• Najdi
  • <<
  • <
  • 18
  • od 24
  • >
  • >>
  • 341.
    VDSS Sodba Psp 279/2022
    7.12.2022
    SOCIALNO ZAVAROVANJE
    VDS00064036
    ZUTD člen 8, 8/1, 8/2, 127, 127/1, 127/3, 127/4.. ZZSDT člen 6, 6/1, 6/2.
    brezposelna oseba - vpis v evidenco - tujec - zavrnitev vpisa
    Ni dvoma, da tožnica ni državljanka Republike Slovenije, da je tujka, da v Sloveniji nima začasnega niti stalnega prebivališča, in da je bila njena zahteva o mednarodni zaščiti s sklepom Ministrstva za notranje RS z dne 19. 11. 2020 pravnomočno zavržena.

    V zadevi ni podan dejanski stan iz 8. člena ZUTD, saj po njem za brezposelno osebo šteje iskalec zaposlitve, ki je zmožen za delo, prijavljen na zavodu in aktivno išče zaposlitev, pa ni v delovnem razmerju, ni samozaposlen, ni družbenik in poslovodna oseba, ni kmet, ni upokojenec in nima statusa dijaka, vajenca, študenta ali udeleženca izobraževanja odraslih mlajših od 26 let.
  • 342.
    VSM Sklep II Kp 38432/2010
    7.12.2022
    IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00063094
    KZ-1 člen 47, 47/5.
    zamuda s plačilom - denarna kazen - stranska denarna kazen - odlog plačila - delo v splošno korist
    S sklicevanjem na šibko finančno stanje kot posledico nemožnosti redne zaposlitve vsled širokega obsega opravljanja dela v splošno korist namreč ne more uspeti, saj je situacija, če je storilec v zamudi s plačilom posameznega obroka denarne kazni, jasno, določno in nedvoumno zakonsko urejena.
  • 343.
    VSL Sklep I Ip 1483/2022
    7.12.2022
    DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
    VSL00063045
    ZIZ člen 213. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1. ZGD-1 člen 7, 7/1.
    izvršba zaradi vrnitve delavca na delo - rok za vložitev predloga za izvršbo - vzpostavitev delovnega razmerja - poziv delavcu za vrnitev na delo - dejansko opravljanje dela - pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas - obstoj delovnega razmerja - pravice iz delovnega razmerja - odgovornost samostojnega podjetnika posameznika - izbris samostojnega podjetnika iz poslovnega registra - obveznosti do delavcev - reintegracija delavca - postopek izredne odpovedi - prostovoljna izpolnitev obveznosti
    S tem, ko sodišče s sodbo ugotovi nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, se delovno razmerje ponovno vzpostavi le za čas do izteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti poziva delavca nazaj na delo. Za naprej pa se delovno razmerje vzpostavi, če delodajalec prostovoljno izpolni svojo obveznost poziva delavca nazaj na delo, oziroma, če delavec pravočasno, to je v roku šestih mesecev, vloži predlog za izvršbo za uveljavitev nedenarne terjatve vrnitve delavca nazaj na delo. S tem delavec upraviči nadaljnji obstoj delovnega razmerja tudi za naprej. V kolikor je delovno razmerje vzpostavljeno tudi za naprej, pa traja vse do morebitne ponovne delodajalčeve ponovne odpovedi delovnega razmerja. Delavec mora namreč imeti enako pravno varstvo kot je predpisano za poslovni odpovedni razlog.

    Veljavna ureditev ne dopušča takojšnjega prenehanja delovnega razmerja, ko ta razlog nastane, ampak mora delodajalec izvesti predpisan postopek odpovedi, četudi ga začne morda takoj po reintegraciji. Razumevanje, da obveznost reintegracije nemudoma preneha, če ni na voljo dela, krši ustavno načelo enakosti pred zakonom, saj brez utemeljenega razloga delavce neenako obravnava. Neobstoj dela je tako okoliščina, ki je lahko pomembna šele po izpolnjeni obveznosti reintegracije.

