ZFPPIPP člen 126, 420, 422, 422/1. ZGD-1 člen 402, 402/1, 402/1-3, 404, 404/5, 521, 521/1, 521/1-7.
postopek prisilne likvidacije - začetek postopka prisilne likvidacije - sklep o začetku postopka - pritožba proti sklepu - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - stranke postopka prisilne likvidacije - nedovoljena pritožba dolžnika - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - nedelovanje poslovodstva - zavrnitev dokaznega predloga - nezadostna trditvena podlaga - pravica do izjave v postopku
Pritožbene navedbe, da je poslovodstvo delovalo s tem, ko je angažiralo odvetnike za zastopanje v tem postopku, da je komuniciralo s sodiščem, sprejemalo sodne pošiljke in vložilo ugovor zoper predlog za prisilno likvidacijo, ne predstavljajo pravno zahtevanega dejanega stanja, da je poslovodstvo družbe v času 6 mesecev pred začetkom tega postopka res delovalo. Argumentacija, ki se je poslužuje pritožnica, da je potrebno uporabiti zgolj jezikovno razlago zakona glede vsebine poslovanja gospodarske družbe, ne zdrži pritožbene presoje. Nedvomno je primarna jezikovna razlaga zakona, vendar pa je enako pomembna namenska razlaga zakona. Sodišče prve stopnje je tako pravilno zaključilo, da zgolj dejstvo, da je direktorica družbe izvajala aktivnosti v zvezi s prevzemanjem pošte, angažiranje odvetnikov itd. v zvezi s tem postopkom ne izkazujejo poslovanja poslovodstva v času 6 mesecev pred začetkom tega postopka.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odmera odškodnine - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti zaradi strahu - pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - prepir - udarec - žaljivost izjave - zamudna sodba - omejeni pritožbeni razlogi v pritožbi zoper zamudno sodbo - nedopustno izpodbijanje dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje - sklepčnost tožbe - sklepčnost odškodninske tožbe - domneva o priznanju dejstev - odškodnina zaradi kršitev osebnostnih pravic - skupna odškodnina - pravni standard pravične odškodnine
Sodišče pred izdajo zamudne sodbe presoja procesne in materialnopravne pogoje za izdajo zamudne sodbe, pri čemer glede sklepčnosti tožbe preizkusi, ali izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi. Sodišče prve stopnje je obstoj navedenih pogojev za izdajo zamudne sodbe presojalo in ugotovilo, da so ti izpolnjeni. Zamudna sodba temelji na sistemu pozitivne litiskontestacije, kar pomeni, da mora sodišče šteti, da tožena stranka priznava vse dejanske navedbe tožeče stranke, ki jih je ta podala v tožbi. Tožena stranka pa po izdaji zamudne sodbe ugotovljenim dejstvom ne more ugovarjati, saj zamudne sodbe ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
Sodišče je odmerilo pravično denarno odškodnino za nastalo nepremoženjsko škodo.
ZIZ člen 213. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1. ZGD-1 člen 7, 7/1.
izvršba zaradi vrnitve delavca na delo - rok za vložitev predloga za izvršbo - vzpostavitev delovnega razmerja - poziv delavcu za vrnitev na delo - dejansko opravljanje dela - pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas - obstoj delovnega razmerja - pravice iz delovnega razmerja - odgovornost samostojnega podjetnika posameznika - izbris samostojnega podjetnika iz poslovnega registra - obveznosti do delavcev - reintegracija delavca - postopek izredne odpovedi - prostovoljna izpolnitev obveznosti
S tem, ko sodišče s sodbo ugotovi nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, se delovno razmerje ponovno vzpostavi le za čas do izteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti poziva delavca nazaj na delo. Za naprej pa se delovno razmerje vzpostavi, če delodajalec prostovoljno izpolni svojo obveznost poziva delavca nazaj na delo, oziroma, če delavec pravočasno, to je v roku šestih mesecev, vloži predlog za izvršbo za uveljavitev nedenarne terjatve vrnitve delavca nazaj na delo. S tem delavec upraviči nadaljnji obstoj delovnega razmerja tudi za naprej. V kolikor je delovno razmerje vzpostavljeno tudi za naprej, pa traja vse do morebitne ponovne delodajalčeve ponovne odpovedi delovnega razmerja. Delavec mora namreč imeti enako pravno varstvo kot je predpisano za poslovni odpovedni razlog.
