SPZ člen 47, 98, 99, 266, 277, 277/2. ZLNDL člen 1, 2, 3. ZTLR člen 12, 22, 24, 25, 26, 29.
lastninska tožba - priznanje lastninske pravice - pravni temelj pridobitve lastninske pravice - konkurenca originarno pridobljenih lastninskih pravic - presoja močnejše pravice - vrnitev nacionaliziranih nepremičnin - odločba upravnega organa - lastninska pravica denacionalizacijskih upravičencev - lastninska pravica tretjih - uveljavljanje treh pravnih podlag - priposestvovanje - omejitev priposestvovanja - gradnja na tujem zemljišču - ZLNDL - družbena lastnina - uveljavitev zakonov o lastninjenju - trajanje družbene lastnine - dobrovernost graditelja - pravni učinki gradnje v primeru nedobrovernosti graditelja - zakonski rok za uveljavitev pravice
S pravnomočnostjo denacionalizacijske odločbe je bila originarno ustanovljena lastninska pravica tožencev v pridruženi zadevi (in tožnice po osnovni tožbi) oziroma njihovih pravnih prednikov. Gre za izvorno pridobitev lastninske pravice, ki je poseben primer pridobitve lastninske pravice z odločbo državnega organa. Starejša pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem, na podlagi ZLNDL ali z gradnjo na tujem zemljišču ne more razveljaviti kasnejše originarno pridobljene lastninske pravice na podlagi denacionalizacijske odločbe, saj je bistvo izvirne pridobitve lastninske pravice v tem, da se ustanovi z učinkom ex nunc, ne glede na prejšnje lastninsko stanje. Tudi če so tožniki v pridruženi zadevi (in toženca po osnovni tožbi) pridobili lastninsko pravico na spornih nepremičninah na podlagi zakona (enako velja v primeru, če so jo pridobili s pravnim poslom) preden so postali njihovi solastniki toženci v pridruženi zadevi (in tožnica po osnovni zadevi) oziroma njihovi pravni predniki originarno na podlagi pravnomočnih denacionalizacijskih odločb, ima prednost lastninska pravica denacionalizacijskih upravičencev, ki temelji na pravnomočni denacionalizacijski odločbi. Takšno stališče izhaja iz odločbe Ustavnega sodišča Up-457/09-21 z dne 28. 9. 2011.
Omejitev priposestvovanja je veljala vse do uveljavitve posameznih zakonov o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini in ne le do 27. 9. 1989, ko je začel veljati Ustavni amandma št. IX k Ustavi SRS. Tudi če so se sporne nepremičnine olastninile z uveljavitvijo posameznih zakonov o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini, konkretno z uveljavitvijo ZLNDL v letu 1997 se tožniki v pridruženi zadevi (in toženca po osnovni tožbi) ne morejo utemeljeno sklicevati na pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem, saj bi se desetletna priposestvovalna doba v tem primeru iztekla šele v letu 2007, ko po pravilnem zaključku sodišča prve stopnje niso bili več v dobri veri. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje, ki jih pritožba konkretizirano ne izpodbija, izhaja, da so bili tožniki v pridruženi zadevi (in toženca po osnovni tožbi), v slabi veri glede lastništva spornih nepremičnin od 14. 10. 1999.
Pravna pravila gradnje na tujem zemljišču uporabljajo le, če je z gradnjo prišlo do nove stvari, pravni standard nove stvari pa je izpolnjen, če gre za nov objekt ali del objekta, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev izključne lastninske pravice na delu zgradbe ali če gre za spremenjeno identiteto nepremičnine. Ko gre za ureditev razmerja med graditeljem in lastnikom zemljišča, ni mogoče samostojno uporabiti premičninskopravnih pravil o ustvaritvi nove stvari oziroma o pomešanju in spojitvi, ne da bi se upoštevala pravila iz 24. do 26. člena ZTLR, ki so temu tudi namenjena.