    Obveznost vrnitve delavca nazaj na delo ni izpolnjena že s samim pozivom delodajalca in s prijavo v socialna zavarovanja, temveč z dejansko vrnitvijo delavca na delo. Če delodajalec delavcu opravljanja dela dejansko ne omogoči, kot v obravnavanem primeru trdi upnik v predlogu za izvršbo, torej obveznost reintegracije delavca še ni izpolnjena. Upnik pa lahko tudi sam doseže nadaljnji obstoj delovnega razmerja, s tem, da pravočasno vloži predlog za izvršbo zaradi vrnitve delavca na delo.

    Dolžnik je bil sicer izbrisan iz poslovnega registra kot samostojni podjetnik posameznik, vendar oseba, ki je imela status podjetnika posameznika, tudi po izbrisu odgovarja za obveznosti v zvezi s svojo dejavnostjo, z vsem svojim premoženjem. Tako tudi za obveznosti do delavca, ki izhajajo iz časa pred prenehanjem njegovega statusa samostojnega podjetnika.
  • 344.
    VSC Sodba Cpg 138/2022
    7.12.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSC00063206
    ZZVZZ člen 87. ZPP člen 212, 338, 338/2-8, 353.
    povrnitev škode - kršitev ukrepov iz varstva pri delu - zaslišanje stranke
    Gre za pavšalen očitek, napačno ugotovljenega dejanskega stanja in posledično zmotne uporabe materialnega prava. V konkretni pravdi je tožena stranka oporekala tožbenemu zahtevku po temelju, iz previdnosti pa tudi po višini kot izhaja iz njenih navedb. Za svoje trditve je predlagala dokaze (listinske, zaslišanje prič in izvedencev), ki jih je prvostopno sodišče tudi izvedlo (4. točka obrazložitve prvostopne sodbe) in na podlagi izvedenih dokazov v skladu z 8. členom ZPP ugotovilo katera dejstva šteje za dokazana in katera ne. Tožena stranka je s svojimi materialnopravnimi ugovori v postopku (glede soprispevka delavca po 171. členu Obligacijskega zakonika) v določenem delu uspela in je bil tožbeni zahtevek v tem delu zavrnjen. Torej je neutemeljen očitek, da se prvostopno sodišče do navedb tožene stranke v izpodbijani sodbi ni opredelilo, oziroma jih je štelo za irelevantne, da je napačno ugotovilo dejansko stanje in posledično napačno uporabilo materialno pravo.
  • 345.
    VSL Sklep Cst 354/2022
    7.12.2022
    STEČAJNO PRAVO
    VSL00062394
    ZFPPIPP člen 123, 123/2, 379, 379/4.
    končanje stečajnega postopka brez razdelitve upnikom - sklep o končanju stečajnega postopka brez razdelitve upnikom - ugovor upnika - ugovorni razlog - vročanje v stečajnem postopku - pavšalne navedbe
    V skladu s četrtim odstavkom 379. člena ZFPPIPP je z ugovorom dovoljeno izpodbijati odločitev sodišča o končanju postopka, ker je vrednost premoženja stečajnega dolžnika ocenjena prenizko ali so stroški stečajnega postopka ocenjeni previsoko, ali je verjetno, da v stečajno maso spada določeno premoženje, ki ni bilo upoštevano, ali je verjetno, da bi bilo z izpodbijanjem dolžnikovih pravnih dejanj mogoče povečati premoženje, ki spada v stečajno maso.
  • 346.
