plačilo najemnine - sporazum o ureditvi medsebojnih razmerij - pisna najemna pogodba - solidarna odgovornost za obveznosti - pasivna legitimacija - predpogodba
Na podlagi takšnega dogovora prvostopno sodišče pravilno ugotavlja, da so pravdne stranke v 3. členu Sporazuma dogovorili najemno pogodbo v pisni obliki, ki ima tudi vse bistvene sestavine najemne pogodbe, kot jo določa 91. člen Stanovanjskega zakonika.
insolventnost - prezadolženost - trajna nelikvidnost - dolgoročna plačilna nesposobnost - domneva insolventnosti - stečajni dolžnik - predlog za začetek stečajnega postopka - začetek stečajnega postopka - pritožba dolžnika zoper sklep o začetku stečajnega postopka - pritožba družbenika - dopolnitev pritožbe - pritožbeni rok - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - razlogi za vrnitev v prejšnje stanje - nadomestna vročitev - osebna vročitev - pritožba dolžnika - zakoniti zastopnik - vročanje zakonitemu zastopniku - vročitev pravni osebi
Dolžnik v roku ni vložil ugovora, da ni insolventen ali da upnikova terjatev ne obstaja. Družbenik ne more biti uspešen v tistem delu pritožbenih navedb, v katerem izpodbija upnikovo terjatev. Dolžnik je imel možnost ugovarjati, da ni insolventen, vendar le v 15 dneh od prejema upnikovega predloga za začetek stečajnega postopka.
Vročitev pravni osebi je po pravilih o nadomestni vročitvi pravilno opravljena na naslovu iz sodnega registra celo, če pravne osebe na tem naslovu sploh ni, torej tudi, če je njen zakoniti zastopnik dalj časa odsoten.
Pravna podlaga odškodninske odgovornosti tožene stranke (bolnišnice) je zaradi nujnosti zdravstvenega posega (z operativnim posegom se je reševalo življenje tožnika) podana v določbah prvega odstavka 131. člena in 147. člena OZ ter 45. člena ZZDej.
URS člen 2, 14, 14/2, 25. ZST-1 člen 8, 12, 12/2, 12/3, 12a, 12a/5, 12a/6, 12a/10, 13, 13/3. ZIZ člen 29b. ZPP člen 108, 108/4. ZDavP-2 člen 24.
taksna oprostitev - zakonski pogoji - nepopolna vloga - preiskovalno načelo - ustavnoskladna razlaga - pravica do učinkovitega sodnega varstva - pravica do učinkovitega pravnega sredstva - načelo socialne države - splošno načelo enakosti
Ustavnoskladna razlaga določila o navedbi podatkov in izjav za družinske člane z njihovimi podpisi (2. in 4. do 7. točka drugega odstavka 12. člena ZST-1) v predlogu za taksno oprostitev je lahko le tista, ki navedeno sestavino ne opredeljuje kot nujno za vsebinsko obravnavo. Ta vsebina je lahko le fakultativna. Predlagatelj lahko navede podatke in izjave za družinske člane, če zanje ve ali če sorodniki prostovoljno z njim sodelujejo, kar pa ni nujno. Četudi podatki in izjave ter podpisi družinskih članov manjkajo, je predlog še vedno primeren za obravnavo in ga sodišče ne sme zavreči.
predhodno vprašanje - pogoji za prekinitev postopka - pogoji za mirovanje postopka - vezanost nepravdnega sodišča na upravno odločbo
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi citiralo komentar k 206. člena ZPP, iz katerega izhaja, da "če je bilo o predhodnem vprašanju na matičnem področju odločeno z učinki pravnomočnosti, ni mogoče zahtevati prekinitve postopka, če je bilo proti pravnomočni odločbi o predhodnem vprašanju vloženo izredno pravno sredstvo" (kot je v konkretnem primeru). Pri tem avtorji komentarja tega člena citirajo sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 392/1996 z dne 17. 12. 1997, ki jasno določa, da če je bilo o predhodnem vprašanju že pravnomočno odločeno, ni pogojev za prekinitev postopka - to pomeni, da "ni zakonskih pogojev, da bi sodišče čakalo na izid postopka, ki teče na podlagi izrednega pravnega sredstva zoper pravnomočno odločbo, ki je zajela predhodno vprašanje".
