povrnitev negmotne škode - telesne bolečine - sekundaren strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - pravična denarna odškodnina
Zmotna je revizijska trditev tožene stranke, češ da je bila tožnica invalidna že pred nesrečo in posledice nesreče niso tako pomembne. Nasprotno: prav zaradi prejšnjih težav so posledice zaradi nesreče bolj izrazite, kar je treba upoštevati pri individualizaciji primera, tako kot je treba npr. pri osebi, ki ima okvarjen vid na enem očesu, z večjim občutkom vrednotiti okvaro vida drugega očesa.
Splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije člen 32, 47, 47/6.SZ člen 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29.
zahteva za varstvo zakonitosti - motenje posesti - sklenitev pogodbe - etažna lastnina - pogodba o dobavi električne energije - upravljanje večstanovanjskih hiš - pooblastila upravnika - ustavitev dobave električne energije
Tožena stranka je motila posest tožnikov glede uporabe električne energije,s tem, ko je ustavila njeno dobavo, sklicujoč se na Splošne pogoje za dobavo in odjem električne energije. S posameznimi etažnimi lastniki, skupnostjo etažnih lastnikov in/ali upravnikom namreč ni imela sklenjenih pogodb o dobavi električne energije, zato je bil njen poseg v posest tožnikov protipraven. Uporaba Splošnih pogojev bo tako mogoča šele potem, ko bodo urejena obligacijskopravna razmerja med tožniki in toženo stranko.
Iz podatkov spisa, prav tako pa iz navedb tožene stranke, ne izhaja, da obstoji kakšna okoliščina, ki bi lahko vzbudila dvom o nepristranosti sodnikov mariborskega sodišča. To pa pomeni, da ni tehtnega razloga za bojazen, da naslovno sodišče ne bi moglo voditi postopka in odločati o tožbenem zahtevku tožnika pošteno in pravično.
delovno razmerje pri delodajalcu - disciplinski ukrep - prenehanje delovnega razmerja - odločba sodišča druge stopnje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Obstoja kvalifikatornih okoliščin sodišče ni niti ugotovilo (samo ugotovitev zmote sodišča prve stopnje take ugotovitve ne more nadomestiti) in zato tudi ne obrazložilo, če in zakaj sodišče meni, da so te podane. Zato sodbe sodišča druge stopnje v tem delu ni mogoče preizkusiti, manjka pa tudi razlog o obstoju odločilnega dejstva, kar kvalifikatorna okoliščina pri izreku disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja, ki je kot najstrožji ukrep določen fakultativno, vsekakor je.
Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 9, 9/2, 9/2-a. ZDR (1990) člen 36b, 36h.
odločba sodišča druge stopnje - prenehanje delovnega razmerja - dejansko stanje - trajno presežni delavec - delovno razmerje pri delodajalcu - materialno pravo - kriterij delovne uspešnosti
Ker je kriterij delovne uspešnosti bil tako po določbah splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo (Uradni list RS, št. 31/90)
oziroma kolektivne pogodbe za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovinsko in elekroindustrijo Slovenije (Uradni list RS, št.
12/91), ki sta veljali v času odločanja pri toženi stranki, temeljni kriterij za ohranitev delovnega razmerja, je moral biti uporabljen objektivno.
delovno razmerje pri delodajalcih - plače in drugi prejemki - zamudne obresti - stranske terjatve - občasne terjatve - zastaralni rok
V tej zadevi je znano, kdaj so dospeli zneski neizplačanih plač, ki so glavnica, za katero sta stranki upoštevali petletni zastaralni rok. Ker glavnica ni bila plačana, je prišla tožena stranka v zamudo s plačilom, zato je tožeča stranka od vsakega naslednjega dne po dospetju glavnice, upravičena tudi do zamudnih obresti. Te obresti se povečajo z vsakim dnem zamude in kot takšne dospejo v plačilo. Gre torej za terjatev, ki dospeva v krajših časovnih presledkih, zato je ta terjatev občasna terjatev, za katero velja krajši zastaralni rok po določilih 372. člena ZOR. Zamudne obresti imajo hkrati lastnosti občasne terjatve in stranske terjatve, zato je treba za zastaranje zamudnih obresti uporabljati tako določila ZOR o zastaranju občasnih terjatev, kot tudi določila o zastaranju stranskih terjatev. Ker so zamudne obresti občasna terjatev, zastarajo v krajšem zastaralnem roku kot glavnica. V primeru, da zastara glavna terjatev, stranska terjatev zastara hkrati z glavnico tudi, če zastaralni rok, ki velja za občasno terjatev, še ni potekel, saj določila 369. člena ZOR določajo, da so stranske terjatve zastarane, ko zastara glavna terjatev. Namen 369. člena ZOR je v tem, da varuje dolžnika in da spodbuja upnika k čimprejšnji izterjavi dolga, ki lahko z zavlačevanjem izterjave nesorazmerno naraste, saj zamudne obresti presegajo zgolj ohranjanje realne vrednosti terjatve.