    VSL Sklep I Cpg 449/2022
    7.12.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
    VSL00063778
    ZPP člen 32, 32/2-7, 44, 44/3, 482. ZGD-1 člen 50, 50/1-13, 512, 513. Odvetniška tarifa (2015) člen 3. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 30.
    gospodarski spor - vrednost spornega predmeta - navedba vrednosti spornega predmeta v tožbi - presoja vrednosti spornega predmeta - stvarna pristojnost v gospodarskem sporu - pristojnost okrožnega sodišča ne glede na vrednost spornega predmeta - povrnitev stroškov postopka - odmera stroškov postopka - čas odločanja sodišča - nastanek terjatve za povrnitev stroškov - ponovno odločanje - veljavna odvetniška tarifa - nepravdni postopek - neocenljiva zadeva - vrednotenje odvetniških storitev - merila - pravica družbenika do informacije in vpogleda
    Z vidika odmere stroškov postopka je bistven čas odločanja sodišča. Takrat namreč nastane terjatev za povrnitev stroškov postopka nasprotni stranki. Pritožbeno sodišče je sklep sodišča prve stopnje v III. točki izreka o stroških razveljavilo. Ker je posledično sodišče prve stopnje o stroških postopka odločalo ponovno, bi moralo uporabiti v času (ponovnega) odločanja veljavno tarifo.

    Po mnenju pritožbenega sodišča zahteva predlagatelja do informacije in vpogleda na podlagi 513. člena ZGD-1 predstavlja neocenljivo zadevo. Vsebino omenjene pravice določa 512. člen ZGD-1, ki pravi, da mora poslovodja družbenika na njegovo zahtevo nemudoma obvestiti o zadevah družbe ter mu dovoliti vpogled v knjige in spise. Iz vsebine navedene določbe je razvidno, da je narava zahteve taka, da je ni mogoče izraziti v denarju. Glede na navedeno je tako v skladu s tarifno številko 30 Odvetniške tarife treba uporabiti merila iz 3. člena Odvetniške tarife.
  • 347.
    VSL Sklep Cst 364/2022
    7.12.2022
    STEČAJNO PRAVO
    VSL00062291
    ZFPPIPP člen 126, 420, 422, 422/1. ZGD-1 člen 402, 402/1, 402/1-3, 404, 404/5, 521, 521/1, 521/1-7.
    postopek prisilne likvidacije - začetek postopka prisilne likvidacije - sklep o začetku postopka - pritožba proti sklepu - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - stranke postopka prisilne likvidacije - nedovoljena pritožba dolžnika - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - nedelovanje poslovodstva - zavrnitev dokaznega predloga - nezadostna trditvena podlaga - pravica do izjave v postopku
    Pritožbene navedbe, da je poslovodstvo delovalo s tem, ko je angažiralo odvetnike za zastopanje v tem postopku, da je komuniciralo s sodiščem, sprejemalo sodne pošiljke in vložilo ugovor zoper predlog za prisilno likvidacijo, ne predstavljajo pravno zahtevanega dejanega stanja, da je poslovodstvo družbe v času 6 mesecev pred začetkom tega postopka res delovalo. Argumentacija, ki se je poslužuje pritožnica, da je potrebno uporabiti zgolj jezikovno razlago zakona glede vsebine poslovanja gospodarske družbe, ne zdrži pritožbene presoje. Nedvomno je primarna jezikovna razlaga zakona, vendar pa je enako pomembna namenska razlaga zakona. Sodišče prve stopnje je tako pravilno zaključilo, da zgolj dejstvo, da je direktorica družbe izvajala aktivnosti v zvezi s prevzemanjem pošte, angažiranje odvetnikov itd. v zvezi s tem postopkom ne izkazujejo poslovanja poslovodstva v času 6 mesecev pred začetkom tega postopka.
  • 348.
