ZSReg člen 31, 31/2, 33, 33/1, 33/2, 33/3, 34/1, 34/1-3. ZGD-1 člen 390, 390-1, 511, 511/1, 511/3, 522. ZPP člen 140, 140/4, 325, 343a.
izbris družbenika iz sodnega registra - izključitev družbenika - predhodno vprašanje v postopku vpisa v sodni register - neveljavnost sklica skupščine - sklic skupščine - pooblaščenec za sprejem pisanj - nasprotje interesov - ničnost sklepov skupščine - nadomestni sklep - dopolnilni sklep - zahteva za sklic skupščine
Glede na navedena med udeleženci nesporna dejstva o tem, da je kot pooblaščenka za sprejem pisanj za subjekt vpisa zahtevo družbenikov za sklic skupščine sprejela G. G., direktorica družbenika D. d. o. o., po presoji pritožbenega sodišče vročitev zahteve za sklic skupščine ni pravilna. Vročitev po pooblaščencu kot posredniku vročitve naslovniku je po naravi stvari dovoljena le v primeru, če gre za realno pričakovanje, da bo oseba, ki je sprejela pisanje, z njim tudi pravočasno seznanila naslovnika, ni pa dovoljena vročitev preko osebe, pri kateri obstoji realna nevarnost, da zaradi navzkrižja interesov pisanja ne bo (pravočasno) izročila naslovniku.
ZPP (ki se smiselno uporablja tudi v nepravdnem in registrskem postopku, kot vrsti nepravdnega postopka) v četrtem odstavku 140. člena izrecno določa, da izročitev pisanja drugi osebi (kot naslovniku) ni dovoljena, če je ta udeležena v pravdi kot nasprotnik tistega, ki naj se mu pisanje vroči. Pravna teorija v pojem nasprotnika vključuje tako nasprotno stranko, kot tudi stranskega intervenienta na strani nasprotne stranke.
Glede na predmet odločanja na skupščini subjekta vpisa, to je izključitev družbenika B. B. iz družbe, je evidentno, da je šlo v razmerju med družbenikoma D. d. o. o. (ki je na skupščini glasoval za izključitev) in B. B., katerega interes je ohranitev statusa družbenika v subjektu vpisa, za nasprotje interesov. Zato je po prepričanju pritožbenega sodišča v izpostavljenih okoliščinah obravnavanega primera nepravilna vročitev zahteve družbenikov za sklic skupščine poslovodji subjekta vpisana na zgoraj opisan način na mestu uporaba četrtega odstavka 140. člena ZPP o nedovoljenosti take vročitve. Čim pa je tako, ni bil izpolnjen pogoj za sklic skupščine po družbenikih subjekta vpisa po tretjem odstavku 511. člena ZGD-1. Skupščina je bila sklicana nepravilno, sklepi, sprejeti na njej, pa nični.
sklep o odmeri nagrade izvedencu - upravičenost izvedenca do nagrade - upravičenost do plačila - naloga izvedenca - opravljanje dodatnih nalog - nova nagrada
Če bo moral izvedenec v nadaljevanju postopka še kaj storiti, mu bo to sodišče odredilo in za novo nalogo tudi odmerilo novo nagrado. Pritožnik torej zmotno meni, da izvedenec do plačila (še) ni upravičen, ker izvedenčevo delo (morda) še ni končano.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - pravočasnost pritožbe - oddaja priporočene pošiljke na bencinskem servisu
Po pogodbi, sklenjeni med Pošto Slovenije in družbo Petrol o sprejemanju in izročanju poštnih pošiljk, je mogoče priporočene poštne pošiljke oddati tudi na pooblaščenih bencinskih servisih družbe Petrol.