Veljavna ureditev ne dopušča takojšnjega prenehanja delovnega razmerja, ko ta razlog nastane, ampak mora delodajalec izvesti predpisan postopek odpovedi, četudi ga začne morda takoj po reintegraciji. Razumevanje, da obveznost reintegracije nemudoma preneha, če ni na voljo dela, krši ustavno načelo enakosti pred zakonom, saj brez utemeljenega razloga delavce neenako obravnava. Neobstoj dela je tako okoliščina, ki je lahko pomembna šele po izpolnjeni obveznosti reintegracije.
Obveznost vrnitve delavca nazaj na delo ni izpolnjena že s samim pozivom delodajalca in s prijavo v socialna zavarovanja, temveč z dejansko vrnitvijo delavca na delo. Če delodajalec delavcu opravljanja dela dejansko ne omogoči, kot v obravnavanem primeru trdi upnik v predlogu za izvršbo, torej obveznost reintegracije delavca še ni izpolnjena. Upnik pa lahko tudi sam doseže nadaljnji obstoj delovnega razmerja, s tem, da pravočasno vloži predlog za izvršbo zaradi vrnitve delavca na delo.
Dolžnik je bil sicer izbrisan iz poslovnega registra kot samostojni podjetnik posameznik, vendar oseba, ki je imela status podjetnika posameznika, tudi po izbrisu odgovarja za obveznosti v zvezi s svojo dejavnostjo, z vsem svojim premoženjem. Tako tudi za obveznosti do delavca, ki izhajajo iz časa pred prenehanjem njegovega statusa samostojnega podjetnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00063960
ZIZ člen 267, 270, 270/3, 270/4, 272. OZ člen 275, 321, 321/2, 419, 1018.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost obstoja terjatve - povezava med začasno odredbo in tožbenim zahtevkom - meje tožbenega zahtevka - vezanost na tožbeni zahtevek - pasivna stvarna legitimacija - subjektivne meje pravnomočnosti - namen predlagane začasne odredbe - prehod terjatve na poroka - regresna pravica poroka do dolžnika - odpust dolga
Pritrditi je pritožniku, da mora biti podana koneksnost med tožbenim zahtevkom in predlagano začasno odredbo. Tožbeni zahtevek in predlog za izdajo začasne odredbe morata biti v funkcionalnem razmerju. Ne zadostuje, da tožnica (in sodišče prve stopnje) trdi, da bo ob utemeljenem tožbenem zahtevku zoper prvo toženko, lahko tožnica ob nadaljevanju izvršilnega postopka dosegla plačilo od tretjega toženca. Toženec mora biti dolžnik materialnopravnega razmerja po tožbenem zahtevku, ki je podlaga predlagani začasni odredbi in če pasivna stvarna legitimacija po tožbenem zahtevku ne obstaja, mora sodišče predlog za izdajo začasne odredbe zavrniti. Vsebina in učinek začasne odredbe morata ostati v mejah tožbenega zahtevka, česar v danem primeru ni, saj je tožbeni zahtevek uveljavljan zoper drugo osebo (prvo toženko), kot je podan predlog za zavarovanje (tretji toženec).
končanje stečajnega postopka brez razdelitve upnikom - sklep o končanju stečajnega postopka brez razdelitve upnikom - ugovor upnika - ugovorni razlog - vročanje v stečajnem postopku - pavšalne navedbe
V skladu s četrtim odstavkom 379. člena ZFPPIPP je z ugovorom dovoljeno izpodbijati odločitev sodišča o končanju postopka, ker je vrednost premoženja stečajnega dolžnika ocenjena prenizko ali so stroški stečajnega postopka ocenjeni previsoko, ali je verjetno, da v stečajno maso spada določeno premoženje, ki ni bilo upoštevano, ali je verjetno, da bi bilo z izpodbijanjem dolžnikovih pravnih dejanj mogoče povečati premoženje, ki spada v stečajno maso.