ZPP člen 87, 87/3. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
zastopanje pred višjim sodiščem - pravniški državni izpit - zavrženje pritožbe - kvalificirani pooblaščenec
Zakonska določba tretjega odstavka 87. člena ZPP, ki dopušča v pritožbenem postopku zastopanje stranke le po pooblaščencu, ki je odvetnik oziroma ki ima opravljen pravniški državni izpit, po mnenju pritožbenega sodišča ni protiustavna in ni v nasprotju s Konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zato pritožbeno sodišče ne bo dalo pobude za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti tega predpisa pred Ustavnim sodiščem, za kar se smiselno zavzema toženčev pooblaščenec v pritožbi.
prisilna hospitalizacija - zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom - prisilni ukrep - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve
Ker izvedenec ugotavlja, da vzrokov in ogrožanja še ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči, saj nasprotni udeleženec ni kritičen do svoje duševne motnje in vanjo nima uvida ter meni da je zdrav - vse projecira na druge in svoje nasilno vedenje vztrajno zanika - je utemeljena odločitev prvega sodišča o zadržanju na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom.
ZKP člen 364, 364/7, 371, 371/1, 371/1-11, 371/2, 373, 386.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - konkretizacija pritožbenih očitkov - ni razlogov o odločilnih dejstvih - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - obrazložitev pritožbenih navedb - zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - celovita dokazna ocena - argumenti za zavrnitev dokaznega predloga - odločba o kazenski sankciji - primerna kazen - obseg pritožbenega preizkusa
Odsotnost razlogov nasploh ter posebej razlogov o odločilnih dejstvih in precejšnje nasprotje med razlogi o odločilnih dejstvih, so tri po predmetu različne hibe v sodbi, ki določajo navedeno bistveno kršitev določb kazenskega postopka. Čeprav z istim učinkom, ni isto, če sodba sploh nima razlogov ali če nima "zgolj" razlogov o odločilnih dejstvih, kaj šele, če je med njimi precejšnje nasprotje.
postopek za plačilo sodne takse - neplačilo sodne takse za pritožbo - domneva umika pritožbe
Ker tožena stranka v pritožbi zoper sklep ni izpodbijala ugotovitve sodišča, da sodne takse za pritožbeni postopek zoper sodbo ni plačala, niti ni zatrjevala, da so v zadevi podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, je bil izpodbijani sklep izdan ob pravilni uporabi 105.a člena ZPP.
ZST-1 člen 1, 1/3, 12, 12/2, 12a, 12a/2, 12a/3, 12a/4, 12a/5. ZPP člen 108, 108/1, 108/4, 108/5.
nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - ravnanje z nepopolno vlogo - delna dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks - obvezne sestavine predloga za oprostitev plačila sodnih taks - odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - pritožba proti sklepu o zavrženju predloga za oprostitev plačila sodne takse
Sodna praksa v primerih, ko predlagatelj dopolni predlog za oprostitev plačila sodnih taks, a ne v celoti, terja presojo, ali podatki, ki jih stranka ni navedla, preprečujejo vsebinsko obravnavanje predloga.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00014998
ZKP-UPB8 člen 129a, 129a/6, 130. KZ-1-UPB2 člen 87, 87/1.
