odločanje o ugovoru zoper sklep o izvršbi - oprava naroka v izvršilnem postopku - navajanje novih dejstev in dokazov - prekinitev prvega naroka - kršitev pravice do izjave - novacija
Postopanje sodišča prve stopnje je v nasprotju s splošnim načelom prepovedi ravnanja v nasprotju s predhodno opravljenim ravnanjem (prepoved venire contra factum proprium). To načelo ne veže le strank v postopku v okviru načela vestnosti in poštenja, ampak tudi sodišče v okviru zagotavljanja poštenega sojenja (22. in 23. člen URS) in pravne varnosti kot podnačela pravne države (2. člen URS). Stranke lahko učinkovito uveljavljajo sodno varstvo in sodelujejo v postopku le, če se lahko zanesejo na ravnanja in stališča sodišča, ki jih načeloma ne sme brez pojasnila in utemeljenega razloga spreminjati.
Sodišče prve stopnje je razpisalo narok, na katerem je tudi izvedlo zaslišanje upnikovega pooblaščenca kot priče (v zvezi z obstojem dogovora novacije), nato narok prekinilo in ni zaslišalo dolžnika iz procesnega razloga, ker pooblaščenec po zaslišanju kot priče ne more več zastopati upnika, upnik pa ni bil prisoten, pri čemer je pojasnilo, da mora imeti možnost poiskati novega pooblaščenca. Pri tem je sodišča prve stopnje navedlo, da bodo o novem naroku stranke pisno obveščene. Dolžnik je zato utemeljeno pričakoval, da bo lahko v nadaljevanju sodeloval v postopku dokazovanja dogovora glede novacije in se tudi izjavil o razultatih dokazovanja, kar pa se ni zgodilo, saj novega naroka sodišče prve stopnje nikoli ni izvedlo. Sodišče prve stopnje je po preteku daljšega časovnega obdobja le še izdalo obravnavani sklep o ugovoru, ne da bi predhodno strankam svoje ravnanje pojasnilo in jim omogočilo, da se odzovejo na situacijo, ki je zanje zagotovo pomenila presenečenje. Stranke morajo imeti možnost, da se branijo pred vsemi procesnimi dejanji, ki lahko vplivajo na njihove pravice, in možnost vplivati na tek in rezultat postopka.
Ustna in javna obravnava predstavlja temeljno procesno jamstvo poštenega sojenja. Le izjemoma je dopustno navedeno pravico omejiti, pri presoji dopustnosti izjeme pa je pomembna narava zadeve. Slovenski izvršilni postopek ni tipični nepravdni postopek. V fazi ugovornega postopka se močno približa pravdnemu postopku, kjer je ustno obravnavanje ključno.
Pravila glede navajanja novot niso sama sebi namen, ampak se z njimi zasleduje načeli ekonomičnosti in pospešitve postopka (prvi odstavek 11. člen ZIZ), ki pa ju ne smemo upoštevati kot ultima ratio postopka, ampak v sobivanju z ostalimi temeljnimi načeli postopka, kot je tudi načelo materialne resnice. Ker je celovita in pravilna ugotovitev odločilnih dejstev ob učinkovitem izjavljanju strank bistveni cilj postopka, ta ne sme biti prizadet s sklicevanjem na načelo hitrosti in prekluzijo v položajih, ko obstojijo utemeljeni razlogi za kasnejše navajanje strank v postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSC00034547
ZPP člen 5, 8, 214/1, 214/2, 243, 258, 261/2, 286, 286b, 337/1, 339/1, 339/2. OZ člen 629, 637, 299, 378.
prodajna pogodba - podjemna pogodba - stvarne napake - škoda - pravica do izjave - neizvedba dokaza - grajanje procesnih kršitev - pravočasno grajanje procesnih kršitev - izvedba dokaza z izvedencem - pripombe na izdelano izvedensko mnenje
Glede na to, da je bila tožena stranka s tem, da je sodišče prve stopnje ne bo zaslišalo, če ne bo prišla na narok, na katerega je bila vabljena z vabilom za zaslišanje stranke, seznanjena že v samem vabilu na zaslišanje, najkasneje pa ob zaključku naroka za glavno obravnavo dne 30. 8. 2019, ko se je dokazovanje zaključilo in je postalo jasno, da tožene stranke sodišče ne bo zaslišalo, bi morala to kršitev določb pravdnega postopka uveljavljati po oceni sodišča najkasneje na tem naroku.