ZDRS člen 40. ZOR člen 200. OZ člen 179. ZPP člen 8.
nezakonit izbris iz registra prebivalstva Republike Slovenije - vloga za pridobitev državljanstva RS - denarna odškodnina za gmotno škodo - denarna odškodnina za negmotno škodo - duševne bolečine - strah - pravična denarna odškodnina - ocena višine izgubljenega dobička - previsoka denarna odškodnina - načelo individualizacija višine odškodnine - dejansko prebivališče - kršitev človekovih pravic - prosta dokazna presoja
Dejstva, da je tožnik nekaj mesecev pred prej navedenim datumom sam odjavil svoje stalno prebivališče, sodišče prve stopnje ni spregledalo, kot poskuša prikazati pritožba, saj je v sodbi izrecno ugotovilo, da je tako ravnal iz poslovnih razlogov, ker si je iskal delo v Srbiji. Tudi očitek tožniku, da ni izkoristil pravnih sredstev v postopku za pridobitev državljanstva, ni utemeljen; jasno je namreč, da z morebitno pritožbo že zaradi neizpolnjevanja formalnega pogoja glede prijavljenega stalnega prebivališča ne bi uspel. Toženka je z izbrisom tožnika iz registra stalnega prebivalstva brez dvoma ravnala protipravno, ker je kršila tožnikove človekove pravice. Toženka se svoje krivde ne more razbremeniti, niti delno. Predmet dokazovanja v pravdi sta tako le še škoda ter vzročna zveza med škodo in izbrisom.
Toženka pa v celoti utemeljeno nasprotuje prisojeni odškodnini za premoženjsko škodo. Ta namreč ni avtomatična niti domnevana posledica izbrisa iz registra stalnega prebivalstva. Poleg tega pavšalna denarna odškodnina krije tudi premoženjsko škodo, ki jo je povzročil izbris. Tožnik bi moral svojo premoženjsko škodo konkretizirano zatrjevati in dokazati. Možnost, da sodišče odloči po prostem preudarku, namreč ne razbremenjuje stranke dolžnosti, da navede vsa dejstva in predlaga vse dokaze, na katere opira svoje zahtevke. Ker je obstoj škode (vključno z njeno višino) eden od konstitutivnih elementov odškodninske obveznosti, je bilo dokazno breme na tožniku. Izgubljeni dohodek predstavlja razliko med tistimi prihodki, ki bi jih tožnik ustvaril, če škodnega dogodka ne bi bilo, in o katerih sklepamo na podlagi podatkov iz preteklosti (torej iz tega, koliko je zaslužil pred izbrisom), ter tistimi prihodki, ki jih je kljub škodnemu dogodku na kakršenkoli način pridobil, tudi z delom na črno. Teh odločilnih dejstev tožnik med pravdo ni razkril. Tožnik s tem dokaznemu bremenu ni zadostil.
nesklepčna tožba - pravice družbenikov - izključitev družbenika iz d.o.o.
Podani tožbeni zahtevek ni manj od tožbenega zahtevka na izključitev družbenika po 501. členu ZGD-1. Je nekaj drugega, kajti v primeru ugoditve obravnavanemu tožbenemu zahtevku, bi imel drugotoženec formalni status družbenika, vendar brez vseh korporacijskih pravic. Bil bi "shizofreni družbenik".
