insolventnost - prezadolženost - trajna nelikvidnost - dolgoročna plačilna nesposobnost - domneva insolventnosti - stečajni dolžnik - predlog za začetek stečajnega postopka - začetek stečajnega postopka - pritožba dolžnika zoper sklep o začetku stečajnega postopka - pritožba družbenika - dopolnitev pritožbe - pritožbeni rok - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - razlogi za vrnitev v prejšnje stanje - nadomestna vročitev - osebna vročitev - pritožba dolžnika - zakoniti zastopnik - vročanje zakonitemu zastopniku - vročitev pravni osebi
Dolžnik v roku ni vložil ugovora, da ni insolventen ali da upnikova terjatev ne obstaja. Družbenik ne more biti uspešen v tistem delu pritožbenih navedb, v katerem izpodbija upnikovo terjatev. Dolžnik je imel možnost ugovarjati, da ni insolventen, vendar le v 15 dneh od prejema upnikovega predloga za začetek stečajnega postopka.
Vročitev pravni osebi je po pravilih o nadomestni vročitvi pravilno opravljena na naslovu iz sodnega registra celo, če pravne osebe na tem naslovu sploh ni, torej tudi, če je njen zakoniti zastopnik dalj časa odsoten.
plačilo najemnine - sporazum o ureditvi medsebojnih razmerij - pisna najemna pogodba - solidarna odgovornost za obveznosti - pasivna legitimacija - predpogodba
Na podlagi takšnega dogovora prvostopno sodišče pravilno ugotavlja, da so pravdne stranke v 3. členu Sporazuma dogovorili najemno pogodbo v pisni obliki, ki ima tudi vse bistvene sestavine najemne pogodbe, kot jo določa 91. člen Stanovanjskega zakonika.
OZ člen 165, 174, 174/2, 179, 179/1, 179/2, 299, 299/2, 378, 378/1, 965, 965/1.. ZDoh-2 člen 27, 27/1-5, 127.
odmera odškodnine za nepremoženjska škodo - povrnitev gmotne škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja - višina denarne odškodnine - renta iz naslova tuje pomoči - trajno povečane potrebe - odmera odškodnine po cenah na dan sojenja - nečista denarna terjatev - zakonske zamudne obresti od dosojene odškodnine - zavarovanje pred odgovornostjo - direktna tožba zoper zavarovalnico - davek od odškodnine
1. Tožnik terjatev lahko uveljavlja od obeh solidarnih dolžnikov, glede na določbo prvega odstavka 965. člena OZ pa tudi neposredno od zavarovalnice, pri kateri imata oba solidarna dolžnika sklenjeno zavarovanje civilne odgovornosti, ter se zavarovalni vsoti seštevata.
2. V obravnavanem primeru gre pri renti za tujo pomoč za nečisto denarno terjatev, katere višina se ugotavlja po razmerah v času sojenja, na priznani znesek na račun skupnega seštevka obrokov rente na račun tuje pomoči, zapadlih po vložitve tožbe, gredo tožniku zakonske zamudne obresti od zapadlosti posamičnega obroka dalje.
3. V primeru rente za tujo pomoč po končanem zdravljenju gre lahko tudi za situacije, ko so omejene zmožnosti za opravljanje vsakodnevnih opravil, ne nujno zgolj v zvezi z nego, kot zmotno meni pritožnica.
4. Po določbi drugega odstavka 174. člena OZ mora v primeru, če poškodovani zaradi popolne ali delne nezmožnosti za delo izgubi zaslužek ali so njegove potrebe trajno povečane, ali pa so možnosti za njegov nadaljnji razvoj in napredovanje uničene ali zmanjšane, odgovorna oseba plačevati določeno denarno rento kot povračilo za to škodo. V obravnavanem primeru ne gre za rento zaradi izgube na zaslužku, pač pa iz naslova tuje pomoči zaradi trajno povečanih potreb. Po določbi 27. člena ZDoh-2 se dohodnine ne plača med drugim tudi (5. točka) od odškodnine na podlagi sodbe sodišča zaradi osebnih poškodb (telesnih poškodb, bolezni ali smrti) ali škode na osebnem premoženju, vključno z zamudnimi obrestmi, razen odškodnine, ki predstavlja nadomestilo za izgubljeni dohodek. V konkretnem primeru pa za slednji primer ne gre.