    VSC Sodba Cpg 134/2022
    7.12.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSC00063119
    ZPP člen 8, 254, 339, 339/2-8, 339/2-14, 353. OZ-UPB1 člen 642, 642/4.
    dokazovanje z izvedencem - zastaranje terjatve - dokaz z novim izvedencem - dokazni predlog z novim izvedencem
    Pritožnica se neutemeljeno zavzema, da so bili v konkretni zadevi podani razlogi iz (upoštevaje vsebino pritožbe tretjega odstavka) 254. člena ZPP za angažiranje novega sodnega izvedenca. Tudi po presoji pritožbenega sodišča v ekspertizi angažiranega izvedenca ni podanih takšnih okoliščin (nasprotij, pomanjkljivosti, utemeljenega dvoma v pravilnost podanega mnenja), ki bi narekovale angažiranje novega izvedenca. Obširnemu pritožbenemu nestrinjanju z zaključki izvedenca, kar ni utemeljen razlog za angažiranje novega, ni mogoče slediti.

    Podjemnik pridobi pravico do plačila, ko je delo opravljeno. Šlo je za ustno naročilo in toženka, ki se brani, da takšnega naročila sploh ni bilo, ne more sedaj uspešno v smislu zastaranja ločevati opravljanega dela na fazo izdelave programa (op. tudi sicer iz izpodbijane sodbe izhaja, da je šlo za poskusno uporabo in da so sledile še dodelave, popravki in nadgradnje) in fazo vzdrževanja. Za takšen zaključek bi morala toženka zatrjevati in izkazati dogovor o izročitvi in prevzemu opravljenega posla po delih v smislu četrtega odstavka 642. člena Obligacijskega zakonika.

    V našem procesnem pravu je uveljavljeno načelo proste presoje dokazov z upoštevanjem metodološkega napotka iz 8. člena ZPP. Izpostavljanje, da tožnik ni delal evidence opravljenih delovnih ur, da ne razpolaga s popisom ur in s kakršnokoli evidenco ur (op. na drugem mestu se v pritožbi omenja sistem za upravljanje različic), potrjeno s strani toženke, je neutemeljeno, saj so bili obseg tožnikovega dela in njegova vrednost ugotovljeni z drugimi izvedenimi dokazi.

    V našem procesnem pravu je uveljavljeno načelo proste presoje dokazov z upoštevanjem metodološkega napotka iz 8. člena ZPP. Izpostavljanje, da tožnik ni delal evidence opravljenih delovnih ur, da ne razpolaga s popisom ur in s kakršnokoli evidenco ur (op. na drugem mestu se v pritožbi omenja sistem za upravljanje različic), potrjeno s strani toženke, je neutemeljeno, saj so bili obseg tožnikovega dela in njegova vrednost ugotovljeni z drugimi izvedenimi dokazi.
  • 349.
    VDSS Sodba Psp 295/2022
    7.12.2022
    PRAVO EVROPSKE UNIJE - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
    VDS00063497
    ZZVZZ člen 44a.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 135, 135/1.. Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 20, 20/1, 20/2.
    zdravljenje v tujini - povračilo stroškov - izčrpane možnosti zdravljenja v sloveniji - pravni standard
    Glede izčrpanih možnosti za zdravljenje v Sloveniji gre za pravni standard. Kdaj so izčrpane možnosti za zdravljenje izhaja tudi iz številnih sodnih odločb. Tako v sodbi VIII Ips 179/2013 z dne 9. 12. 2013 revizijsko sodišče poudarja, da iz prvega odstavka 135. člena Pravila OZZ (v bistvu za enako besedilo gre v 44.a členu ZZVZZ) izhaja, da ima zavarovana oseba pravico do pregleda, preiskave in zdravljenja v tujini oziroma do povračila stroškov teh storitev, če so v Sloveniji izčrpane možnosti, z zdravljenjem oziroma pregledom v drugi državi pa je utemeljeno pričakovati ozdravitev ali izboljšanje zdravstvenega stanja oziroma preprečiti nadaljnje poslabšanje.

    Pravica do zdravljenja v tujini (v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja) uporabniku ne zagotavlja tudi trenutnih (vrhunskih) dosežkov medicinske znanosti in tehnike, temveč le storitve v mejah zakonov in s podzakonskimi predpisi določenih standardov.
  • 350.