Dokaz z izvedencem je namenjen ugotavljanju dejanskega stanja, zato mora stranka, ki želi še kakšna dodatna pojasnila ali meni, da vsebuje izdelano izvedensko mnenje kakšne pomanjkljivosti ali nejasnosti, le-te pravočasno (v roku, ki mu ga v ta namen dodeli sodišče) izpostaviti že v postopku pred sodiščem prve stopnje, saj jih lahko kasneje uveljavlja tako v postopku pred sodiščem prve stopnje kot tudi v pritožbenem postopku samo pod pogoji, ki sicer veljajo tudi za navajanje novih dejstev in predlaganje novih dokazov v skladu z 286. členom oziroma 337. členom ZPP.
vezanost pravdnega sodišča na kazensko sodbo - isto dejansko stanje - odškodninska odgovornost
Ugotovitev iz pravnomočne obsodilne sodbe kazenskega sodišča o toženčevem ravnanju, s katerim je izpolnil znake kaznivega dejanja, v pravdnem postopku ni mogoče postavljati pod vprašaj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSM00033841
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 2, 3, 3/1, 3/1-a, 6, 6/1, 6/1-a, 7, 8. ZIZ člen 20, 20/1.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSC00034888
ZPP člen 7, 212, 286, 337, 337/1, 339, 339/1. OZ člen 82, 83, 154, 154/2, 171, 171/1, 921-959. ZPrCP člen 109. ZCes-1 člen 6. Pravilnik o gozdnih prometnicah (2009) člen 19, 19/3.
zavarovalna pogodba - AO plus zavarovanje - prostovoljno pogodbeno zavarovanje - prometna nezgoda - pojem prometne nesreče - izguba kritih pravic - domneva alkoholiziranosti - dokazno breme
V skladu s 7. odstavkom 7. člena Splošnih pogojev AO-plus (priloga B1) je zavarovanec dolžan poleg obveznosti, ki jih ima po osnovnem avtomobilskem zavarovanju, na kraj dogodka poklicati policijo. To določilo Splošnih pogojev AO-plus ne pomeni, da mora biti izključno zavarovanec tisti, ki mora poklicati policijo, in je namen tega določila zgolj v tem, da je policija obveščena, Glede na to, da je bila policija po škodnem dogodku poklicana, da pa policisti kljub nedvomno ugotovljenemu prihodu na kraj dogodka preizkusa alkoholiziranosti zaradi lastne presoje dogodka niso opravili, pritožbeno sodišče soglaša tudi z zaključkom sodišča prve stopnje, da takšne okoliščine obravnavanega primera ne dokazujejo, da se je tožnik preizkusu alkoholiziranosti tudi izmikal ali ga onemogočil, temveč je tožniku uspelo dokazati, da ne držijo navedbe tožene stranke, da tožnik sam policije ni poklical iz razloga, da bi se izognil preizkusu alkoholiziranosti. Obveznost tožnika je bila iz 7. odstavka 7. člena Splošnih pogojev AO-plus v tem konkretnem primeru pravilno izpolnjena, posledično pa to pomeni, da ni prišlo do vzpostavitve domneve alkoholiziranosti v skladu s 3. alinejo 2. stavka 4. točke 1. odstavka 6. člena Splošnih pogojev AO.