Ker je odškodninska terjatev tožeče stranke do prvotožene stranke nastala po vpisu delitve v sodni register, niso izpolnjeni pogoji iz 592. člena v zvezi s 636. členom ZGD-1, da bi tožeča stranka lahko od drugotožene stranke zahtevala zavarovanje. Stališče sodišča prve stopnje, da gre pri solidarni odgovornosti po prvem odstavku 636. člena ZGD-1 in zahtevku na zagotovitev zavarovanja po 592. členu v zvezi s 636. členom ZGD‑1 za dva različna instituta je sicer pravilno, a kakor pritožbi utemeljeno navajata, je potrebno citirane določbe pri razlagi instituta zavarovanja uporabiti skupaj. To pomeni, da so varstva lahko deležni le tisti upniki terjatev, ki so nastale do vpisa v register, saj je namen zavarovanja po 592. členu ZGD-1 v zvezi s 636. členom ZGD-1 enak kot pri jamstvu po prvem odstavku 636. člena ZGD-1.
O spornem vprašanju kdo je veljavni zakoniti zastopnik in procesna dejanja katerega od pooblaščencev so upoštevna, sodišče prve stopnje ni odločilo v tem postopku in tudi ne v matičnem pravdnem postopku. Do tedaj ni možno vsebinsko obravnavati ugovora tožene stranke.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00063094
KZ-1 člen 47, 47/5.
zamuda s plačilom - denarna kazen - stranska denarna kazen - odlog plačila - delo v splošno korist
S sklicevanjem na šibko finančno stanje kot posledico nemožnosti redne zaposlitve vsled širokega obsega opravljanja dela v splošno korist namreč ne more uspeti, saj je situacija, če je storilec v zamudi s plačilom posameznega obroka denarne kazni, jasno, določno in nedvoumno zakonsko urejena.
plačilo dobavljene električne energije - upravnik - pasivna legitimacija upravnika - nastopanje v svojem imenu in za svoj račun - etažni lastniki kot stranka postopka - razlaga pogodbenih določil - jasna pogodbena določila - načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij
Pogodba res ne vsebuje zaveze upravnika, da bo prevzel dolžnost plačila v primeru, če etažni lastniki ne plačajo dolga ali postanejo plačilno nesposobni, vsebuje pa ugotovitev (2. alineja 1. člena), da upravnik nastopa kot plačnik računov za dobavljeno električno energijo ter morebitnih drugih storitev po Pogodbah o dobavi. Drži sicer, da če ima tretji (dobavitelj storitev – tožeča stranka) veljavno sklenjeno pogodbo z etažnimi lastniki (Pogodba o dobavi), mora upravnik brez odlašanja izpolniti zapadle denarne obveznosti tretjim osebam iz pogodb glede upravljanja večstanovanjske stavbe, glede na prejeta plačila (torej, ko jih prejeme) od vsakega posameznega etažnega lastnika (prvi odstavek 71. člena SZ-1). Vendar pa se lahko upravnik skladno z načelom prostega urejanja obligacijskih razmerij z dobaviteljem dogovori tudi drugače.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00062339
ZASP člen 22, 31, 81, 81/1, 146, 146/1, 146/1-1, 146/1-6, 146/1-8, 147, 147/1, 147/4, 168, 168/1, 168/2, 168/3, 168/4. OZ člen 193, 198, 336, 336/1, 346, 347, 347, 347/1. URS člen 22, 60.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - uporaba avtorskega dela - kabelska retransmisija - nadomestilo za uporabo - zastaranje zahtevka - neupravičena obogatitev - občasna terjatev - začetek teka zastaralnega roka - višina nadomestila - tarifa - običajni honorar - določitev primernega denarnega nadomestila - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča - pravna varnost - sodba presenečenja - legitimno pričakovanje - civilna kazen
V smislu enakega obravnavanja kabelskih operaterjev, zagotavljanja konkurenčnosti med njimi ter predvidljivosti je treba v vseh istovrstnih postopkih določanja primernega nadomestila uporabiti enak način določitve primernega nadomestila.