    VSC Sodba Cpg 137/2022
    7.12.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSC00062403
    OZ člen 287, 288, 335, 337, 344, 349, 364, 369, 619-648. ZPP člen 212, 214.
    zastaranje - vračunanje dolga - dobava blaga oz. oprava storitev - fiktivni račun - podpis obrazca IOP (izpis odprtih postavk)
    Pritožba smiselno uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja (340. člen ZPP), vendar je tovrsten očitek neutemeljen. Tožena stranka je tako v ugovoru zoper sklep o izvršbi kot tudi v odgovoru na dopolnitev tožbe zelo pavšalno prerekala navedbe tožeče stranke v dopolnitvi tožbe, kjer je tožeča stranka pojasnila oziroma utemeljila svoj zahtevek tako po pravni kot tudi dejanski podlagi in za svoje navedbe predložila tudi dokaze. Tožena stranka je navedla samo, da ne soglaša z navedbo dokumentov, da je neutemeljena upnikova terjatev, da so ji navedene vrednosti nejasne, da vrednost tožbenega zahtevka ne ustreza stanju v njenih poslovnih knjigah, da obračun obresti ni pravilen. Za svoje navedbe ni predlagala nobenega dokaza (212. in 214. člen ZPP). Na prvem naroku za glavno obravnavo je toženec celo izrecno izjavil, da opravljene storitve oz. dobava blaga po vtoževanih računih za toženo stranko ni sporna. Zato so pritožbeni očitki, da sodišče ni pozvalo tožečo stranko k predložitvi dodatnih dokazil o opravljenih storitvah oz. izročitvi blaga, kakor tudi glede prejema vtoževanih računov, povsem neutemeljeni.
  • 351.
    VSC Sklep III Cpg 116/2022
    7.12.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSC00063410
    ZPP člen 343, 343/4.
    zakoniti zastopniki - pooblaščenec - sporno dejansko vprašanje - sporno pravno vprašanje
    O spornem vprašanju kdo je veljavni zakoniti zastopnik in procesna dejanja katerega od pooblaščencev so upoštevna sodišče prve stopnje ni odločilo. Do tedaj ni možno zavreči pritožbe zoper sodbo.
  • 352.
    VSL Sodba I Cp 1348/2022
    7.12.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL00062075
    OZ člen 190, 198. ZPP člen 324.
    neupravičena obogatitev - solastnina - uporaba solastne nepremičnine - uporaba solastne hiše - nadomestilo koristi od uporabe (uporabnina) - plačilo uporabnine za uporabo solastne stvari - souporaba nepremičnine - nemožnost uporabe solastne nepremičnine - nevzdržna solastninska skupnost - (ne)prostovoljnost izselitve - prikrajšanje - obnovitvena dela na nepremičnini - adaptacija v samostojno stanovanjsko enoto - dejanska uporaba nepremičnine - pobotni ugovor
    Pravilno je stališče prve stopnje, da uporabe hiše ne gre enačiti zgolj z bivanjem v njej in se z drugačnim pritožbenim zavzemanjem senat ne strinja. Bistveno je, da toženec ni dokazal, da je imela tudi v tem času hiše v izključni posesti tožnica, kot je to sodišče ugotovilo za obdobje od novembra 1993 do konca junija 1997, saj bi bilo kaj takega zoper njegove lastne trditve (da je 24. 6. 1997 v izvršbi znova uspel pridobiti posest). Do uporabnine od tožnice zato v tem času toženec ni upravičen.
  • 353.