Pravna pravila o gradnji na tujem svetu so veljala le za pridobitev lastninske pravice na zemljišču, ki je bilo v zasebni lastnini, ne pa na zemljišču, ki je bilo v družbeni lastnini. Če je bilo zemljišče do konca gradnje v družbeni lastnini, graditelj ni mogel pridobiti lastninske pravice z gradnjo na tujem svetu, četudi je kasneje, ko je bil gradbeni objekt že zgrajen, zemljišče prenehalo biti družbena lastnina. Navedeno je pomembno zaradi gradnje samostoječe stavbe, ki je bila po neizpodbijanih ugotovitvah sodišča prve stopnje zgrajena v času družbene lastnine.
Med ostalim mora oškodovanec dokazati ne le nestrokovno, neskrbno ravnanje odvetnika, pač pa tudi, da mu je zaradi tega nastala škoda in v kakšni višini.
pravdni stroški – odmera pravdnih stroškov – odvetniški stroški – davčna stopnja – nagrada za postopek – povečanje nagrade zaradi zastopanja več oseb – nagrada za narok
Nagrada za narok se v primeru zastopanja več oseb ne poveča.
poprava sodbe - pobotni ugovor - navedba izvedenih dokazov
Izostalost odločitve o zahtevku ali o delu zahtevka ni mogoče enačiti s primeri, ki jih zakon našteva kot takšne, v katerih je dopustna poprava sodbe.
Tako po pravni teoriji kot po sedaj prevladujoči sodni praksi s popravnim sklepom ni dopustno dodajati odločitve o zahtevkih ali delih zahtevkov, o katerih sodišče ni odločilo.
Tudi odločitev o v pobot ugovarjani terjatvi mora sodišče sprejeti na način, da o njej odloči v izreku, ker tudi ta odločitev postane pravnomočna.
Četudi sodišče prve stopnje ne navede (vseh) dokazov, ki jih je izvedlo v dokazne namene, to ne pomeni, da je odločba obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka po 14.točki drugega odstavka 339.člena ZPP.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-10. ZGD-1 člen 8, 8/1, 8/1-2.
zavrnitev dokaznega predloga – izvedba glavne obravnave v novem sojenju – spregled pravne osebnosti – predpostavke za uveljavitev spregleda pravne osebnosti – neuspešno uveljavljanje terjatve od družbe
Ker dokazni predlog v sodbi ni bil spregledan, ampak je bil kot nepotreben zavrnjen, iz razlogov sodbe pa izhajajo argumenti za tak zaključek, očitek bistvene kršitve določb postopka iz 8. točka 2. odstavka 339. člena ZPP ni podan.
Pravilen je zaključek izpodbijane sodbe, da predpostavke za uveljavitev spregleda pravne osebnosti niso podane že zato, ker tožnik ni izkazal, da bi sporno terjatev neuspešno uveljavljal od družbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083682
OZ člen 86, 87, 87/1. ZPP člen 236a, 236a/6.
nična pogodba – predmet pogodbe – posledice ničnosti – kondikcijski zahtevek – navidezna pogodba – trditveno in dokazno breme – dokazovanje – zavrnitev dokaznega predloga – pisna izjava priče – zastaranje – pretrganje zastaranja – pripoznava dolga po SMS
Sporna kupoprodajna pogodba je sicer predstavljala pravo in resnično voljo pravdnih strank, vendar sta ob podpisu pogodbe vedeli, da ni dovoljena, ker sta jo sklenili v nasprotju z določbami Zakona o kmetijskih zemljiščih in odločitvami UE. Zaradi ničnosti pogodbe mora toženec vrniti tožniku plačano kupnino.
ZGD-1 člen 623, 623/6. ZPP člen 190, 190/1, 190/2.
delitev družb – univerzalno pravno nasledstvo v zvezi s prenesenim premoženjem – subjektivna sprememba tožbe – vstop naslednika v pravdo
Četudi je del premoženja prenosne družbe prešlo na prevzemni družbi in sta prevzemni družbi univerzalna pravna naslednika glede premoženja, ni mogoče govoriti o pravnem nasledstvu v procesnem smislu, saj prenosna družba ni prenehala obstajati kot pravna oseba. Za procesno pravno nasledstvo je torej odločilno prenehanje pravne osebe in prevzem procesnopravnega položaja, ne pa materialnopravnih pravic, ki so predmet tožbenega zahtevka.