delitev skupnega premoženja zakoncev - ugotovitev obstoja izvenzakonske skupnosti - vlaganja skupnega premoženja v posebno premoženje zakonca - stvarnopravni zahtevki - ugovor zastaranja - pravočasno uveljavljanje procesnih kršitev
Tožnikov zahtevek je sicer stvarnopravne narave, vendar pa tožnik ne zahteva vzpostavitve njegove lastninske pravice na nepremičninah toženke, temveč zahteva civilno delitev skupnega premoženja - plačilo vrednosti svojih vlaganj v posebno premoženje toženke, zato sodišču prve stopnje ni bilo potrebno ugotavljati, ali so bila njegova vlaganja dovolj obsežna za pridobitev stvarne - solastninske pravice na nepremičninah toženke.
predhodno vprašanje - pogoji za prekinitev postopka - pogoji za mirovanje postopka - vezanost nepravdnega sodišča na upravno odločbo
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi citiralo komentar k 206. člena ZPP, iz katerega izhaja, da "če je bilo o predhodnem vprašanju na matičnem področju odločeno z učinki pravnomočnosti, ni mogoče zahtevati prekinitve postopka, če je bilo proti pravnomočni odločbi o predhodnem vprašanju vloženo izredno pravno sredstvo" (kot je v konkretnem primeru). Pri tem avtorji komentarja tega člena citirajo sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 392/1996 z dne 17. 12. 1997, ki jasno določa, da če je bilo o predhodnem vprašanju že pravnomočno odločeno, ni pogojev za prekinitev postopka - to pomeni, da "ni zakonskih pogojev, da bi sodišče čakalo na izid postopka, ki teče na podlagi izrednega pravnega sredstva zoper pravnomočno odločbo, ki je zajela predhodno vprašanje".
prisilna hospitalizacija - zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom - prisilni ukrep - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve
Ker izvedenec ugotavlja, da vzrokov in ogrožanja še ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči, saj nasprotni udeleženec ni kritičen do svoje duševne motnje in vanjo nima uvida ter meni da je zdrav - vse projecira na druge in svoje nasilno vedenje vztrajno zanika - je utemeljena odločitev prvega sodišča o zadržanju na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom.
ZKP člen 364, 364/7, 371, 371/1, 371/1-11, 371/2, 373, 386.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - konkretizacija pritožbenih očitkov - ni razlogov o odločilnih dejstvih - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - obrazložitev pritožbenih navedb - zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - celovita dokazna ocena - argumenti za zavrnitev dokaznega predloga - odločba o kazenski sankciji - primerna kazen - obseg pritožbenega preizkusa
Odsotnost razlogov nasploh ter posebej razlogov o odločilnih dejstvih in precejšnje nasprotje med razlogi o odločilnih dejstvih, so tri po predmetu različne hibe v sodbi, ki določajo navedeno bistveno kršitev določb kazenskega postopka. Čeprav z istim učinkom, ni isto, če sodba sploh nima razlogov ali če nima "zgolj" razlogov o odločilnih dejstvih, kaj šele, če je med njimi precejšnje nasprotje.
ZPP člen 87, 87/3. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
zastopanje pred višjim sodiščem - pravniški državni izpit - zavrženje pritožbe - kvalificirani pooblaščenec
Zakonska določba tretjega odstavka 87. člena ZPP, ki dopušča v pritožbenem postopku zastopanje stranke le po pooblaščencu, ki je odvetnik oziroma ki ima opravljen pravniški državni izpit, po mnenju pritožbenega sodišča ni protiustavna in ni v nasprotju s Konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zato pritožbeno sodišče ne bo dalo pobude za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti tega predpisa pred Ustavnim sodiščem, za kar se smiselno zavzema toženčev pooblaščenec v pritožbi.
ZST-1 člen 1, 1/3, 12, 12/2, 12a, 12a/2, 12a/3, 12a/4, 12a/5. ZPP člen 108, 108/1, 108/4, 108/5.
nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - ravnanje z nepopolno vlogo - delna dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks - obvezne sestavine predloga za oprostitev plačila sodnih taks - odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - pritožba proti sklepu o zavrženju predloga za oprostitev plačila sodne takse
Sodna praksa v primerih, ko predlagatelj dopolni predlog za oprostitev plačila sodnih taks, a ne v celoti, terja presojo, ali podatki, ki jih stranka ni navedla, preprečujejo vsebinsko obravnavanje predloga.