Pretežni del pritožbenih navedb se nanaša na problematiziranje zaključka sodišča prve stopnje o utemeljenem sumu storitve obtožencu očitanih kaznivih dejanj. Ta pritožbena polemika pa je v tej fazi kazenskega postopka povsem brezpredmetna in zato neutemeljena. Sodišče prve stopnje je namreč pojasnilo, da o utemeljenem sumu sklepa na podlagi dejstva, da je obtožnica postala pravnomočna in da se po nastopu pravnomočnosti obtožnice sodišče ni soočalo z novimi dejstvi ali dokazi, ki bi utemeljenost suma kakorkoli omajali. Takšnih dejstev in dokazov pa tudi pritožnik ne izpostavlja, ko zgolj povzema vsebino tekom preiskave priskrbljenih dokazov in iz njih izpelje svoje videnje dokazanosti očitkov storitve kaznivih dejanj.
konvalidacija - ugotovitev solastninske pravice - ustna pogodba - realizacija pogodbe - vlaganja v tujo nepremičnino - dogovor o skupni gradnji
Konvalidacija ne pride v poštev takrat, ko je treba izpolnitev ene od strani v dvostranski pogodbi šele uveljaviti.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta tožnika s finančnim vložkom v celoti izpolnila svojo pogodbeno obveznost, toženec pa ne, saj lastninske pravice v dogovorjenem deležu ni prenesel na tožnika z ustrezno listino. Pritožba zato utemeljeno uveljavlja, da je sodišče prve stopnje napačno presodilo, da je pogodba pretežno izpolnjena. Stališče sodišča prve stopnje, da je prišlo do realizacije pogodbe, je zato materialno pravno napačno. Poleg tega pa realizacija pri nepremičninah itak ne pomeni tudi pridobitnega načina, potrebnega za prenos lastninske pravice. Tudi, če bi bila sporna ustna pogodba realizirana, bi tožnika namreč imela samo pravni naslov za pridobitev lastninske pravice. Veljaven pravni posel kot pravni naslov pa sam zase ne zadostuje za pridobitev lastninske pravice.
Kar pa se tiče vlaganj, s katerimi sta tožnika prav tako utemeljevala svoj zahtevek, je prvo sodišče pravilno pojasnilo, da vlaganja v tujo nepremičnino brez sklenjenega dogovora o nastanku solastnine ne morejo predstavljati podlage za pridobitev lastninske pravice. Zato se tudi na tej podlagi za vrnitev tožbenega zahtevka na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila izkaže za materialnopravno pravilno.
dodatni sklep o dedovanju - premoženje v tujini - pristojnost slovenskega sodišča
Pritožbeno ni sporno, da je izdaja dodatnega sklepa o dedovanju bila predlagana v zvezi s premoženjem pokojnega slovenskega državljana, ki se ne nahaja v Republiki Sloveniji. Ker iz razlogov sodišča prve stopnje ne izhaja, ali je premoženje, v zvezi s katerim je bila predlagana izdaja dodatnega sklepa o dedovanju, nepremično ali premično, prav tako pa iz razlogov o odločilnih dejstvih ne izhaja, da je za to premoženje izključno pristojen tuj organ (ter da je ta pristojni organ zapuščino pripravljen obravnavati), sodišče druge stopnje zaključuje, da je podana kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s 163. členom ZD, saj izpodbijane odločitve zaradi pomanjkljivosti razlogov o odločilnih dejstvih ni mogoče preizkusiti.
pripor - utemeljen sum - pravnomočnost sklepa o odreditvi pripora
Sklep o odreditvi pripora je prestal pritožbeni preizkus, po pravnomočnosti pa tudi preizkus z izrednim pravnim sredstvom, ko je Vrhovno sodišče Republike Slovenije s sodbo z dne 9. 4. 2020 zavrnilo zahtevo za varstvo zakonitosti, ki jo je zagovornik vložil zoper sklep Okrožnega sodišča v Celju II Ks 9685/2020 z dne 20. 2. 2020, v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Celju I Kpd 9685/2020 z dne 16. 2. 2020. Tako je povsem brezpredmetna pritožbena razprava, ki pomeni polemiziranje z zaključki sodišča prve stopnje v sklepu o odreditvi pripora.
