CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00062493
ZASP člen 22, 22/2, 22/2-6, 146, 146/1, 146/1-1, 146/1-6, 146/1-8, 147, 147/1, 147/4, 164, 164/1, 168, 168/1, 168/2. OZ člen 193, 198, 336, 336/1, 346, 347, 347/1. ZPP člen 212, 274, 274/1.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - uporaba avtorskega dela - nadomestilo za uporabo avtorskega dela - ne bis in idem - kabelska retransmisija - neupravičena obogatitev - odškodninski zahtevek - zastaranje zahtevka - občasna terjatev - začetek teka zastaralnega roka - zakonske zamudne obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - nedobrovernost
Kolektivna organizacija je med drugim upravičena, da v primeru kabelske retransmisije glasbenih del brez dovoljenja proti kabelskim operaterjem uveljavlja varstvo avtorskih pravic pred sodišči. Pri tem ni omejena le na zahtevek na podlagi odškodninske odgovornosti.
Če specialni predpis določa ali izpostavi le eno vrsto zahtevka za varovanje pravic ali uveljavljanje ene vrste zahtevka za varovanje pravic "olajša," to še ne pomeni, da ostale zahtevke za varovanje pravic izključuje oziroma da druge vrste zahtevkov za varovanje pravic niso dovoljene oziroma mogoče. Za ostale vrste zahtevkov še vedno veljajo splošna pravila, ki jih je mogoče uveljaviti, če dejanski stan konkretnega primera izpolnjuje pogoje, ki so v skladu z veljavnimi predpisi potrebni za uveljavitev posameznega zahtevka. Iz določil ZASP namreč ni mogoče zaključiti, da uveljavljanje ostalih reparacijskih zahtevkov ne bi bilo mogoče.
Občasne terjatve so tiste terjatve, za katere je ob sklenitvi posla dogovorjeno ali je z veljavnimi predpisi predpisano, da dospevajo občasno. Zato terjatev iz neupravičene obogatitve ni mogoče šteti kot občasnih terjatev, čeprav kršitelji večkrat ali kontinuirano kršijo avtorske in sorodne pravice. Kršitelj namreč sam s svojimi kontinuiranimi kršitvami ne more spremeniti pravne narave terjatve in zase pridobiti boljši položaj.
Dobra vera je prepričanje, da nekdo s svojim ravnanjem ne posega v pravice drugih oseb, to prepričanje pa predstavlja opravičljivo zmoto, da nekomu neka pravica pripada, čeprav mu na osnovi pravnih razmerij ne pripada. Nepošteni oziroma nedobroverni pridobitelj je torej tisti, ki ve, da je nastal položaj neupravičene pridobitve oziroma tisti, ki odgovarja za nastanek tega položaja.
sodba na podlagi pripoznave - enotni sosporniki - nasprotovanje strank
Neodvisno od spora o zakonitem zastopanju in pooblastitvi prvotoženke je podana kolizija procesnih ravnanj med toženkama. V primeru kolizije procesnih dejanj ima prednost in enoten učinek za vse sospornike tisto dejanje, ki je z vidika sodelovanja strank v postopku najugodnejše za vse enotne sospornike. Najkoristnejše dejanje ni tisto, ki vodi k najracionalnejši rešitvi spora z vidika materialnopravnega razmerja, ampak tisto, ki je, upoštevajoč abstraktni in objektivni kriterij, najugodnejši glede na končni cilj v pravdi. Upiranje tožbenemu zahtevku izniči učinek pripoznave tožbenega zahtevka, zato sodbe na podlagi pripoznave ni mogoče izdati.