ZIZ člen 45, 45/3, 46, 46/1, 165, 165/1. ZSReg člen 5, 5/2-5, 31.
vpis zaznambe sklepa o izvršbi v sodni register - prodaja deleža - izvršba na poslovni delež dolžnika - vročitev sklepa o izvršbi - način izvršbe - vpis po uradni dolžnosti - vsebina sklepa o izvršbi - utemeljenost sklepa o izvršbi - izvršba na podlagi nepravnomočnega sklepa - izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa
V danem primeru je bil sklep o izvršbi izdan na podlagi izvršljivega notarskega zapisa. Glede na navedeno je registrsko sodišče v sodnem registru pri poslovnem deležu pritožnika utemeljeno vpisalo zaznambo sklepa o izvršbi, ki ga je prejelo od izvršilnega sodišča, še pred njegovo pravnomočnostjo (tretji odstavek 45. člena ZIZ).
Ker zaznambo sklepa o izvršbi registrsko sodišče opravi po uradni dolžnosti, ne izvaja postopka po tretjem odstavku 31. člena ZSReg.
OZ člen 190. SPZ člen 68, 72. ZPP člen 110, 110/2, 339, 339/1.
spor majhne vrednosti - neupravičena obogatitev - solastnina - skupna lastnina - povrnitev stroškov - stroški upravljanja in obratovanja - sorazmerno plačilo
Če kateri od solastnikov pri poravnavi stroškov in bremen skupne stvari plača več kot odpade nanj z upoštevanjem njegovega solastninskega deleža, ima pravico od preostalih solastnikov zahtevati povrnitev razlike, vendar od vsakega solastnika le glede na njegov solastninski delež. V tem delu je namreč solastnik, ki je plačal celoten račun, izpolnil tujo obveznost v smislu 190. člena OZ. Sprejeta odločitev, da mora toženka povrniti tožnici le nanjo odpadajoči znesek vtoževanih stroškov, ki jih je namesto nje plačala tožnica, je torej sprejeta ob pravilni uporabi 68. člena SPZ in 190. člena OZ.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00056210
KZ-1 člen 48, 48/1, 86, 86/8, 86/10, 324, 324/1, 324/1-3, 324/6. ZKP člen 285č, 285č/6, 372, 372-5, 383, 383/1.
nevarna vožnja v cestnem prometu - predrzna ali brezobzirna vožnja - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - priznanje krivde - prepoved vožnje motornega vozila - odvzem vozila - kršitev cestnoprometnih predpisov - ogrozitveno kaznivo dejanje - kaznovalni predlog državnega tožilca - nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - rok za opravo dela v splošno korist
Pritožbene trditve o kršitvi kazenskega zakona s sklicevanjem na kršitve cestnoprometnih predpisov, ki niso zakonski znak po prvem odstavku 324. člena KZ-1 in niti pogoj za obstoj tega kaznivega dejanja, so neutememeljene.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - neplačilo sodne takse - umik ugovora zoper sklep o izvršbi
Terjano plačilo sodne takse po izpodbijanem plačilnem nalogu se nanaša na dolžnikovo pritožbo zoper sklep o umiku ugovora dolžnika zoper sklep o izvršbi (prvi odstavek obrazložitve sklepa), kar pritožbeno ni sporno. Nanaša se torej na pritožbo zoper sklep o ustavitvi postopka zaradi domneve umika pravnega sredstva iz razloga neplačane takse, za kar šesti odstavek 10. člena ZST-1 določa, da se taksa ne plača.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - PREKRŠKI - USTAVNO PRAVO
VSL00061939
ZP-1 člen 8, 192a, 192a/9. URS člen 15, 22. ZIKS-1 člen 24, 24/1, 24/1-1, 82, 82/1, 82/1-1, 82/1-2. KZ-1 člen 70a, 70b.
nadomestni zapor - prošnja za odložitev izvršitve nadomestnega zapora - odložitveni razlogi - prekinitev prestajanja nadomestnega zapora - enako varstvo pravic v postopku pred sodiščem - uresničevanje pravic neposredno na podlagi ustave - smiselna uporaba določb Kazenskega zakonika - neprištevnost storilca - varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti - postopek o prekršku - izvedensko mnenje - izvedenec psihiatrične stroke - duševna manjrazvitost - pogoji za ustavitev postopka - načelo sorazmernosti
Tudi z vidika ustavno zagotovljenega varstva pravic in z upoštevanjem ustavnega načela sorazmernosti je potrebno ugotoviti, da ne samo odreditev nadometnega zapora, temveč tudi njegova izvršitev glede na okoliščine konkretnega primera ne bi bila sorazmeren in pravičen ukrep.