prispevek oškodovanca k nastanku škode - opustitev dolžne skrbnosti - nespoštovanje navodil za delo - delujoč stroj
Nespoštovanje varnostnih navodil je okoliščina, ki ji je pri oceni tožnikovega prispevka potrebno pripisati večji pomen, saj je opustitev dolžne skrbnosti (prepoved prehoda in prepoved poseganja v območje stroja) pomembno vplivala na nastanek škodnega dogodka.
zamudna sodba - pravilna vročitev tožbe v odgovor - fikcija vročitve - vročilnica kot javna listina
Glede na zgoraj navedena določila ZPP ne razlikuje med hišnim in izpostavljenim predalčnikom in je vročitev s fikcijo po določbi 142. člena ZPP veljavna tudi, če sta obvestilo in pisanje puščena v izpostavljenem predalčniku.
delež na skupnem premoženju zakoncev - skrb zakonca za gospodinjstvo in otroke - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost)
Sodišče prve stopnje je glede na pravilno povzeto stališče Vrhovnega sodišča, da se bistveno višji dohodki enega od zakoncev ob izenačenem prispevku obeh zakoncev k skupnemu gospodinjstvu in skrbi za družino morajo odraziti v večjem deležu na skupnem premoženju, upravičeno glede na razliko v dohodkih pravdnih strank ugotavljalo, kakšna je bila skrb pravdnih strank za gospodinjstvo in družino in kakšen je bil njun prispevek h gradnji skupne stanovanjske hiše. Zmotno pa je glede na ugotovljeno dejansko stanje zaključilo, da je na nepremičnini, ki predstavlja skupno premoženje pravdnih strank, pripada tožniku 60/100 solastninski delež, toženki pa 40/100 solastninski delež.
ponovitvena nevarnost - zaseg orožja - posest orožja
Res je, da je bilo obdolžencu zaseženo orožje, ki naj bi bilo uporabljeno za izvršitev kaznivega dejanja. A ne gre spregledati, da se obdolžencu očita protipravna posest takšnega orožja, kar gotovo kaže, da ni izključeno, da bi obdolženec zlahka prešel do posesti drugega strelnega orožja. Glede na navedeno se izkaže, da je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je pri obdolžencu podana ponovitvena nevarnost v smislu določila 3. točke prvega odstavka 201. člena ZKP.
posebna previdnost - neravna tla - primerno obuvalo - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - soprispevek oškodovanca
Pritožbeno sodišče se strinja s pritožnico, da ji toženka ni očitala, da bi morala pogled ter pozornost v večji meri kot običajno usmeriti v tla. To kršitev določb pravdnega postopka pritožbeno sodišče odpravlja tako, da tega očitka sodišča prve stopnje ne upošteva. Merodajne ostanejo le preostale ugotovitve oziroma zaključki sodišča prve stopnje, in sicer da bi morala biti tožnica pri hoji po tej pohodni površini bolj pozorna in skrbna, še posebej ob dejstvu, da je imela obute čevlje s približno 1 cm široko peto in bi se morala zavedati dejstva, da se ji lahko takšna peta tudi zatakne ali zdrsne v večje ali manjše razpoke med betonskimi ploščami, ki so ji bile poznane. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da te ugotovitve nudijo zadostno podlago za zaključek prvostopenjskega sodišča, da so ugotovljene okoliščine narekovale tožnici, da bi morala biti pri hoji po hodniku bolj pozorna in skrbna, da bi morala paziti, kje in kako stopa. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so bile razpoke na zatrjevanem mestu padca (širine od 2 cm do 5 cm in globine od 1 do 3 cm) širše od pete tožničinega obuvala, kakor tudi, kot že povzeto, da je bila tožnici pohodna površina (zaradi dolgoletnega bivanja v tej stavbi) poznana. Okoliščina, da se je tožnici peta zataknila v razpoko in je prišlo posledično do padca neposredno za tem, ko je vzela pošto iz nabiralnika in se obrnila ter naredila samo en oziroma dva koraka, zato ob navedenem védenju stanja tal ne vpliva na pravilnost sprejetega zaključka.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00033153
ZDZdr člen 39.