ZPPSL člen 160, 160/2, 160/2-4. ZPP (1977) člen 395, 395/1.
delovno razmerje pri delodajalcu - plače in drugi prejemki - odpravnina - zamudne obresti - stečajni postopek - priviligirane terjatve
Sodišči pri svojih odločitvah nista upoštevali, da zamudne obresti od denarnih prejemkov, do katerih so upravičeni delavci, niso priviligirane terjatve po drugem odstavku 160. člena ZPPSL. Omenjena zakonska določila izčrpno naštevajo, katere terjatve imajo enak pravni položaj kot stroški stečajnega postopka, zato naštetim vrstam terjatev ni mogoče dodajati še drugih vrst terjatev. To smiselno izhaja tudi iz pravnega mnenja Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 7.6.2000. V tem pravnem mnenju je poudarjeno, da se po prvem odstavku 160. člena ZPPSL dolgovi stečajnega dolžnika poplačajo iz razdelitvene mase sorazmerno, če zakon ne določa drugače.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS31022
ZPP (1977) člen 129, 129/5, 311, 311/2, 382, 382/1,392, 395, 395/2, 400.ZOR člen 200, 200/1, 277, 394.
delovno razmerje pri delodajalcu - odškodnina za negmotno škodo - pravno priznana škoda - denarna odškodnina - pravica do popolne odškodnine - zakonite zamudne obresti - načelo monetarnega nominalizma - vrednost spornega predmeta - dovoljenost revizije
Odškodnine za duševne bolečine zaradi negotove eksistence ZOR ne pozna (kar bi pomenilo, da taka škoda ni pravno priznana), poleg tega pa jo revident poveže še z odškodnino za strah. Zato bi moralo sodišče v skladu z določbo drugega odstavka 311. člena ZPP/77 (vodstvo glavne obravnave) najprej razčistiti, kakšno nepremoženjsko škodo tožnik uveljavlja (v reviziji navaja, da uveljavlja odškodnino za pretrpljene duševne bolečine zaradi okrnitve pravice osebnosti) in v kakšnem znesku postavlja vsakega od odškodninskih zahtevkov, če sta dva.
Pri plači, terenskem dodatku in regresu gre za plačilo obveznosti, ki jo predstavlja vsota denarja oziroma denarna obveznost. Za take obveznosti veljajo določbe 394. člena zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR - Uradni list SFRJ, št. 29/78, 39/85 in 57/89), da mora dolžnik plačati tisto število denarnih enot, na katero se glasi obveznost. Takih denarnih obveznosti ni mogoče valorizirati, načelu popolne odškodnine pa je zadoščeno z uporabo instituta zakonitih zamudnih obresti, kot je to določeno v določbi 277. člena ZOR.
zahteva za varstvo zakonitosti - razlogi za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti - kršitev kazenskega zakona
Ne gre za kršitev kazenskega zakona, če objektivno in subjektivno dejansko stanje, ugotovljeno v krivdoreku pravnomočne sodbe, ne daje podlage za zaključek, da je storilec ravnal v kakršnikoli obliki dovoljene samoobrambe (silobran) ali da je ravnal malomarno v odnosu do dejanja.
ZZZDR člen 102, 103, 103/2, 129, 131, 131/1, 131/2.URS člen 41, 41/3, 54, 54/1.
višina preživnine - redno šolanje - preživljanje polnoletnega otroka - pravice in dolžnosti staršev - ločeno življenje polnoletnega otroka - pravica do izbire načina preživljanja
Odločitev polnoletnega otroka, ki se želi osamosvojiti in se zato odloči živeti proč od staršev, je tako pomemben razlog, da lahko, ob nadaljevanju rednega študija, zahteva od njih preživljanje v denarju. Če starši niso krivi za otrokov odhod iz skupnega gospodinjstva, so dolžni prispevati k preživljanju v takšnem obsegu, kot da bi otrok živel pri njih.