ZIZ-UPB4 člen 243, 245.. ZST-1 tarifna številka 4011, 4013.
ugovor zoper plačilni nalog - postopek zavarovanja
Pri zavarovanju z zastavno pravico na nepremičnini je torej „postopek na prvi stopnji“ iz tarifne številke 4013 ZST-1 izvršilni postopek, saj upnik trdi, da že razpolaga z izvršilnim naslovom, zakon pa drugega pogoja za zavarovanje ne zahteva.
regulacijska začasna odredba - dobavitelj električne energije - izpolnjevanje pogodbe
Upoštevaje ugotovljen časovni okvir 23 dni od obvestila do pretečega odklopa, prvi dolžnik utemeljeno navaja, da je imel upnik zadosti časa zamenjati dobavitelja električne energije in si zagotoviti nadaljnjo nemoteno oskrbo ter da to zanj ni predstavljalo pretežkega dodatnega bremena.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00057274
ZKP člen 42, 42/4, 371, 371/1, 371/1-11. KZ-1 člen 171, 171/1, 173, 173/3, 173/4, 191, 191/1, 192, 192/2. URS člen 22.
kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let - kaznivo dejanje zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - kaznivo dejanje nasilja v družini - kaznivo dejanje spolnega nasilja - isti historični dogodek - res iudicata - pravnomočno razsojena stvar - načelo ne bis in idem - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izostanek razlogov o odločilnih dejstvih - zahteva za izločitev sodnika pritožbenega sodišča - zavrženje zahteve za izločitev višjih sodnikov - zahteva za izločitev predsednika senata - pravica do izjave - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev novega izvedenca
Iz navedenega pa bi bilo razbrati, da so obdolžencu tokrat očitana dejanja bila ne le storjena v istem časovnem obdobju, temveč se po spremembi obtožbe (21. 7. 2021, list. št. 1076) v izpostavljenem delu oba postopka nanašata tudi na iste historične dogodke. Pri tem ni spregledati, da se je prvostopno sodišče v izpodbijani sodbi na več mestih tudi sklicevalo na pravnomočno sodbo II K 12377/2016 z dne 12. 1. 2017, vendar tega, zakaj meni, da v obravnavani zadevi (točka I izreka izpodbijane sodbe) ne gre za že razsojeno stvar, ni pojasnilo. Z ničemer ni obrazložilo, katere so tiste okoliščine, zaradi katerih meni, da v obravnavani in že pravnomočno razsojeni zadevi ne gre za enakost dejstev oziroma po vsebini za isto stvar. Sodišče namreč ne sme iste osebe za isto kaznivo dejanje dvakrat kaznovati (načelo ne bis in idem) oziroma meritorno odločati o obtožbah zoper isto osebo zaradi kaznivih dejanj, o katerih že obstoja pravnomočna sodna odločba (res iudicata). Glede na to, da se pri uporabi načela ne bis in idem ne presoja, ali gre za eno dejanje v procesnem smislu, temveč je pomembna enakost dejstev, ne pa enakost pravne opredelitve, saj se prepoved ponovnega sojenja ne nanaša na konkretno pravno opredelitev nekega dejanja, temveč na določen historični dogodek, o katerem je že bilo razsojeno, bi torej prvostopno sodišče v obravnavani zadevi vendarle moralo pojasniti, zakaj meni, da v obeh postopkih ne gre za isto stvar in da v tem postopku očitana kazniva dejanja ne izhajajo iz dejstev, ki so identična in bistveno enaka dejstvom, ki so bila podlaga za odločanje v že izpostavljenem postopku II K 12377/2016 (točka 2 izreka). Glede na to, da je pri odmeri kazni v že navedeni zadevi II K 12377/2016 sodišče kot obteževalne okoliščine (točka 5 navedene sodbe) tudi upoštevalo "posebno moralno zavržnost tovrstnih kaznivih dejanj, s katerimi je obtoženec grobo posegel v dostojanstvo in intimo oškodovanke, prav tako pa tudi svojih dveh mladoletnih otrok A. A. in B. B., ki sta bila izpostavljena ne le verbalnemu in fizičnemu nasilju obtoženca nad oškodovanko, temveč