postopek za plačilo sodne takse - neplačilo sodne takse za pritožbo - domneva umika pritožbe
Ker tožena stranka v pritožbi zoper sklep ni izpodbijala ugotovitve sodišča, da sodne takse za pritožbeni postopek zoper sodbo ni plačala, niti ni zatrjevala, da so v zadevi podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, je bil izpodbijani sklep izdan ob pravilni uporabi 105.a člena ZPP.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00015243
KZ-1 člen 190, 190/1. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-4, 437, 437/1, 373.
konkretizacija pritožbenih očitkov - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - zavrženje obtožnega predloga - utemeljen sum o storitvi kaznivega dejanja - odvzem mladoletne osebe - zakonski znaki kaznivega dejanja - ni dokazov
Zmotne so pritožbene navedbe, da iz v preiskavi (pravilno v okviru posameznih preiskovalnih dejanj) zbranih dokazov izhaja utemeljen sum, da je obdolženi B.V. storil kaznivo dejanje odvzema mladoletne osebe po prvem odstavku 190. člena KZ-1.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00015775
KZ-1 člen 158, 158/1, 159, 159/1. ZKP člen 306, 306/2.
kaznivo dejanje razžalitve - kaznivo dejanje obrekovanja - objektivna presoja žaljivosti - izostanek zasebnega tožilca z glavne obravnave
Izpodbijana sodba ima ustrezne razloge o tem zakaj je sodišče prve stopnje inkriminirane besede zapisane v "Vlogi za postavitev skrbnika za posebni primer in določitev terminov obiskov matere" (Vloga), ocenilo kot objektivno žaljive ter da je obdolženec z njimi podcenjeval zasebno tožilko in ni spoštoval njenega osebnega dostojanstva ter je o njej podal žaljivo vrednostno oceno. Glede na obseg inkriminiranih besed v Vlogi, ki bi morala biti v celoti namenjena predlogu, da se materi J.P. postavi skrbnik za posebni primer in se mu določi termin obiskov, kar je obdolžencu kot prava vešči osebi bilo znano ter upoštevaje okoliščine, v času katerih je bila vloga poslana na Center za socialno delo (CSD), je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo zaničevalni namen obdolženca.
ZDSS-1 člen 52.. ZSDU člen 16, 19, 19/1, 37, 37/2, 38, 49, 51, 53, 53/1.
kolektivni delovni spor - svet delavcev - odpoklic članov sveta delavcev - pasivna legitimacija - sodelovanje delavcev pri upravljanju
V kolektivnem delovnem sporu o razveljavitvi odpoklica članov sveta delavcev je lahko kot nasprotni udeleženec opredeljena le volilna komisija, ki je na podlagi prvega odstavka 19. člena ZSDU odgovorna za zakonito izvedbo odpoklica članov sveta delavcev. Ker se zahteva za razveljavitev odpoklica članov sveta delavcev lahko nanaša le na pristojno volilno komisijo, svet delavcev ne more biti nosilec obveznosti v tem razmerju.
V obravnavanem primeru je bila glasovnica sestavljena tako, da se je lahko glasovalo le o odpoklicu petih članov sveta, ne pa o odpoklicu posameznega člana. Takšna vsebina glasovnice, na podlagi katere je bilo izvedeno glasovanje o odpoklicu v spornem obdobju ni pravilna, kar je razlog za ugotovitev nezakonitosti odpoklica članov sveta delavcev.
Revizija je vložena v nasprotju z 3. in 4. odstavkom 86. člena ZPP, ki izrecno določa, da lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi pravdna dejanja opravlja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, oziroma sama le, če ima opravljen pravniški državni izpit. Ker takšno dejansko procesno stanje v predmetni zadevi ni podano, je revizija z izpodbijanim sklepom na temelju 1. odstavka 91. člena ZPP zakonito zavržena.
Ker je bilo v prejšnjem, pravnomočno končanem upravnem postopku kršeno materialno pravo, saj niso bile uporabljene določbe 3. odstavka 38. člena v zvezi s 399. členom ZPIZ-2, čeprav bi glede na okoliščine konkretnega primera morale biti, je podan dejanski stan iz 183. člena ZPIZ-2. Na podlagi 1. odstavka 81. člena ZDSS-1 sta izpodbijani zavrnilni odločbi utemeljeno odpravljeni in dokončna odločba zakonito spremenjena tako, da je tožniku pravica do izplačila 20 % starostne pokojnine zakonito priznana od 1. 12. 2016 dalje.