izrek denarne kazni - stečajni postopek - sprememba denarne kazni v kazen zapora
Sodišče prve stopnje je sicer pravilno navedlo, da je stečajni postopek začasna ovira za uvedbo oziroma vodenje izvršilnega postopka, vendar je v nadaljevanju zmotno in predvsem preuranjeno zaključilo, da se denarna kazen ne da oziroma se ne bo dala prisilno izterjati. To okoliščino bo namreč mogoče ugotoviti šele po končanem stečajnem postopku zoper obsojenega, v katerem je sicer Republika Slovenija prijavila med drugimi tudi terjatev iz naslova te denarne kazni v znesku 1.000,00 EUR (list. št. 463 in 464 v spisu). Šele po tem, če denarna kazen ne bo plačana iz unovčene stečajne mase oziroma, če je prostovoljno ne bo plačal niti obsojeni sam, bo lahko sodišče ponovno začelo oziroma nadaljevalo s prisilno izterjavo te denarne kazni v izvršilnem postopku. Sodišče prve stopnje sicer pravilno odločilo s sodbo, vendar je svojo odločitev napačno oprlo na določbo 130. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), ki velja le za prisilno izterjavo denarnih kazni, predpisanih v ZKP, namesto pravilno na določbo šestega odstavka 129.a člena ZKP, ki se nanaša na spremembo denarne kazni, ki se ne da niti prisilno izterjati, v kazen zapora. Posledično je napačno določilo število dni zapora po 130. členu ZKP, namesto pravilno v skladu z določbo prvega odstavka 87. člena KZ-1, po kateri se za vsaka začeta dva dnevna zneska denarne kazni določi en dan zapora.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00019218
URS člen 121, 125. ZASP člen 5, 37, 130, 130/1, 157, 157/3, 157/4, 157/4-1, 157/5, 157/6, 157/7, 168, 168/2, 168/3, 168/4. Zakon o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic člen 44. OZ člen 74. ZPreZP-1 člen 3, 3/1.
nadomestilo za javno priobčevanje fonogramov - nadomestilo za zakonito uporabo - sorodne pravice izvajalcev in proizvajalcev fonogramov - civilna kazen po ZASP - krivda - skupni sporazum - exceptio illegalis - svet za avtorsko pravo
Sodišče je vezano le na ustavo in zakone (125. člen URS), pri ostalih podzakonskih predpisih lahko uporabi exceptio illegalis. To pomeni, da sodišče samo preizkusi, ali je podzakonski predpis v skladu z zakonom. Doslej ni bilo dvoma, da ima takšno pravico pri vsakem, po javnopravnem telesu izdanem podzakonskem aktu. Nobenega razloga pa že glede na besedilo 125. člena URS ni, da bi imelo sodišče manjšo pravico preizkusiti akt, ki ima vse učinke podzakonskega akta zgolj zato, ker ga ni sprejelo kakšno javnopravno telo. Če je kakšna določba o predpostavkah za uporabo Skupnega sporazuma (v nadaljevanju: SS) v nasprotju z ZASP, je sodišče ne uporabi. Pritožbeno sodišče je zato v tej zadevi 125. člen URS uporabilo za preizkus pravne pravilnosti posameznih določb SS. Na odločitve Sveta za avtorsko pravo sodišča niso vezana, ker lahko uporabijo exceptio illegalis.
V SS si je tožeča stranka izgovorila trikratno nadomestilo v primeru kršitve pravice. Učinek takšne tarife (prvega odstavka 4. člena tarifnega dela SS) je, da je tožeča stranka v primeru kršitve vselej upravičena do trikratnika tarife za zakonito uporabo. Ker je to enako, kot je zgornja meja tega, kar lahko zahteva na temelju prvega in tretjega odstavka 168. člena ZASP, je to nedopustno. Nedopustno je zato, ker je sama civilna kazen vezana na krivdo kot dodatno predpostavko, ki ni vedno podana. Celo v primeru kršitve torej proizvajalec fonogramov na temelju ZASP ni samodejno upravičen do civilne kazni, kot je že bilo pojasnjeno. Z oblikovanjem tarife v 4. in 5. členu SS so sklenitelji SS dosegli prav to, da bo do trikratnika tarife za zakonito uporabo (5. člen ZASP) proizvajalec fonogramov upravičen v primeru kršitve vselej, ne glede na stopnjo krivde kršitelja in druge predpostavke.