    VSL Sodba V Cpg 562/2022
    7.12.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
    VSL00062280
    ZIL-1 člen 44, 44/1, 44/1-b. ZPP člen 212.
    blagovna znamka - podobnost znamk - razlikovalni element - verjetnost zmede v javnosti - trditveno in dokazno breme
    Verjetnost zmede v javnosti kot del abstraktnega zakonskega dejanskega stanu točke b prvega odstavka 44. člena ZIL-1, tožeča stranka napačno povezuje z razlikovalnimi elementi blagovne znamke. Ponavlja, da sta si obravnavani znamki v bistvenem enaki, saj sta registrirani v enakih razredih in ponujata enake storitve. Uporaba točke b prvega odstavka 44. člena ZIL-1 predvideva enakost ali podobnost z znakom prejšnje znamke in podobnost ali enakost blaga ali storitev, na katera se nanašata znak in znamka, vendar mora biti izkazana tudi verjetnost zmede v javnosti, pri čemer verjetnost zmede vključuje verjetnost povezovanja s prejšnjo znamko.
  • 354.
    VSM Sodba III Kp 44026/2022
    7.12.2022
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00062088
    KZ-1 člen 3, 3/1, 48a, 73, 308, 308/3, 308/6, 308/8. ZKP člen 285č, 285č/6, 450b, 450b/2, 450č, 450č/3.
    kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - izgon tujca iz države - sporazum o priznanju krivde - varnostni ukrep odvzema predmetov - odločba o kazenski sankciji - fakultativni odvzem predmetov
    V obravnavanem primeru izrečene sodbe na podlagi sklenjenega sporazuma o priznanju krivde, ki ne zajema pritožbeno problematiziranega (fakultativno določenega) varnostnega ukrepa odvzema predmetov, bi dodajanje te kazenske sankcije v sodbo, glede na navedene zakonske podlage in upoštevaje sprejeta stališča sodne prakse, pomenilo nedovoljeno dopolnjevanje volje strank.
  • 355.
    VSL Sodba I Cpg 167/2022
    7.12.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL00063782
    OZ člen 104, 104/3. ZPP člen 8.
    odplačen odstop terjatve - vrnitev dvojne are - odstop od pogodbe - kršitev pogodbene obveznosti - jasna pogodbena določila - prosta presoja dokazov - verodostojnost priče
    Ne glede na to, kakšne obveznosti je tožeča stranka izpolnila pred sklenitvijo Pogodbe, je bila po sklenitvi dolžna izpolniti tiste, ki so bile določene s Pogodbo. Pritožbene navedbe v zvezi s tem, da je pogojevanje izvršitve Pogodbe z dodatnimi dokazili v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji niso utemeljene, saj je bila tožeča stranka že ob oziroma pred podpisom seznanjena, kakšne bodo njene obveznosti po Pogodbi in se je z njenim podpisom s takimi obveznostmi v celoti strinjala.

    Ker sodišče v skladu z 8. členom ZPP ni omejeno z dokaznimi pravili, lahko dokaze prosto presoja. Zgolj zaradi dejstva, da je priča zaposlena pri toženi stranki, njeni izpovedbi ni mogoče odreči dokazne vrednosti. Sodišče verodostojnost priče presoja na podlagi njene izpovedi in neposrednega vtisa ob zaslišanju, nato pa izpoved oceni, tako kot mu nalaga 8. člen, ob upoštevanju presoje preostalih dokazov v postopku ter na podlagi uspeha celotnega postopka.
  • 356.
    VSL Sodba in sklep I Cpg 50/2022
    7.12.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
    VSL00062156
    ZPP člen 7, 212.
    zavarovalna pogodba - zavarovanje prevozniške odgovornosti - posebni pogoji zavarovanja - plačilo zavarovalne premije - obračun premije - trditveno in dokazno breme - razporeditev trditvenega in dokaznega bremena - pravica stranke do izjave - prepozna dopolnitev pritožbe - sklicevanje na sodno prakso
    Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da bi morebitno znižanje premijske stopnje na podlagi škodnega rezultata v skladu z 2. členom Posebnih pogojev, ki bi se moralo uporabiti že pri akontacijskem računu za leto 2019, morala zatrjevati in dokazati tožena stranka, ki nosi trditveno in dokazno breme glede dejstev, ki so ji v korist, ter da tožena stranka zgolj z zanikanjem navedb tožeče stranke, da je imela slab škodni rezultat, in zatrjevanjem, da prvič vidi svojo škodno kartico, tega bremena ni zmogla.