DAVKI - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00062095
ZFPPIPP člen 14, 14/2-3, 121, 121/1. OZ člen 99, 99/2, 395, 395/1, 1019, 1019/3. ZDavP-2 člen 36. ZBan-1 člen 217, 222. ZPP člen 337, 337/1.
začetek postopka osebnega stečaja - pogodba o kratkoročnem kreditu - poroštvo - oblike poroštva - zaveza kot porok in plačnik - solidarna obveznost - vsebina solidarnosti dolžnikov - plačilo terjatve - potrdilo o plačilu - dokazna ocena - vrsta transakcije - napake volje - razveljavitev pogodbe - rok za izpodbijanje pogodbe - prenehanje pravice
Dolžnik s predloženim potrdilom družbe B. z dne 13. 1 2014 ni uspel dokazati, da bi bili v obdobju od januarja 2007 do decembra 2013 zneski v višini po 1.000,00 EUR mesečno (skupaj 84.000,00 EUR) dejansko nakazani upnici v poplačilo njene terjatve iz naslova pogodbe o kratkoročnem kreditu, saj je bila družba B. iz sodnega registra izbrisana že dne 22. 1. 2009.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00062125
ZKP člen 370, 370/2, 386. KZ-1 člen 186, 186/1.
kaznivo dejanje neupravičenega prometa s prepovedanimi drogami - pravica do učinkovite obrambe - priznanje krivde - uveljavljanje zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - preizkus kazenske sankcije
Ker se obdolženi sicer brez utemeljitve pritožuje zaradi kršitve kazenskega zakona, torej ta pritožbeni razlog uveljavlja sebi v korist, je pritožbeno sodišče napadeno sodbo preizkusilo tudi v njeni odločbi o kazenski sankciji in odvzemu premoženjske koristi.
ZDRS člen 40. ZOR člen 200. OZ člen 179. ZPP člen 8.
nezakonit izbris iz registra prebivalstva Republike Slovenije - vloga za pridobitev državljanstva RS - denarna odškodnina za gmotno škodo - denarna odškodnina za negmotno škodo - duševne bolečine - strah - pravična denarna odškodnina - ocena višine izgubljenega dobička - previsoka denarna odškodnina - načelo individualizacija višine odškodnine - dejansko prebivališče - kršitev človekovih pravic - prosta dokazna presoja
Dejstva, da je tožnik nekaj mesecev pred prej navedenim datumom sam odjavil svoje stalno prebivališče, sodišče prve stopnje ni spregledalo, kot poskuša prikazati pritožba, saj je v sodbi izrecno ugotovilo, da je tako ravnal iz poslovnih razlogov, ker si je iskal delo v Srbiji. Tudi očitek tožniku, da ni izkoristil pravnih sredstev v postopku za pridobitev državljanstva, ni utemeljen; jasno je namreč, da z morebitno pritožbo že zaradi neizpolnjevanja formalnega pogoja glede prijavljenega stalnega prebivališča ne bi uspel. Toženka je z izbrisom tožnika iz registra stalnega prebivalstva brez dvoma ravnala protipravno, ker je kršila tožnikove človekove pravice. Toženka se svoje krivde ne more razbremeniti, niti delno. Predmet dokazovanja v pravdi sta tako le še škoda ter vzročna zveza med škodo in izbrisom.
Toženka pa v celoti utemeljeno nasprotuje prisojeni odškodnini za premoženjsko škodo. Ta namreč ni avtomatična niti domnevana posledica izbrisa iz registra stalnega prebivalstva. Poleg tega pavšalna denarna odškodnina krije tudi premoženjsko škodo, ki jo je povzročil izbris. Tožnik bi moral svojo premoženjsko škodo konkretizirano zatrjevati in dokazati. Možnost, da sodišče odloči po prostem preudarku, namreč ne razbremenjuje stranke dolžnosti, da navede vsa dejstva in predlaga vse dokaze, na katere opira svoje zahtevke. Ker je obstoj škode (vključno z njeno višino) eden od konstitutivnih elementov odškodninske obveznosti, je bilo dokazno breme na tožniku. Izgubljeni dohodek predstavlja razliko med tistimi prihodki, ki bi jih tožnik ustvaril, če škodnega dogodka ne bi bilo, in o katerih sklepamo na podlagi podatkov iz preteklosti (torej iz tega, koliko je zaslužil pred izbrisom), ter tistimi prihodki, ki jih je kljub škodnemu dogodku na kakršenkoli način pridobil, tudi z delom na črno. Teh odločilnih dejstev tožnik med pravdo ni razkril. Tožnik s tem dokaznemu bremenu ni zadostil.