ZGD-1 člen 425, 425/1, 425/4, 522. ZSReg člen 33, 33/2, 33/3, 33/4, 39., 39/1-3.
prenehanje družbe po skrajšanem postopku - predhodno vprašanje v postopku vpisa v sodni register
V obravnavanem primeru je tako odločitev registrskega sodišča o vpisu v sodni register odvisna od predhodne rešitve ustreznosti skupščinskega sklepa subjekta vpisa o prenehanju po skrajšanem postopku oziroma resničnosti izjave o poplačanih obveznostih družbe, rešitev predhodnega vprašanja pa je odvisna od dejstva, ki je med udeležencema registrskega postopka sporno - ali ima subjekt vpisa neporavnano obveznost do upnika.
sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve - upravičeni predlagatelj
Pogoj za dopustnost meritorne odločitve je obstoj procesne legitimacije stranke. Upravičeni predlagatelji za sprejem na zdravljenje v nadzorovano obravnavo brez privolitve po določbah drugega odstavka 81. člena in 40. člena ZDZdr so: izvajalec psihiatričnega zdravljenja, center za socialno delo, koordinator nadzorovane obravnave, najbližja oseba in državni tožilec. Za mladoletnika in polnoletno osebo, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost, pa tudi zakoniti zastopnik.Glede na zgoraj obrazloženo direktor posebnega socialno varstvenega zavoda, torej direktor Doma ..., ni materialnopravno upravičen predlagati sprejema na zdravljenje v nadzorovano obravnavo brez privolitve in bi sodišče prve stopnje moralo njegov predlog zavreči.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00015775
KZ-1 člen 158, 158/1, 159, 159/1. ZKP člen 306, 306/2.
kaznivo dejanje razžalitve - kaznivo dejanje obrekovanja - objektivna presoja žaljivosti - izostanek zasebnega tožilca z glavne obravnave
Izpodbijana sodba ima ustrezne razloge o tem zakaj je sodišče prve stopnje inkriminirane besede zapisane v "Vlogi za postavitev skrbnika za posebni primer in določitev terminov obiskov matere" (Vloga), ocenilo kot objektivno žaljive ter da je obdolženec z njimi podcenjeval zasebno tožilko in ni spoštoval njenega osebnega dostojanstva ter je o njej podal žaljivo vrednostno oceno. Glede na obseg inkriminiranih besed v Vlogi, ki bi morala biti v celoti namenjena predlogu, da se materi J.P. postavi skrbnik za posebni primer in se mu določi termin obiskov, kar je obdolžencu kot prava vešči osebi bilo znano ter upoštevaje okoliščine, v času katerih je bila vloga poslana na Center za socialno delo (CSD), je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo zaničevalni namen obdolženca.
ZPP člen 146a, 366, 366/2. Konvencija o vročitvi sodnih in zunajsodnih listin v civilnih ali gospodarskih zadevah v tujini (Haaška konvencija) člen 2.
domneva umika pritožbe - pritožba zoper sklep o zavrženju tožbe - vročanje pritožbe nasprotni stranki - vročanje v tujino - nezaložitev predujma - založitev stroškov za prevod tožbe - prevod vloge v tuj jezik
V postopku s pritožbo zoper sklep o zavrženju tožbe se smiselno uporabljajo določbe o odgovoru na pritožbo.
Če je treba vlogo (pritožbo) vročiti v tujino v tujem jeziku, mora stranka, katere vloga se vroča, založiti stroške za prevod ali sama predložiti overjen prevod vloge v jezik, v katerem bo vloga lahko vročena.
Šteje se, da je pritožnik zaradi nezagotovljenega prevoda oziroma plačila stroškov za prevod umaknil pritožbo. Pritožbe, ki šteje za umaknjeno, ni več mogoče obravnavati.