Ker je bila zahteva za nepravo obnovo postopka vložena 21. 11. 2016 sprememba dokončne odločbe v skladu s 3. odstavkom 183. člena ZPIZ-2 učinkuje od 1. 12. 2016 dalje in ima tožnik od tedaj dalje pravico do izplačila 20 % starostne pokojnine.
ZGD-1 člen 425, 425/1, 425/4, 522. ZSReg člen 33, 33/2, 33/3, 33/4, 39., 39/1-3.
prenehanje družbe po skrajšanem postopku - predhodno vprašanje v postopku vpisa v sodni register
V obravnavanem primeru je tako odločitev registrskega sodišča o vpisu v sodni register odvisna od predhodne rešitve ustreznosti skupščinskega sklepa subjekta vpisa o prenehanju po skrajšanem postopku oziroma resničnosti izjave o poplačanih obveznostih družbe, rešitev predhodnega vprašanja pa je odvisna od dejstva, ki je med udeležencema registrskega postopka sporno - ali ima subjekt vpisa neporavnano obveznost do upnika.
invalidska pokojnina - pokojninska doba - prišteta doba - delovni invalid
ZPIZ-2 v prvem odstavku 45. člena določa, da se invalidska pokojnina odmeri od pokojninske osnove, izračunane na enak način kot pokojninska osnova za odmero starostne pokojnine. Navedena določba odkazuje na uporabo prvega odstavka 30. člena ZPIZ-2, kjer je določeno, da se starostna pokojnina odmeri od pokojninske osnove, ki jo tvori mesečno povprečje osnov zavarovanca za posamezno leto zavarovanja, od katerih so bili plačani prispevki za obvezno zavarovanje. Za izračun pokojninske osnove se upoštevajo osnove iz prejšnjega odstavka, zmanjšane za davke in prispevke, ki se plačujejo od plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji, iz katerihkoli zaporednih 24 let zavarovanja od 1. januarja 1970 naprej, ki so za zavarovanca najugodnejša. Povprečno stopnjo davkov in prispevkov iz tega odstavka določi in objavi minister, pristojen za finance (drugi odstavek 30. člena). Kot izjema pa je v 6. odstavku 30. člena določeno, da se ne glede na drugi odstavek tega člena za izračun pokojninske osnove ne upoštevajo osnove iz 148. člena (gre za osnove za prispevek za posebne primere zavarovanja) in 151. člena (gre za osnove za dokup dobe). Zavarovalne osnove, od katerih je tožnica plačevala prispevke niso izključene, kar pomeni, da je le-te skladno s prvim in drugim odstavkom 30. člena ZPIZ-2 potrebno upoštevati pri odmeri pokojnine.
ZDR-1 člen 109, 110, 110/1, 110/1-8.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (prečiščeno besedilo) (1998) člen 233.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža
Oseba, ki se zdravi, je dolžna upoštevati zdravnikova navodila, saj ji le-ta pomagajo k hitrejši ozdravitvi oziroma ji povedo, da se mora izogibati ravnanj, ki bi lahko negativno vplivala na potek zdravljenja. Delavec se mora držati navodil zdravnika zato, da bo zdravljenje čim krajše. To sicer ne pomeni, da delavec v tem času ne sme izvrševati niti tistih običajnih vsakodnevnih opravil in dejavnosti, ki jih sicer lahko opravlja poleg svojega dela pri delodajalcu. Za ravnanje delavca v bolniškem staležu torej velja poseben režim, predvsem določen s 233. členom Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Ker tožnik ni imel dovoljenja za opravljanje lažjih in težjih fizičnih del, povezanih z gradnjo hišice na drevesu, je podan razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 8. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Ugotovljena tožnikova aktivnost namreč presega obseg sprehodov v naravi, gibanja v občini in odhodov k zdravniku specialistu, saj je dvigoval težja bremena, čeprav mu je bilo to odsvetovano. Zato je toženka tožnikovo ravnanje utemeljeno opredelila kot kršitev, zaradi katere mu je podala pisno opozorilo.
Glede na dejstvo, da je obdolženec s sekiro tudi zamahnil po zaščitnem steklu, ne gre dvomiti v resnost obdolženčeve odločitve, da pride do denarja in se na ta način reši iz finančne krize.
Ob takšnem dejanskem stanju, in ko je obdolženec tudi sam ob svojem zaslišanju pojasnil, da je bila njegova dejavnost usmerjena izključno v pridobitev denarja, pritožbene navedbe, da gre pri obravnavanem kaznivem dejanju zgolj za poškodovanje tuje stvari, nikakor ne morejo prepričati.