tudi spolnemu nasilju, ko sta opazovala spolne odnose svoje matere z različnimi moškimi in tudi z domačim psom, kar je na njiju pustilo določene posledice ..." se pritožbenemu sodišču vsekakor postavlja vprašanje, ali vendarle obdolženec tudi za tokrat obravnavana kazniva dejanja ni bil že obsojen. Izpostavljeno okoliščino je vsekakor treba oceniti. Ker prvostopno sodišče tega ni storilo, izpodbijana sodba v tej smeri nima ustreznih razlogov, torej razlogov o odločilnih dejstvih, kar predstavlja kršitev iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, na kar je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti.
URS člen 158. ZFPPIPP člen 22, 310, 310/3, 311, 311/3.
prijava izločitvene pravice - zavrženje prijave terjatve - res iudicata - identičnost pravne in dejanske podlage - preizkus prijave izločitvene pravice - prenehanje izločitvene pravice
Pritožnik pravilno navaja, da sodišče prve stopnje s sklepom z dne 14. 3. 2018 ni odločilo o upnikovi izločitveni pravici, temelječi na določbi tretjega odstavka 22. člena ZFPPIPP, temveč le o tem, da je ta prerekana in koga se napoti na pravdo za ugotovitev obstoja prerekane izločitvene pravice. Z izpodbijanim sklepom pa je ugotovilo, da sta prijavi izločitvene pravice z dne 12. 11. 2018 in 10. 10. 2017 vsebinsko enaki ter da je bilo o prijavi izločitvene pravice z dne 12. 11. 2018 že odločeno, vendar v tem smislu (ko je navedlo, da gre za res iudicato), da je bila ta že preizkušena ter da zato ponovno odločanje oziroma njeno preizkušanje ni možno, s čimer se pritožbeno sodišče strinja. Upnik je namreč prijavo izločitvene pravice z dne 10. 10. 2017 temeljil na povsem isti dejanski in pravni podlagi kot prijavo z dne 12. 11. 2018.
ZSReg člen 33, 33/1, 33/2, 33/3, 34, 34/1-3. ZGD-1 člen 390, 390-1, 509, 509/2, 511, 511/1, 511/3. ZPP člen 140, 140/4.
sprememba zastopnika - vpis spremembe zastopnika v sodni register - predhodno vprašanje v postopku vpisa v sodni register - ničnost sklepa skupščine - neveljavnost sklica skupščine - nepravilnosti pri vročanju - pooblaščenec za sprejem pisanj - nasprotje interesov
Vročitev po pooblaščencu kot posredniku vročitve naslovniku je po naravi stvari dovoljena le v primeru, če gre za realno pričakovanje, da bo oseba, ki je sprejela pisanje, z njim tudi pravočasno seznanila naslovnika, ni pa dovoljena vročitev preko osebe, pri kateri obstoji realna nevarnost, da ji zaradi navzkrižja interesov pisanje ne bo (pravočasno) izročila naslovniku. ZPP (ki se smiselno uporablja tudi v nepravdnem in registrskem postopku kot vrsti nepravdnega postopka), zato v četrtem odstavku 140. člena izrecno določa, da izročitev pisanja drugi osebi (kot naslovniku) ni dovoljena, če je ta udeležena v pravdi kot nasprotnik tistega, ki naj se mu pisanje vroči. Pravna teorija v pojem nasprotnika vključuje tako nasprotno stranko, kot tudi stranskega intervenienta na strani nasprotne stranke. Glede na predmet odločanja na skupščini subjekta vpisa, to je odpoklic B. B. kot direktorja družbe je evidentno, da je šlo v razmerju med družbenikom D. d. o. o. (ki je na skupščini glasoval za odpoklic) in B. B., katerega interes je ohranitev statusa direktorja v subjektu vpisa, za nasprotje interesov. Zato je po prepričanju pritožbenega sodišča v izpostavljenih okoliščinah obravnavanega primera glede vročitve zahteve družbenikov za sklic skupščine poslovodji subjekta vpisa na zgoraj opisan način na mestu uporaba četrtega odstavka 140. člena ZPP o nedovoljenosti take vročitve. Čim pa je tako, ni bil izpolnjen pogoj za sklic skupščine po družbenikih subjekta vpisa po tretjem odstavku 511. člena ZGD-1.