končanje stečajnega postopka brez razdelitve upnikom - sklep o končanju stečajnega postopka brez razdelitve upnikom - ugovor upnika - ugovorni razlog - vročanje v stečajnem postopku - pavšalne navedbe
V skladu s četrtim odstavkom 379. člena ZFPPIPP je z ugovorom dovoljeno izpodbijati odločitev sodišča o končanju postopka, ker je vrednost premoženja stečajnega dolžnika ocenjena prenizko ali so stroški stečajnega postopka ocenjeni previsoko, ali je verjetno, da v stečajno maso spada določeno premoženje, ki ni bilo upoštevano, ali je verjetno, da bi bilo z izpodbijanjem dolžnikovih pravnih dejanj mogoče povečati premoženje, ki spada v stečajno maso.
ZDSS-1 člen 68.. ZPP člen 151, 155, 155/1, 155/2.. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 16, 43.
potrebni stroški postopka - končno poročilo - samostojna storitev odvetnika
Tudi po presoji pritožbenega sodišča je utemeljeno zavrnjenih 50 točk iz naslova končnega poročila stranki, saj ne gre za samostojne stroške, kot pravilno zaključuje sodišče prve stopnje. Tarifna št. 43. OT izrecno določa, kdaj in v kakšni višini lahko odvetnik obračuna storitve za nasvete, mnenja in udeležbe na konferencah, pregled spisov in listini ter drugih storitev. V skladu s Tarifno št. 43/1 OT to lahko stori le, če storitve niso zajete v drugih tarifnih številkah, ker gre za samostojno storitev.
OZ člen 87, 593, 311, 312, 312/1, 312/2, 314, 336, 336/1, 337, 347, 347/1, 344. ZPP člen 7, 8, 339, 339/2-12, 339/2-14, 353, 358.
ugovor zastaranja - začetek teka zastaralnega roka - ugovor pobota - materialnopravno pobotanje - predpravdni pobot - pobotna izjava - ugoditev pritožbi - delno prenehanje terjatve med pravdnim postopkom - pogoji za materialnopravno pobotnje - obrestne obresti - prepoved anatocizma - neupravičena pridobitev - nepošteni pridobitelj - podrejene obveznice - ničnost prodajne pogodbe - pravnomočna sodna odločba - pojasnilna dolžnost - lastnost obveznice - zakonske zamudne obresti - kršitev pojasnilne dolžnosti - izbris obveznic - nepoštenost
Pritožbene navedbe o nepravilno zavrnjenem toženkinem ugovoru zastaranja so neutemeljene. Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da triletni zastaralni rok ni začel teči že s toženkinim obvestilom o izbrisu podrejenih obveznic, ampak šele s tožničino vložitvijo ugotovitvenega zahtevka na ničnost v zadevi P 159/2017, saj je glede na okoliščine konkretnega primera tožnica bila lahko šele takrat seznanjena tako z vsemi pomembnimi dejanskimi okoliščinami v zvezi s sporno (kasneje ugotovljeno nicno) pogodbo o nakupu obveznic kot tudi z njihovimi pravnimi posledicami in s svojim pravnim položajem. Do dneva vložitve tožbe tožničina terjatev zato še ni zastarala.
Sodišče prve stopnje je pravilno opredelilo toženkino ravnanje kot neposteno v smislu 193. člena OZ. Zato je tudi materialnopravilna odločitev sodišča prve stopnje, je tožničin zahtevek za zakonske zamudne obresti glede na 193. clen OZ utemeljen od dne, ko je toženka prejela denar. Zamudne obresti V primeni neupravičene pridobitve, ki je materialnopravna podlaga vtoževane terjatve, so namreč v 193. členu OZ izrecno določene in se, če je bil pridobitelj neposten, plačajo od dneva pridobitve. V konkretnem primeru gre torej za dan 15. 2. 2007, ko je tožnica vplačala sporne obveznice toženki, in zakonske zamudne obresti od tega trenutka dalje v plačilo zapadajo dnevno.