Pri določitvi primernega nadomestila za uporabo pravic je treba upoštevati tisto tarifo, ki je veljala v obdobju za katerega se določa primerno nadomestilo. Le ta odraža običajno vrednost pravice v določenem obdobju.
Niso utemeljeni pritožbeni očitki, da je sodišče prve stopnje poseglo v pravno varnost, konkurenčnost in enakost kabelskih operaterjev, ker je za izračun primernega nadomestila uporabilo drugo osnovo. Vsakokrat je namreč znana višine osnove, ki se praviloma spreminja največ enkrat letno, kot tudi miselna pot izračuna, zato o posegu v pravno varnost in predvidljivost ni mogoče govoriti.
Zmotno je prepričanje tožene stranke, da je sodišče prve stopnje kršilo njena legitimna pričakovanja glede višine primernega nadomestila, ker je le to določilo v višjem znesku kot v podobnih postopkih. Takšno pričakovanje bi bilo legitimno le, če se pravno odločilne objektivne okoliščine ne bi spremenile in sodišče ne bi ugotovilo drugačnega dejanskega stanja.
Dejansko stanje, ki je podlaga za priznanje pravic oziroma naložitev obveznosti, predstavljajo dejstva, ki so nastala do izdaje drugostopenjske upravne odločbe in bi lahko predstavljala dejansko podlago za odločanje o pravici oziroma obveznosti materialnega prava. Dejansko stanje, ki je nastalo po izdaji izpodbijane dokončne odločbe toženke, je lahko le predmet novega postopka pri toženki.
Upoštevajoč, da je upravni organ v tem sporu pri odločanju vezan na dejansko stanje, ugotovljeno v postopku do izdaje dokončne odločbe, in da je bila začasna odredba, ki spreminja dotedanji predhodni režim stikov, izdana 20. 12. 202010, ni pravilna odločitev toženca o zavrženju vloge tožnika z dne 21. 10. 2020.
ZDoh-2 člen 27, 27/5, 38, 38/6. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8. ZDavP-2 člen 57, 97.
sodna poravnava kot izvršilni naslov - delna izpolnitev obveznosti - bruto ali neto znesek - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - prenehanje delovnega razmerja - izpolnitev obveznosti - povrnitev neutemeljeno povzročenih izvršilnih stroškov
Presoja pravilnosti obračuna davčnega odtegljaja in prispevkov za socialno varnost ter presoja, ali je pravilno, da so bili davčni odtegljaj in prispevki sploh obračunani in plačani, ni predmet civilnega izvršilnega postopka in presega pristojnost izvršilnega sodišča, temveč spada v pristojnost presoje davčnih organov (FURS). Morebitne napake pri izračunu oziroma plačilu davčnega odtegljaja in prispevkov ter posledično vrnitev neutemeljeno oziroma preveč plačane dohodnine in prispevkov, mora upnik zato uveljavljati pri pristojnem davčnem organu po pravilih, ki jih določajo davčni predpisi, morebitno sodno varstvo pa lahko nato uveljavlja v upravnem sporu. V postopku pred davčnim organom v zvezi z odločanjem o vrnitvi preveč oziroma neutemeljeno plačanega davka in prispevkov in ne v civilnem izvršilnem postopku se tako tudi presoja, ali s sodno poravnavo dogovorjena odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi odpovedi spada med izjeme od obveznosti plačila dohodnine po 5. točki 27. člena ZDoh-2.3
ZIZ člen 17, 21, 58, 58/1. ZDoh-2 člen 44, 44/1, 44/1-9. ZDR-1 člen 108.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - denarna odpravnina - ugovor zoper sklep o izvršbi - določnost izvršilnega naslova - obdavčljivi prejemki - neprerekana dejstva
Od pravnega vprašanja, ali je dogovorjena odpravnina obdavčljiva, je odvisna odločitev o obravnavanem ugovoru. Za izvršilni naslov so podani parametri za izračun neto zneska terjatve - ti so namreč določeni že v pozitivni zakonodaji. Ker je terjatev na omenjeni način določljiva, izvršilno sodišče sme ugotavljati odgovor na navedeno vprašanje in na vprašanje, ali je neto znesek pravilno izračunan. Obseg slednjega pa je odvisen tudi od trditvene in dokazne podlage strank postopka.
V davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja se ne všteva odpravnina zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je določena kot pravica iz delovnega razmerja in izplačana pod pogoji, ki jih določa zakon, v višini odpravnine, kot je določena zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, ki jo je delodajalec dolžan izplačati na podlagi zakona, vendar največ do višine desetih povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji. To pomeni, da ni obdavčljiva le odpravnina, kot jo določa zakon, in ne (večja) odpravnina, za katero se delodajalec in delavec lahko dodatno dogovorita.
procesna sposobnost dediča - dvom v procesno sposobnost stranke - dedna izjava - veljavnost dedne izjave - izjava o odstopu dednega deleža v korist sodediča - duševna bolezen - paranoidna shizofrenija
Tudi v zapuščinskem postopku mora sodišče na prvi stopnji in v pritožbenem postopku po uradni dolžnosti paziti med drugim na to, ali so vsi udeleženci procesno sposobni oziroma ali zastopa procesno nesposobnega udeleženca njegov zakoniti zastopnik oziroma skrbnik (80. člen ZPP). V pritožbenem postopku je dedič po zakoniti dedinji izkazal utemeljen dvom o njeni procesni sposobnosti in o tem, ali je bila sposobna izraziti svojo voljo glede sprejema dediščine in odstopa svojega dednega deleža sodediču.
pravica do starostne pokojnine - znižanje starostne meje - prevzemnik kmečkega gospodarstva - vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje - sprememba sodbe
Tožniku je bila res priznana pokojninska oziroma zavarovalna doba kot prevzemniku kmečkega gospodarstva od 23. 6. 1979 do 7. 10. 1981 in od 9. 12. 1982 do 30. 6. 1983. Vendar tako priznana doba ne pomeni, da je bil tožnik v tem obdobju tudi vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Do vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kmetov namreč po predpisih veljavnih v spornem obdobju niti ni moglo priti. Zato znižanje starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine in posledično priznanje starostne pokojnine že s 1. 6. 2021 ni mogoče.
OZ člen 87, 593, 311, 312, 312/1, 312/2, 314, 336, 336/1, 337, 347, 347/1, 344. ZPP člen 7, 8, 339, 339/2-12, 339/2-14, 353, 358.
ugovor zastaranja - začetek teka zastaralnega roka - ugovor pobota - materialnopravno pobotanje - predpravdni pobot - pobotna izjava - ugoditev pritožbi - delno prenehanje terjatve med pravdnim postopkom - pogoji za materialnopravno pobotnje - obrestne obresti - prepoved anatocizma - neupravičena pridobitev - nepošteni pridobitelj - podrejene obveznice - ničnost prodajne pogodbe - pravnomočna sodna odločba - pojasnilna dolžnost - lastnost obveznice - zakonske zamudne obresti - kršitev pojasnilne dolžnosti - izbris obveznic - nepoštenost
Pritožbene navedbe o nepravilno zavrnjenem toženkinem ugovoru zastaranja so neutemeljene. Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da triletni zastaralni rok ni začel teči že s toženkinim obvestilom o izbrisu podrejenih obveznic, ampak šele s tožničino vložitvijo ugotovitvenega zahtevka na ničnost v zadevi P 159/2017, saj je glede na okoliščine konkretnega primera tožnica bila lahko šele takrat seznanjena tako z vsemi pomembnimi dejanskimi okoliščinami v zvezi s sporno (kasneje ugotovljeno nicno) pogodbo o nakupu obveznic kot tudi z njihovimi pravnimi posledicami in s svojim pravnim položajem. Do dneva vložitve tožbe tožničina terjatev zato še ni zastarala.