Prenos dela premoženja od prenosne na prevzemno družbo (ali pa na novoustanovljeno družbo) pomeni odtujitev dela premoženja. Nedvomno pomeni tudi ločitev procesne in stvarne legitimacije, če do prenosa premoženja pride med pravdo. Ker določba 190. člena ZPP ne pozna razlike med odtujitvijo, pri kateri pride do singularnega pravnega nasledstva, in odtujitvijo, pri kateri pride do univerzalnega pravnega nasledstva, ni podlage za razlikovanje procesnega učinka teh dveh vrst odtujitve.
Sodišče prve stopnje je pravilno s sklepom ugotovilo pravo vrednost spornega predmeta. Na tak zaključek ne vpliva dejstvo, da se je tožeča stranka že pred izdajo sklepa odpovedala tožbenemu zahtevku. Vrednost spora se namreč določa po trenutku vložitve tožbe. Ker tožnik, kadar je od tega odvisna pravica do revizije ali stvarna pristojnost, z vrednostjo spornega predmeta ne more povsem prosto razpolagati, je imelo sodišče prve stopnje tako imenovano korekturno dolžnost, da ugotovi pravo vrednost spora.
gospodarska pogodba - zastaranje terjatev iz gospodarskih pogodb - izvrševanje javnih funkcij države - sofinanciranje projektov
Gospodarska pogodba je le tista pogodba, pri kateri imata položaj gospodarskega subjekta obe pogodbeni stranki. V obravnavani zadevi je tožeča stranka država in sicer preko delovanja, ki je oblastveno in povezano z izvrševanjem javnih funkcij, z dajanjem državne pomoči oziroma sofinaciranjem projekta na podlagi javnega razpisa Ministrstva za gospodarstvo in njeno delovanje v obravnavanem primeru ni povezano s pridobitno dejavnostjo. Obravnavana pogodba zato ni gospodarska pogodba in zanjo ne pridejo v poštev določbe, ki veljajo za zastaranje gospodarskih pogodb, kot to zmotno uveljavlja tožena stranka, temveč zanjo veljajo določbe 346. člena OZ o splošnem petletnem zastaralnem roku, kakor je to pravilno presodilo sodišče prve stopnje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083015
OZ člen 488, 489. SPZ člen 64. ZPP člen 337, 339, 339/2, 339/2-8.
prodajna pogodba – prodaja ukradenega vozila – zaseg ukradenega vozila – pravne napake – odgovornost za pravne napake – obvestitev prodajalca – sankcije za pravne napake – odstop od pogodbe
Ustaljena sodna praksa obravnava dejstvo, da je vozilo kot ukradeno začasno zaseženo s strani policije, kot pravno napako na vozilu, ker kupcu omejuje izvrševanje lastninske pravice, predvsem imeti vozilo v posesti in ga uporabljati.
ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0083012
OZ člen 768. ZPP člen 285. ZOdv člen 11.
odškodninska odgovornost odvetnika – mandatna pogodba – predpostavke odškodninske odgovornosti – protipravnost ravnanja – skrbnost dobrega strokovnjaka – opustitev vložitve pritožbe – nastanek škode – vzročna zveza – sklepčnost tožbe – trditvena in dokazna podlaga – materialno procesno vodstvo
Odvetnik mora ravnati v skladu s pogodbenimi obveznostmi, ki jih je prevzel z mandatno pogodbo, ravnati mora v skladu s pravili stroke, pri čemer se zahteva standard skrbnosti dobrega strokovnjaka. Po teh merilih je odvetnik vsekakor dolžan obvestiti stranko o pravdnih dejanjih v posamezni zadevi in seveda tudi o prejemu sodbe ter možnosti vložitve pravnega sredstva.
STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - POGODBENO PRAVO
VSK0006798
ZPP člen 184, 184/1, 184/2, 188, 286. ZENDMPE člen 43. ZZK-1 člen 243. ZKZ člen 20.
pravni interes – ničnost - sprememba tožbe - predkupna pravica - lastninska pravica - vpis v zemljiško knjigo - pogodba - dodatek k pogodbi - ponudba - tožbeni zahtevek
Tožnik je pravni interes, izvirajoč iz ponudbe za prodajo parcele 450/3, ki jo je toženka podala 21.6.2002, izčrpal s prej navedeno tožbo in na njeni podlagi ne more več graditi svojega pravnega interesa.