Glede na to, da gre pri pobotanih teijatvah za istovrstne, vzajemne in zapadle terjatve, med pravdnima strankama pa ni bilo sporno, da je tožnica pobotno izjavo podala, niti ni bil za tožnico sporen obstoj toženkine terjatve, pritožbeno sodišče pritrjuje toženki, da je treba upoštevati njen materialnopravno pobotni ugovor.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razveljavitev sklepa - varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti - začetek izvrševanja - kršitev pravice do izjave - primeren rok
Pritrditi pa je pritožbi, v kateri se zagovornik sklicuje na to, da sodišče prve stopnje ni dalo zagovorniku in A. A. zadosten rok oziroma čas za odgovor na izvedensko mnenje sodnega izvedenca dr. B. B.
KZ-1 člen 22, 22/2, 34, 115, 115/1, 296, 296/1, 296/2.
poskus uboja - poskus kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis dejanja - silobran - nasilništvo - spravljanje v podrejen položaj
Sodišče prve stopnje je napravilo pravilen zaključek, da pri obtoženem A. A. ni šlo za silobran, saj ni podlage za zaključek, da je B.-jev napad nek samostojni dogodek, temveč je bilo celotno dogajanje en sam povezan dogodek, ki se je začel s protipravnim napadom obtoženca in neznanega storilca zoper C. C. ter da je z napadom na obtoženca B. odvračal istočasen protipravni napad na prijatelja C. C., silobran zoper silobran pa ni mogoč.
ZDoh-2 člen 27, 27/5, 38, 38/6. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8. ZDavP-2 člen 57, 97.
sodna poravnava kot izvršilni naslov - delna izpolnitev obveznosti - bruto ali neto znesek - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - prenehanje delovnega razmerja - izpolnitev obveznosti - povrnitev neutemeljeno povzročenih izvršilnih stroškov
Presoja pravilnosti obračuna davčnega odtegljaja in prispevkov za socialno varnost ter presoja, ali je pravilno, da so bili davčni odtegljaj in prispevki sploh obračunani in plačani, ni predmet civilnega izvršilnega postopka in presega pristojnost izvršilnega sodišča, temveč spada v pristojnost presoje davčnih organov (FURS). Morebitne napake pri izračunu oziroma plačilu davčnega odtegljaja in prispevkov ter posledično vrnitev neutemeljeno oziroma preveč plačane dohodnine in prispevkov, mora upnik zato uveljavljati pri pristojnem davčnem organu po pravilih, ki jih določajo davčni predpisi, morebitno sodno varstvo pa lahko nato uveljavlja v upravnem sporu. V postopku pred davčnim organom v zvezi z odločanjem o vrnitvi preveč oziroma neutemeljeno plačanega davka in prispevkov in ne v civilnem izvršilnem postopku se tako tudi presoja, ali s sodno poravnavo dogovorjena odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi odpovedi spada med izjeme od obveznosti plačila dohodnine po 5. točki 27. člena ZDoh-2.3
ZZVZZ člen 44a.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 135, 135/1.. Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 20, 20/1, 20/2.
zdravljenje v tujini - povračilo stroškov - izčrpane možnosti zdravljenja v sloveniji - pravni standard
Glede izčrpanih možnosti za zdravljenje v Sloveniji gre za pravni standard. Kdaj so izčrpane možnosti za zdravljenje izhaja tudi iz številnih sodnih odločb. Tako v sodbi VIII Ips 179/2013 z dne 9. 12. 2013 revizijsko sodišče poudarja, da iz prvega odstavka 135. člena Pravila OZZ (v bistvu za enako besedilo gre v 44.a členu ZZVZZ) izhaja, da ima zavarovana oseba pravico do pregleda, preiskave in zdravljenja v tujini oziroma do povračila stroškov teh storitev, če so v Sloveniji izčrpane možnosti, z zdravljenjem oziroma pregledom v drugi državi pa je utemeljeno pričakovati ozdravitev ali izboljšanje zdravstvenega stanja oziroma preprečiti nadaljnje poslabšanje.