prisilno pridržanje - prisilno pridržanje na zdravljenju - psihotično dojemanje realnosti - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju
Čas nujno potrebnega zdravljenja je na dva meseca ocenila sodna izvedenka, ki je strokovnjakinja na svojem področju in ima izkušnje s podobnimi primeri, svoj predlog pa je tudi prepričljivo utemeljila: pojasnila je, da v krajšem času tudi ob ustrezni terapiji simptomatika še ne bo izzvenela in da pacientka ne bo razvila take kritičnosti, ki bi ji omogočala vrnitev v domače okolje; gre namreč za burno fazo bolezni in je ob njenem prvem izbruhu, za kar gre, zelo pomembna dobra zazdravitev. Pritožničino zavzemanje za krajši čas obveznega zdravljenja je brez ustrezne strokovne podlage.
zborno sojenje - odpoved procesni pravici - predobravnavni narok - glavna obravnava
Kadar poteka enoten kazenski postopek zoper dva ali več obtožencev, se morajo zbornemu sojenju izrecno odpovedati prav vsi obtoženci, če naj se glavna obravnava izvede pred sodnikom posameznikom. Izjava zagovornika, ki ni stranka postopka, ne more nadomestiti izjave njegovega klienta.
V rednem kazenskem postopku po prvem odstavku 21. člena ZKP sodijo sodišča zborno. Izjemo določa 1.a) točka prvega odstavka 25. člena ZKP, po kateri sodnik posameznik pri okrožnem sodišču sodi v primeru iz 2. točke drugega odstavka 285.f člena ZKP. Na podlagi izrecne izjave obtoženca in po zaslišanju državnega tožilca sme predsednik senata odločiti, da obtožencu namesto senata v predpisani sestavi sodi sodnik posameznik okrožnega sodišča. Na predobravnavnem naroku se obtoženec torej lahko odpove zbornemu sojenju. Da je odpoved procesnemu jamstvu dopustna, veljavna in učinkovita, mora biti prostovoljna, zavestna, izrecna, nedvoumna ter izraz volje nosilca jamstva, tj. obtoženca. Procesno gradivo mora vsebovati obtoženčevo izrecno izjavo, da se pravici do zbornega sojenja odpoveduje v skladu s povzetimi pogoji.
Predobravnavnega naroka z obtoženim A. A. sodišče ni opravilo, saj nanj ni pristopil. Narok se je opravil le z obtoženim B. B., ki se je odpovedal sojenju pred senatom, s sojenjem pred sodnico posameznico so sicer soglašali tudi državni tožilec in zagovornika obtoženih A. A. in B. B.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00035909
ZS člen 113a. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267. OZ člen 6, 6/1, 6/2, 86, 119. ZPotK člen 6. ZVPot člen 23, 24. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 2, 3.
kredit v CHF - potrošniški kredit - hipotekarni bančni kredit - ničnost kreditne pogodbe - pojasnilna dolžnost banke - informacijska dolžnost banke - predhodno vprašanje glede razlage prava EU - postopek pred Sodiščem Evropske unije (SEU) - oderuštvo - nepošten pogodbeni pogoj - skrbnost dobrega strokovnjaka - povprečni potrošnik - valutno tveganje - skrbnost v pravnem prometu - dobrovernost
Pri sklepanju kreditnih pogodb se od banke kot strokovnjakinje zahteva visoka stopnja skrbnosti – skrbnost dobrega strokovnjaka. Od toženke, ki je bila v boljšem informacijskem položaju kot kreditojemalci, se zahteva, da skrbno opravi pojasnilno dolžnost: kreditojemalce mora seznaniti z vsemi pomembnimi informacijami, ki lahko vplivajo na njihovo odločitev ali in kakšno kreditno pogodbo bodo sklenili. Za pojasnilno dolžnosti banke izobrazba kreditojemalca ni pomembna; položaj tožnikov je treba ocenjevati v luči povprečnega potrošnika. Banka mora vsem kreditojemalcem posredovati vse znane informacije, ki omogočijo oceno ekonomskih vplivov spornega pogoja na njegove finančne obveznosti.
