnice vanj ni izkazana) ni prišlo.
ZFPPIPP člen 14, 232, 234, 235, 239, 239/5. OZ člen 311, 314, 314/1, 314/2, 335, 335/1, 335/2, 335/3, 336, 336/1.
insolventnost – aktivna legitimacija za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka – odločanje o začetku stečajnega postopka – verjetnost obstoja upnikove terjatve – pobot – pobot z zastarano terjatvijo – zastaranje
Upnik je pridobil pravico zahtevati izpolnitev dolžnika za plačilo pravdnih stroškov z dnem izvršljivosti sodbe, kar pomeni, da bi šele tega dne ta terjatev lahko stopila nasproti zatrjevani dolžnikovi terjatvi.
STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK0006256
SPZ člen 28, 43. ZOR člen 371. ZPP člen 154.
priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - dobra vera - potek priposestvovalne dobe - vpliv razlogov za tožbo na odločitev o stroških postopka - izstavitev zemljiškoknjižne listine – dospelost terjatve na izstavitev zemljiškoknjižne listine - zastaralni rok
Zastaralni rok za izstavitev zemljiškoknjižne listine v danem primeru ni začel teči, preden ni nepremičnina bila vpisana v zemljiški knjigi.
Načelo varstva dolžnika, ki izhaja iz načela socialne države, je eno izmed korektivnih načel izvršilnega prava in se odraža v varovanju položaja dolžnika v izvršilnem postopku.
To je na zakonski nivo preneseno tudi v obliki zakonske zahteve, da se izvršba za poplačilo denarne terjatve dovoli in opravi (le) v obsegu, ki je potreben za njeno poplačilo (3. člen ZIZ). Gre za izhodišče, ki ga mora upoštevati izvršilno sodišče tudi v fazi prodaje predmetov izvršbe.
ZPP člen 151, 151/1, 154, 163, 163/3, 163/4. OZ člen 619.
podjemna pogodba – predmet podjemne pogodbe – pravdni stroški – čas odločanja o pravdnih stroških – naknadno priglašeni stroški – odločanje o stroških s sklepom
Če je pogodbeni predmet izdelava in vgradnja opreme v obstoječo zgradbo, takšne pogodbe ni mogoče pravno kvalificirati kot gradbeno pogodbo, temveč kot podjemno.
Stroškovna odločitev je posledica ugotovljenega uspeha tožeče stranke v postopku na prvi stopnji, torej v postopku, v katerem so stroški nastali. Zato je sodišče prve stopnje pravilno o njih odločilo v tistem postopku, v katerem so stroški nastali, četudi s posebnim sklepom po izdaji odločbe o glavni stvari (ker so bili kasneje priglašeni).
STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - POGODBENO PRAVO
VSK0006798
ZPP člen 184, 184/1, 184/2, 188, 286. ZENDMPE člen 43. ZZK-1 člen 243. ZKZ člen 20.
pravni interes – ničnost - sprememba tožbe - predkupna pravica - lastninska pravica - vpis v zemljiško knjigo - pogodba - dodatek k pogodbi - ponudba - tožbeni zahtevek
Tožnik je pravni interes, izvirajoč iz ponudbe za prodajo parcele 450/3, ki jo je toženka podala 21.6.2002, izčrpal s prej navedeno tožbo in na njeni podlagi ne more več graditi svojega pravnega interesa.
Tožnik ni izkazal, da je bila njegova obligacijska pravica zaradi obravnavane vknjižbe kršena, zato obravnavani tožbeni zahtevek (izbrisna tožba - 243. člen Zakona o zemljiški knjigi) ni utemeljen.
postopek osebnega stečaja – odpust obveznosti stečajnega dolžnika – namen postopka osebnega stečaja – zavrženje predloga
Primarnega namena ni mogoče doseči, ker pa dolžnik predloga za odpust obveznosti ni vložil, sodišče prve stopnje ni moglo ugotoviti drugega kot to, da ni izkazan pravni interes za vodenje postopka.
Predlog za odpust obveznosti lahko dolžnik sicer vloži do izdaje sklepa o končanju postopka osebnega stečaja, vendar zgolj zaradi hipotetične možnosti, da bo tak predlog tudi dejansko vložen, postopka osebnega stečaja ni mogoče začeti, če ne obstajajo možnosti, da bi bil dosežen vsaj primarni namena tega postopka.