SPZ člen 119, 119/2. SZ-1 člen 25, 25/4, 44, 44/1.
stanovanjski stroški - pobot - v pobot uveljavljana terjatev - rezervni sklad - sredstva rezervnega sklada - pobotljivost terjatve
Ker so sredstva rezervnega sklada skupno premoženje etažnih lastnikov (drugi odstavek 119. člena SPZ), ki se smejo po zakonu uporabiti samo za poravnavo nekaterih stroškov vzdrževanja skupnih delov stavbe v etažni lastnini, je pravilen zaključek, da toženec ni izkazal, da bi bilo zatrjevano terjatev mogoče pobotati s terjatvijo etažnih lastnikov iz naslova njegovih dolžnih vplačil v rezervni sklad.
ZSReg člen 33, 33/1. ZGD-1 člen 329, 390, 390-1, 390-3, 390-4, 390-5.
registrski postopek - predhodno vprašanje v postopku vpisa v sodni register - prekinitev registrskega postopka - sprememba družbene pogodbe - vpis spremembe družbene pogodbe v sodni register - ničnost sklepa skupščine
Rok za uveljavitev ničnosti skupščinskih sklepov, ki so bili sprejeti v letih 2014 in 2017, se je že iztekel, ker ničnosti skupščinskega sklepa zaradi razlogov iz 1., 3., 4. in 5. alineje 390. člena ZGD-1 ni več mogoče uveljavljati po preteku treh let od vpisa sklepa v register, če v tem roku ni bila vložena tožba za ugotovitev ničnosti sklepa. Družbena pogodba, kjer sta se družbenika dogovorila za razmerje glede glasovalnih pravic, pa je bila vpisana v sodni register že leta 2014.
oprostitev plačila sodne takse pravne osebe - blokada sredstev na računu
Dolžnik poudarja ugotovitev sodišča prve stopnje, da ima blokiran transakcijski račun. Vendar to ne pomeni, da je lahko oproščen plačila preostale sodne takse 44,00 EUR. Sodišče je pravilno pojasnilo zakaj dolžnik, kljub blokadi računa, ne more biti oproščen plačila tega zneska.
Drugi dolžnik utemeljeno navaja, da je bil upnik obveščen o možnosti preprečitve odklopa po predhodnem obvestilu po 151. členu EZ-1 s sklenitvijo pogodbe o dobavi z drugim dobaviteljem, da mu je prvi dolžnik posredoval ponudbe za sklenitev pogodbe, na podlagi katerih je upnik izračunal, da bo ob sklenitvi nove pogodbe z drugim dobaviteljem do konca leta 2021 utrpel cca 10.000,00 EUR premoženjske škode, da to izhaja iz trditev upnika in ne bi smele biti obravnavane kot sporne. Upnik je imel zadosti časa najti drugega operaterja in preprečiti grozeči odklop.
kaznivo dejanje odvzema mladoletne osebe - nespoštovanje pravnomočne odločbe sodišča - začasna odredba o varstvu in vzgoji otroka
V nasprotju s pritožnikoma, sodišče druge stopnje ugotavlja, da je prvo sodišče predmetno zadevo presojalo tudi v luči odločbe Ustavnega sodišča z dne 18. 9. 2013, št. Up-383/11 in dognalo, da v obravnavanem primeru niso bile dokazane tako izjemne okoliščine, ki bi pripeljale do kolizije med pravnomočno odločbo družinskega sodišča in načelom največje otrokove koristi.