Ker je toženka ob sklepanju kreditne pogodbe ravnala v skladu z zahtevo dobre vere, sporni pogodbeni pogoj o prevzemu valutnega tveganja ni nepošten.
Od povprečno razumnega potrošnika se lahko pričakuje, da se zaveda, da gre pri sklepanju posla, ki vsebuje valutno tveganje, na katerega sta bila tožnika opozorjena, za tvegan posel. Posameznik zgolj zaradi okoliščine, da je pogodbo sklenil kot potrošnik, ne more biti odvezan od minimalne skrbnosti, ki se pričakuje od vseh udeležencev v pravnem prometu. Ob korektno opravljeni pojasnilni dolžnosti banke glede valutnega tveganja, potrošnik sam nosi posledice realizacije tveganja.
ZUTD člen 3, 3/3, 63, 63/1, 63/2.. ZDR-1 člen 111, 111/2, 112.
odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - denarno nadomestilo za brezposelnost
Vsaka odpoved delavca, ki je naslovljena kot izredna odpoved, ne predstavlja izredne odpovedi, ki zapade pod izjemo, na podlagi katere bi lahko tožeča stranka uveljavljala pravico do denarnega nadomestila. Po zakonski določbi se kot takšna odpoved šteje le odpoved v točno določenih primerih in po ustreznem predhodnem postopku pred odpovedjo. Delavec lahko izredno odpove pogodbo, ko predhodno pisno opomni delodajalca in o kršitvah pisno obvesti inšpektorja za delo. Odpoved brez ustreznega predhodnega postopka oziroma mimo zakonsko opredeljenih primerov v navedeni določbi, je mogoče glede posledic obravnavati le kot redno odpoved delavca. Za tak primer pa ZUTD izrecno izključuje pravice do denarnega nadomestila.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - upravljalec javne površine - zimska služba - padec na ledu - protipravna opustitev - presoja denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo
Toženkin zavarovanec, ki se je zavedal stanja, ki je bilo običajno in ni bilo nepredvidljivo, kljub izvedeni akciji in to celo na konkretnem pločniku, ni poskrbel, da bi bil le-ta varen za običajno rabo.
Ker pa pločnik izkazano ni bil očiščen oziroma ustrezno posoljen, je zaključek o protipravnosti ravnanja (o protipravni opustitvi) le logičen, življenjski in pravilen zaključek sodišča prve stopnje. Toženka je tista, ki bi morala izkazati, da je zatrjevana akcija zadoščala, vendar tega ni storila. Ne gre za nesrečno naključje, ki se je pripetilo tožnici, ampak za evidentno malomarno izvedeno akcijo (tudi na konkretnem pločniku, na katerem je zavarovanec toženke protipravno opustil dolžnost čiščenja,) s strani toženkinega zavarovanca. Prav tako ni izkazane tožničine neprevidnosti.
Podroben dejanski obseg vseh oblik pri takrat 42 let stari tožnici, ki je utrpela zlom levega zunanjega gležnja in pretrganje levega deltoidnega ligamenta, nastale nepremoženjske škode je razviden že iz razlogov izpodbijane sodbe, zato ga pritožbeno sodišče na tem mestu ne bo povzemalo. Odmerjenih 8.500,00 EUR za telesne bolečine in nevšečnosti, 1.000,00 EUR za strah, 11.000,00 EUR za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in 500,00 EUR za duševne bolečine zaradi skaženosti pomeni skupaj, upoštevaje razmere v času izdaje izpodbijane sodbe, cca. 18,7 takratne PNP. Tako prisojena odškodnina je primerljiva z odškodninami za podobno škodo, hkrati pa upošteva vse individualne značilnosti tožničine nepremoženjske škode.