  • 357.
    VSM Sklep IV Kp 52082/2021
    7.12.2022
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00061896
    ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1, 402, 402/3, 437, 437/1. KZ-1 člen 211, 211/1.
    kaznivo dejanje goljufije - zavrženje obtožnega predloga - opis kaznivega dejanja - dejanje ni kaznivo dejanje - zakonski znaki - konkretizacija zakonskih znakov - obarvani naklep - preslepitveni namen - lažnivo prikazovanje dejanskih okoliščin - civilnopravno razmerje
    Opis kaznivega dejanja je najpomembnejša sestavina obtožnega akta, saj predstavlja okvir za ugotavljanje dejanskega stanja in mora biti konkretiziran do te mere, da omogoča pravno vrednotenje obdolženčevega ravnanja oziroma sklepanje o obstoju ali neobstoju kaznivega dejanja ter uresničevanje obdolženčeve pravice do obrambe, ki je lahko učinkovita le, če so zakonski znaki kaznivega dejanja, ki se mu očita, v zadostni meri konkretizirani.

    (Zgolj) okoliščina, da bi naj obdolžena lažno navedla (obljubila), da bo naročene storitve redno plačevala, namreč ne pomeni konkretizacije izvršitvenega ravnanja preslepitve in lažnega prikazovanja dejanskih okoliščin, kot to skozi vsebino pritožbe prikazuje okrožni državni tožilec, ki sprejete odločitve ne more omajati niti z lastno interpretacijo v izpodbijanem sklepu omenjenih judikatov in cit. odločbe Ustavnega sodišča.
  • 358.
    VSL Sodba I Cp 573/2021
    7.12.2022
    STVARNO PRAVO
    VSL00061781
    SPZ člen 85, 85/1.
    sosedsko pravo - prepoved poglabljanja nepremičnine - vznemirjanje lastninske pravice - prepoved bodočega vznemirjanja - opustitveni zahtevek - ponovljen postopek - zavrnitev tožbenega zahtevka
    Tožnica bi bila lahko upravičena do zahtevanega pravnega varstva, če bi se izkazalo, da toženca v nasprotju s 85. členom SPZ poglabljata sosednjo nepremičnino in s tem povzročata erozijo tožničinega zemljišča. Dokazni postopek, v nasprotju s tožničinim pritožbenim stališčem, tega ni potrdil. Izvedenka geologije je namreč ugotovila, da tožničina nepremičnina zaradi posega tožencev ni izgubila svoje trdnosti in stabilnosti; neznatno zmanjšanje opore pa ne uživa pravnega varstva, kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje. Izguba opore nepremičnine je sicer po prvem odstavku 85. člena SPZ brez dvoma zadosten razlog za zahtevano prepoved poglabljanja sosednje nepremičnine, vendar je bilo v obravnavanem primeru ugotovljeno, da je zmanjšanje opore nebistveno oziroma zanemarljivo majhno. O eroziji ali plazenju tožničine nepremičnine in sosednje brežine ni nobenega dokaza. Odsotnost tovrstnih geoloških pojavov jasno kaže, da je zmanjšanje opore tožničinega zemljišča v resnici neznatno.
  • 359.
    VSL Sodba II Cp 1810/2020
    7.12.2022
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00061774
    ZDRS člen 40. ZOR člen 200. OZ člen 179. ZPP člen 8.