Običajno maščevanje ne more predstavljati izvršitve zakonskega znaka "drug nizkotni nagib", saj ne predstavlja normativne konkretizacije nizkotnega nagiba v smislu 4. točke 116. člena KZ-1. V 4. točki 116. člena je kot eden izmed izvršitvenih načinov kaznivega dejanja umora navedeno brezobzirno maščevanje. Glede na to, zgolj običajno maščevanje ne more predstavljati izvršitvenega ravnanja iz "drugih nizkotnih nagibov".
Sodišče druge stopnje pritrjuje razlogom izpodbijane sodbe, da je obtoženi z enim ravnanjem uresničil dve prepovedani posledici, torej smrt oškodovanke in nevarnost za življenje oseb, ki so se v predmetnem času nahajale v lokalu in v njegovi neposredni bližini. Kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje ne gre niti za situacijo, ko bi bila kriminalna količina enega kaznivega dejanja vsebovana v drugem, niti ni kriminalna količina drugega kaznivega dejanja v primerjavi s kriminalno količino prvega neznatna.
Ker je bilo v prejšnjem, pravnomočno končanem upravnem postopku nedvomno kršeno materialno pravo, saj niso bile uporabljene določbe 3. odstavka 38. člena v zvezi s 399. členom ZPIZ-2, čeprav bi glede na dejanske okoliščine morale biti, je podan dejanski stan iz 183. člena ZPIZ-2. Na podlagi 1. odstavka 81. člena ZDSS-1 sta izpodbijani zavrnilni odločbi utemeljeno odpravljeni in dokončna odločba z dne 9. 12. 2015 zakonito spremenjena tako, da je tožniku priznana pravica do izplačila 20 % starostne pokojnine od 1. 11. 2016 dalje. Ker je bila zahteva vložena 21. 10. 2016, sprememba dokončne odločbe v skladu z 3. odstavkom 183. člena ZPIZ-2 učinkuje od 1. 11. 2016 dalje. Pomeni, da ima tožnik od tedaj dalje pravico do izplačila 20 % starostne pokojnine.
ZDR-1 člen 109, 110, 110/1, 110/1-8.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (prečiščeno besedilo) (1998) člen 233.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža
Oseba, ki se zdravi, je dolžna upoštevati zdravnikova navodila, saj ji le-ta pomagajo k hitrejši ozdravitvi oziroma ji povedo, da se mora izogibati ravnanj, ki bi lahko negativno vplivala na potek zdravljenja. Delavec se mora držati navodil zdravnika zato, da bo zdravljenje čim krajše. To sicer ne pomeni, da delavec v tem času ne sme izvrševati niti tistih običajnih vsakodnevnih opravil in dejavnosti, ki jih sicer lahko opravlja poleg svojega dela pri delodajalcu. Za ravnanje delavca v bolniškem staležu torej velja poseben režim, predvsem določen s 233. členom Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Ker tožnik ni imel dovoljenja za opravljanje lažjih in težjih fizičnih del, povezanih z gradnjo hišice na drevesu, je podan razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 8. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Ugotovljena tožnikova aktivnost namreč presega obseg sprehodov v naravi, gibanja v občini in odhodov k zdravniku specialistu, saj je dvigoval težja bremena, čeprav mu je bilo to odsvetovano. Zato je toženka tožnikovo ravnanje utemeljeno opredelila kot kršitev, zaradi katere mu je podala pisno opozorilo.
postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - prošnja za izročitev - izročitev tujca tuji državi - pogoji za izročitev tujca - utemeljen sum - utemeljen sum, da je tujec storil kaznivo dejanje
Prošnji za izročitev priložena listinska dokumentacija ne obsega vsebine dokazov, ki bi slovenskemu sodišču omogočili samostojno presojo obstoja utemeljenosti suma, da je tujec storil očitano mu kaznivo dejanje.