Tožnik ni izkazal, da je bila njegova obligacijska pravica zaradi obravnavane vknjižbe kršena, zato obravnavani tožbeni zahtevek (izbrisna tožba - 243. člen Zakona o zemljiški knjigi) ni utemeljen.
odpust obveznosti – preizkusno obdobje – skrajšanje preizkusnega obdobja – upoštevanje pritožbenih novot
Skrajšanje preizkusnega obdobja utemeljuje dejstvo, da višina dolžnikovih obveznosti ni nesorazmerno visoka ter tudi okoliščine, ki jih dolžnik zatrjuje v pritožbi. Čeprav je dejstva v zvezi s partneričino hudo boleznijo dolžnik navajal prepozno, jih po mnenju višjega sodišča ni mogoče popolnoma zanemariti, še zlasti, ker je zaradi teh okoliščin pridobivanje dohodkov dolžniku oteženo.
ZIZ člen 31, 31/1. ZPP člen 7, 7/1, 339, 339/2, 339/2-8.
seznam premoženja – predlog za predložitev dolžnikovega seznama premoženja skupaj s predlogom za izvršbo
Predlog, da naj dolžnik predloži seznam svojega premoženja, podan skupaj s predlogom za izvršbo, ni mogoče šteti za preuranjen, če upnik v njem v zadostni meri utemelji, da z nobenim izmed v predlogu za izvršbo predlaganih sredstev izvršbe verjetno ne bo v celoti poplačan.
STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK0006256
SPZ člen 28, 43. ZOR člen 371. ZPP člen 154.
priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - dobra vera - potek priposestvovalne dobe - vpliv razlogov za tožbo na odločitev o stroških postopka - izstavitev zemljiškoknjižne listine – dospelost terjatve na izstavitev zemljiškoknjižne listine - zastaralni rok
Zastaralni rok za izstavitev zemljiškoknjižne listine v danem primeru ni začel teči, preden ni nepremičnina bila vpisana v zemljiški knjigi.
ZPP člen 151, 151/1, 154, 163, 163/3, 163/4. OZ člen 619.
podjemna pogodba – predmet podjemne pogodbe – pravdni stroški – čas odločanja o pravdnih stroških – naknadno priglašeni stroški – odločanje o stroških s sklepom
Če je pogodbeni predmet izdelava in vgradnja opreme v obstoječo zgradbo, takšne pogodbe ni mogoče pravno kvalificirati kot gradbeno pogodbo, temveč kot podjemno.
Stroškovna odločitev je posledica ugotovljenega uspeha tožeče stranke v postopku na prvi stopnji, torej v postopku, v katerem so stroški nastali. Zato je sodišče prve stopnje pravilno o njih odločilo v tistem postopku, v katerem so stroški nastali, četudi s posebnim sklepom po izdaji odločbe o glavni stvari (ker so bili kasneje priglašeni).
kazenska ovadba kot dokaz - nezakonit dokaz - načelo neposrednosti
Oškodovančeva kazenska ovadba se lahko uporabi kot dokaz izključno za to, da se preveri verodostojnost njegove izpovedbe v preiskavi, ki jo glede odločilnih dejstev spremeni v nadaljnjem postopku. V takih primerih obsodilna sodba ne temelji na kazenski ovadbi, temveč na izpovedbi, dani v preiskavi. Omejitev uporabe tovrstnih izjav izhaja predvsem iz pomena načela neposrednosti.
Ker je sodišče v celoti vezano na podan predlog upnika in je dolžno izvršilni postopek ustaviti (zgolj) v obsegu, kot ga predlaga upnik, se pravni položaj dolžnika ne bi v ničemer izboljšal, tudi če bi se pokazalo, da je dolžnikova pritožba utemeljena.
zavrženje pritožbe – pravni interes za pritožbo – pravnomočno razsojena stvar – ne bis in idem
Rezultat pritožbenega postopka za pritožnika ne more biti boljši od odločitve, kot jo je sprejelo že sodišče prve stopnje, ki je zavrnilo zahtevek tožnice proti tožencu. Tožnik zato nima pravnega interesa za pritožbo.