Pravica do zdravljenja v tujini (v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja) uporabniku ne zagotavlja tudi trenutnih (vrhunskih) dosežkov medicinske znanosti in tehnike, temveč le storitve v mejah zakonov in s podzakonskimi predpisi določenih standardov.
ZPIZ-2 člen 63, 63/2, 63/2-1.. ZPP člen 254, 254/3, 339, 339/1.
ugotavljanje stopnje invalidnosti - III. kategorija invalidnosti - invalidnina za telesno okvaro - zavrnitev predloga za postavitev novega izvedenca - stroški postopka
Izvedensko mnenje je bilo izdelano na podlagi proučitve medicinske dokumentacije v spisu ter na podlagi osebnega pregleda tožnika. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno zavrnilo dokazni predlog, da se omenjeno vprašanje, ki nenazadnje niti ni bilo predmet tožbenega zahtevka, ne razčiščuje s postavitvijo novega izvedenca medicinske stroke. Sodni izvedenec je bil zaslišan na naroku za glavno obravnavo in stranki sta imeli možnost postavljati vprašanja.
ZIZ člen 213. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1. ZGD-1 člen 7, 7/1.
izvršba zaradi vrnitve delavca na delo - rok za vložitev predloga za izvršbo - vzpostavitev delovnega razmerja - poziv delavcu za vrnitev na delo - dejansko opravljanje dela - pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas - obstoj delovnega razmerja - pravice iz delovnega razmerja - odgovornost samostojnega podjetnika posameznika - izbris samostojnega podjetnika iz poslovnega registra - obveznosti do delavcev - reintegracija delavca - postopek izredne odpovedi - prostovoljna izpolnitev obveznosti
S tem, ko sodišče s sodbo ugotovi nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, se delovno razmerje ponovno vzpostavi le za čas do izteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti poziva delavca nazaj na delo. Za naprej pa se delovno razmerje vzpostavi, če delodajalec prostovoljno izpolni svojo obveznost poziva delavca nazaj na delo, oziroma, če delavec pravočasno, to je v roku šestih mesecev, vloži predlog za izvršbo za uveljavitev nedenarne terjatve vrnitve delavca nazaj na delo. S tem delavec upraviči nadaljnji obstoj delovnega razmerja tudi za naprej. V kolikor je delovno razmerje vzpostavljeno tudi za naprej, pa traja vse do morebitne ponovne delodajalčeve ponovne odpovedi delovnega razmerja. Delavec mora namreč imeti enako pravno varstvo kot je predpisano za poslovni odpovedni razlog.
Veljavna ureditev ne dopušča takojšnjega prenehanja delovnega razmerja, ko ta razlog nastane, ampak mora delodajalec izvesti predpisan postopek odpovedi, četudi ga začne morda takoj po reintegraciji. Razumevanje, da obveznost reintegracije nemudoma preneha, če ni na voljo dela, krši ustavno načelo enakosti pred zakonom, saj brez utemeljenega razloga delavce neenako obravnava. Neobstoj dela je tako okoliščina, ki je lahko pomembna šele po izpolnjeni obveznosti reintegracije.
Obveznost vrnitve delavca nazaj na delo ni izpolnjena že s samim pozivom delodajalca in s prijavo v socialna zavarovanja, temveč z dejansko vrnitvijo delavca na delo. Če delodajalec delavcu opravljanja dela dejansko ne omogoči, kot v obravnavanem primeru trdi upnik v predlogu za izvršbo, torej obveznost reintegracije delavca še ni izpolnjena. Upnik pa lahko tudi sam doseže nadaljnji obstoj delovnega razmerja, s tem, da pravočasno vloži predlog za izvršbo zaradi vrnitve delavca na delo.