Sodišče prve stopnje je pravilno opredelilo toženkino ravnanje kot neposteno v smislu 193. člena OZ. Zato je tudi materialnopravilna odločitev sodišča prve stopnje, je tožničin zahtevek za zakonske zamudne obresti glede na 193. clen OZ utemeljen od dne, ko je toženka prejela denar. Zamudne obresti V primeni neupravičene pridobitve, ki je materialnopravna podlaga vtoževane terjatve, so namreč v 193. členu OZ izrecno določene in se, če je bil pridobitelj neposten, plačajo od dneva pridobitve. V konkretnem primeru gre torej za dan 15. 2. 2007, ko je tožnica vplačala sporne obveznice toženki, in zakonske zamudne obresti od tega trenutka dalje v plačilo zapadajo dnevno.
Glede na to, da gre pri pobotanih teijatvah za istovrstne, vzajemne in zapadle terjatve, med pravdnima strankama pa ni bilo sporno, da je tožnica pobotno izjavo podala, niti ni bil za tožnico sporen obstoj toženkine terjatve, pritožbeno sodišče pritrjuje toženki, da je treba upoštevati njen materialnopravno pobotni ugovor.
ZASP člen 168. ZDDV-1 člen 3, 3/1. ZPreZP-1 člen 3, 3/1, 14, 14/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (2006) člen 13.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - uporaba fonograma - neobstoj pogodbenega razmerja - dovoljenje za uporabo avtorskega dela - odškodninski zahtevek - civilni delikt - terjatev iz naslova DDV - plačilo nadomestila stroškov izterjave - tarifa za uporabo avtorskih del - revalorizacija
Tožeča stranka bi bila upravičena do nadomestila DDV, če bi bila sama zavezana za plačilo DDV. Ker pa odškodnina za civilni delikt ni nadomestilo niti za dobavo blaga niti za opravljeno storitev v smislu prvega odstavka 3. člena ZDDV-1, tožeča stranka ne more zahtevati povrnitve DDV od tožene stranke. Neposlovne obveznosti nastanejo neposredno na podlagi zakona in niso posledica dobave blaga ali opravljene storitve, ki ju kot predmet obdavčitve med drugim določa 3. člen ZDDV-1.
Ker obveznost tožene stranke ne izvira iz pogodbenega razmerja, ampak gre za odškodninski zahtevek, tožeča stranka že iz tega razloga ni upravičena do nadomestila za stroške izterjave. V skladu s prvim odstavkom 3. člena ZPreZP-1 se namreč ZPreZP-1 uporablja le v primeru pogodb, ki so sklenjene med gospodarskimi subjekti ali med gospodarskimi subjekti in javnimi organi, kadar mora ena stranka dobaviti blago ali opraviti storitev, druga stranka pa izpolniti denarno obveznost.
ZPIZ-2 člen 99, 100, 100/1, 101, 101/1, 101/2.. ZPP člen 287, 287/2.
dodatek za pomoč in postrežbo - uživalec invalidske pokojnine - slabovidna oseba
Nedvomno so pri opravljanju osnovnih življenjskih opravil potrebna osebna prizadevanja tožnika in pri hoji tudi ortopedski pripomoček (palica), vendar omenjeno ni odločilno. Odločilna je ugotovitev, da tožnik pri opravljanju večine osnovnih potreb ne potrebuje pomoči druge osebe. Sodišče prve stopnje je tako pravilno presodilo izvedene dokaze, iz katerih izhaja, da tožnik še vedno večino osnovnih življenjskih opravil (torej kljub dodatnim osebnim prizadevanjem in ob pomoči ortopedskih pripomočkov) opravlja samostojno.