ZFPPIPP člen 226, 226/4, 226/4-5, 226/5. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
načrt razdelitve posebne stečajne mase - stečajni postopek - razdelitvena masa - razdelitev posebne razdelitvene mase - stroški v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase - sorazmerni del - ocenjena likvidacijska vrednost - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Skladno z določbo petega odstavka 226. člena ZFPPIPP je sorazmerni del stroškov iz 5. točke četrtega odstavka tega člena enak deležu ocenjene vrednosti premoženja, ki je predmet posebne stečajne mase, v ocenjeni vrednosti splošne in vseh posebnih stečajnih mas.
Vsi stroški, ki v skladu s četrtim odstavkom 226. člena ZFPPIPP niso izrecno stroški posebne stečajne mase, so stroški splošne stečajne mase, razen če je ta neznatne vrednosti (tretja alineja 5. točke četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP).
ZGD-1 člen 50, 50/1-6, 52, 52/1, 52/2, 263, 319, 527, 529, 545, 546, 546b, 546b/2, 547, 548. OZ člen 55, 55/1, 60, 60/2.
posebni revizor - imenovanje posebnega revizorja - dejanski koncern - odvisna družba - varstvo odvisne družbe - odvisna in obvladujoča družba - fizična oseba - pravna praznina - pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža - odložni pogoj - vpis v razvid medijev
Določbe ZGD-1, ki se nanašajo na varstvo odvisnih družb pri dejanskih koncernih (545. do 548. člen) izključujejo odvisnost družb od fizičnih oseb kot obvladujočih.
Predlagatelj v pritožbi navaja obširne razloge, zakaj gre pri določbah ZGD-1 o koncernski reviziji in varovanju odvisne družbe pred škodljivim ravnanjem obvladujoče družbe za pravno praznino, ki bi jo bilo potrebno zapolniti z analogno uporabo navedenih določb 545. do 548. člena ZGD-1 tudi za primere, ko odvisno družbo obvladuje fizična oseba in ne družba. Nenamerno zakonsko praznino, ker ZGD-1 govori o povezani družbi, je po vzoru nemškega prava potrebno zapolniti s pravili razlage, in sicer, da je v primeru, ko sta neposredno pravno urejeni primer in pravno neurejeni dejanski primer med seboj v bistvenem enaka, zaradi načela pravne enakosti treba obravnavati enako, torej z obvladujočo družbo izenačiti tudi fizično osebo.
Pravna teorija je zakonodajalca na te razlike opozorila že v času priprave novele ZGD-1 in predlagala ustrezno razširitev statusa obvladujočega imetnika deležev, za katerega zakon uporablja pojem „družba“ (in ne pojem „podjetje“ kot v nemškem pravu) tudi na primere, ko kot obvladujoča družba nastopa, na primer društvo, gospodarsko interesno združenje, zadruga, samostojni podjetnik, država, lokalna skupnost, ipd. Kot podjetje bi se tako lahko štelo katerokoli pravno ali fizično osebo, pri kateri obstaja koncernski konflikt, ker je osnovni namen koncernskega prava prav reševanje tega konflikta, vendar tak predlog ni bil s strani zakonodajalca sprejet. Očitno je torej, da gre za zavestno odločitev zakonodajalca za ožjo ureditev povezanih oseb od nemške ureditve, konkretno status obvladujoče družbe, zato ne gre za pravno praznino, ki bi jo bilo potrebno napolniti z razlagalnimi pravili.