    nezakonit izbris iz registra prebivalstva Republike Slovenije - vloga za pridobitev državljanstva RS - denarna odškodnina za gmotno škodo - denarna odškodnina za negmotno škodo - duševne bolečine - strah - pravična denarna odškodnina - ocena višine izgubljenega dobička - previsoka denarna odškodnina - načelo individualizacija višine odškodnine - dejansko prebivališče - kršitev človekovih pravic - prosta dokazna presoja
    Dejstva, da je tožnik nekaj mesecev pred prej navedenim datumom sam odjavil svoje stalno prebivališče, sodišče prve stopnje ni spregledalo, kot poskuša prikazati pritožba, saj je v sodbi izrecno ugotovilo, da je tako ravnal iz poslovnih razlogov, ker si je iskal delo v Srbiji. Tudi očitek tožniku, da ni izkoristil pravnih sredstev v postopku za pridobitev državljanstva, ni utemeljen; jasno je namreč, da z morebitno pritožbo že zaradi neizpolnjevanja formalnega pogoja glede prijavljenega stalnega prebivališča ne bi uspel. Toženka je z izbrisom tožnika iz registra stalnega prebivalstva brez dvoma ravnala protipravno, ker je kršila tožnikove človekove pravice. Toženka se svoje krivde ne more razbremeniti, niti delno. Predmet dokazovanja v pravdi sta tako le še škoda ter vzročna zveza med škodo in izbrisom.

    Toženka pa v celoti utemeljeno nasprotuje prisojeni odškodnini za premoženjsko škodo. Ta namreč ni avtomatična niti domnevana posledica izbrisa iz registra stalnega prebivalstva. Poleg tega pavšalna denarna odškodnina krije tudi premoženjsko škodo, ki jo je povzročil izbris. Tožnik bi moral svojo premoženjsko škodo konkretizirano zatrjevati in dokazati. Možnost, da sodišče odloči po prostem preudarku, namreč ne razbremenjuje stranke dolžnosti, da navede vsa dejstva in predlaga vse dokaze, na katere opira svoje zahtevke. Ker je obstoj škode (vključno z njeno višino) eden od konstitutivnih elementov odškodninske obveznosti, je bilo dokazno breme na tožniku. Izgubljeni dohodek predstavlja razliko med tistimi prihodki, ki bi jih tožnik ustvaril, če škodnega dogodka ne bi bilo, in o katerih sklepamo na podlagi podatkov iz preteklosti (torej iz tega, koliko je zaslužil pred izbrisom), ter tistimi prihodki, ki jih je kljub škodnemu dogodku na kakršenkoli način pridobil, tudi z delom na črno. Teh odločilnih dejstev tožnik med pravdo ni razkril. Tožnik s tem dokaznemu bremenu ni zadostil.
  • 360.
    VSL Sklep I Ip 1358/2022
    7.12.2022
    DAVKI - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL00063039
    ZIZ člen 17, 21, 58, 58/1. ZDoh-2 člen 44, 44/1, 44/1-9. ZDR-1 člen 108.
    izvršba na podlagi izvršilnega naslova - denarna odpravnina - ugovor zoper sklep o izvršbi - določnost izvršilnega naslova - obdavčljivi prejemki - neprerekana dejstva
    Od pravnega vprašanja, ali je dogovorjena odpravnina obdavčljiva, je odvisna odločitev o obravnavanem ugovoru. Za izvršilni naslov so podani parametri za izračun neto zneska terjatve - ti so namreč določeni že v pozitivni zakonodaji. Ker je terjatev na omenjeni način določljiva, izvršilno sodišče sme ugotavljati odgovor na navedeno vprašanje in na vprašanje, ali je neto znesek pravilno izračunan. Obseg slednjega pa je odvisen tudi od trditvene in dokazne podlage strank postopka.

    V davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja se ne všteva odpravnina zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je določena kot pravica iz delovnega razmerja in izplačana pod pogoji, ki jih določa zakon, v višini odpravnine, kot je določena zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, ki jo je delodajalec dolžan izplačati na podlagi zakona, vendar največ do višine desetih povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji. To pomeni, da ni obdavčljiva le odpravnina, kot jo določa zakon, in ne (večja) odpravnina, za katero se delodajalec in delavec lahko dodatno dogovorita.
  • <<
  • <
  • 18
  • od 24
  • >
  • >>