ZZZDR člen 78, 78/1, 78/2, 78/3, 79, 102, 123. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 18.
preživljanje otroka - višina preživnine - porazdelitev stroškov preživljanja med staršema - potrebni stroški - stroški bivanja pri roditelju, kateremu otrok ni dodeljen
Potrebni stroški nastajajo tudi v času, ko otroci bivajo pri tistem od staršev, kateremu sicer niso dodeljeni. Potrebni stroški so tisti, za katere se vnaprej ve, da bodo nastali (stroški za prehrano, bivanje). Vendar pa mora sodišče pri upoštevanju teh stroškov kot dela preživnine, presojati razmerje med temi stroški in stroški, ki jih ima preostali del meseca z otroki drugi od staršev. Podlaga za razsojo mora biti ravnovesje v življenjskem standardu otrok pri obeh starših.
denacionalizacija - najem poslovnih prostorov - prenehanje najema - povečanje vrednosti nepremičnine - povrnitev vlaganj najemnika v poslovni prostor
Sedmi odstavek 25. člena noveliranega ZDen daje pravico do povrnitve vlaganj le v primeru, če se stranki nista dogovorili drugače. Zakonodajalec je s to določbo želel ublažiti negativne učinke denacionalizacije na najemnikov položaj, ne pa najemnika denacionalizirane stvari privilegirati.
ZPP (1977) člen 37, 37/2, 382, 392. Splošni zavarovalni pogoji NE 88.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta pri kumulaciji zahtevkov - zavrženje revizije - zavarovalna pogodba - izplačilo zavarovalnine
Če gre za dve zavarovalni pogodbi, ki imata različno pravno in dejansko podlago mora revizijsko sodišče odločati o zavarovalnini po vsaki pogodbi posebej kot samostojnem zahtevku. Takšno usodo imata zahtevka tudi v revizijskem postopku (primerjaj 2. odstavek 37. člena ZPP).
Pravilna je razlaga, da "medicinska" ugotovitev pretresa možganov ni nujno omejena na čas zdravljenja oziroma čas medicinske rehabilitacije. Bistvo te zahteve je v tem, da je pretres ugotovljen z medicinskim strokovnjakom (11/I t. tabela invalidnosti).
Če v času zdravljenja napravljeni izvidi, ne pokažejo prepoznavnih znakov določene poškodbe oziroma jih kot takšne lečeči zdravnik ne prepozna, to še ne pomeni, da poškodbe ni bilo.
ZD člen 117, 118, 119, 120, 121, 122. ZPP (1977) člen 385, 385/3.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - odplačna pogodba - pravna narava pogodbe - aleatornost - razlogi za revizijo - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - pravica dedičev
Pogodba o dosmrtnem preživljanju je obligacijska pogodba čeprav je sicer urejena v Zakonu o dedovanju (Ur. l. SRS, št. 15/76 in 23/78, v nadaljevanju ZD, členi 117 do 122). Ker se ta pogodba večkrat sklepa med sorodniki in ker premoženje, ki se z njo prenaša, ne sodi v zapuščino, prihaja po smrti preživljanca lahko do sporov med dediči. Do teh pride predvsem tedaj, ko dediči stranka) zatrjujejo, da je bila pogodba deloma darilna in iz tega naslova uveljavljajo dednopravne zahtevke.
Ugotovitev o odplačnosti ali neodplačnosti pogodbe je pretežno dejanska ugotovitev, ki je na revizijski stopnji ni več dovoljeno izpodbijati, ker je izpodbijanje dejanskega stanja prepovedan revizijski razlog po tretjem odstavku 385. člena ZPP. Delno materialnopravne narave pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju je le ocena aleatornosti.
Tožeča stranka je izbrala v pogodbi dogovorjeno možnost, da se bo pogodba štela za razdrto, če toženčeva obveznost ne bo izpolnjena v določenem roku. V tem primeru pa velja prvi odstavek 125. člena ZOR, po katerem je pogodba razdrta po samem zakonu, če dolžnik v določenem roku ne izpolni obveznosti.
zahteva za varstvo zakonitosti - rok za vložitev - sodne počitnice
Ker je bila vročitev pravnomočne sodne odločbe, zoper katero je bila vložena zahteva za varstvo zakonitosti, obsojencu opravljena z nabitjem na sodno desko dne 15.7.1996, torej že v času sodnih počitnic, se šteje, da je osemdnevni rok iz 4.odst. 120.čl. ZKP začel teči 16.8.1996, tako da je bila veljavna vročitev opravljena 23.8.1996. Zahteva za varstvo zakonitosti, ki so jo zagovorniki vložili 22.11.1996, je zato pravočasna.