Dolžnik je bil sicer izbrisan iz poslovnega registra kot samostojni podjetnik posameznik, vendar oseba, ki je imela status podjetnika posameznika, tudi po izbrisu odgovarja za obveznosti v zvezi s svojo dejavnostjo, z vsem svojim premoženjem. Tako tudi za obveznosti do delavca, ki izhajajo iz časa pred prenehanjem njegovega statusa samostojnega podjetnika.
ZPP člen 8, 254, 339, 339/2-8, 339/2-14, 353. OZ-UPB1 člen 642, 642/4.
dokazovanje z izvedencem - zastaranje terjatve - dokaz z novim izvedencem - dokazni predlog z novim izvedencem
Pritožnica se neutemeljeno zavzema, da so bili v konkretni zadevi podani razlogi iz (upoštevaje vsebino pritožbe tretjega odstavka) 254. člena ZPP za angažiranje novega sodnega izvedenca. Tudi po presoji pritožbenega sodišča v ekspertizi angažiranega izvedenca ni podanih takšnih okoliščin (nasprotij, pomanjkljivosti, utemeljenega dvoma v pravilnost podanega mnenja), ki bi narekovale angažiranje novega izvedenca. Obširnemu pritožbenemu nestrinjanju z zaključki izvedenca, kar ni utemeljen razlog za angažiranje novega, ni mogoče slediti.
Podjemnik pridobi pravico do plačila, ko je delo opravljeno. Šlo je za ustno naročilo in toženka, ki se brani, da takšnega naročila sploh ni bilo, ne more sedaj uspešno v smislu zastaranja ločevati opravljanega dela na fazo izdelave programa (op. tudi sicer iz izpodbijane sodbe izhaja, da je šlo za poskusno uporabo in da so sledile še dodelave, popravki in nadgradnje) in fazo vzdrževanja. Za takšen zaključek bi morala toženka zatrjevati in izkazati dogovor o izročitvi in prevzemu opravljenega posla po delih v smislu četrtega odstavka 642. člena Obligacijskega zakonika.
V našem procesnem pravu je uveljavljeno načelo proste presoje dokazov z upoštevanjem metodološkega napotka iz 8. člena ZPP. Izpostavljanje, da tožnik ni delal evidence opravljenih delovnih ur, da ne razpolaga s popisom ur in s kakršnokoli evidenco ur (op. na drugem mestu se v pritožbi omenja sistem za upravljanje različic), potrjeno s strani toženke, je neutemeljeno, saj so bili obseg tožnikovega dela in njegova vrednost ugotovljeni z drugimi izvedenimi dokazi.
V našem procesnem pravu je uveljavljeno načelo proste presoje dokazov z upoštevanjem metodološkega napotka iz 8. člena ZPP. Izpostavljanje, da tožnik ni delal evidence opravljenih delovnih ur, da ne razpolaga s popisom ur in s kakršnokoli evidenco ur (op. na drugem mestu se v pritožbi omenja sistem za upravljanje različic), potrjeno s strani toženke, je neutemeljeno, saj so bili obseg tožnikovega dela in njegova vrednost ugotovljeni z drugimi izvedenimi dokazi.
Priznanje pravne veljavnosti oporoke je enostranska izjava dediča, da priznava obstoj dejstev, zaradi katerih je oporoka veljavna (59., 62., 63. člen ZD). Priznanje (in preklic tega priznanja) pravne veljavnosti oporoke, je treba obravnavati enako kot sodno priznanje dejstev. Dedič, ki zve za dejstva, ki kažejo, da oporoka ne bi bila veljavna, lahko za to enostransko izjavo prekliče, vse do konca zapuščinskega postopka oziroma najkasneje v pritožbi.
V skladu s prvim odstavkom 63. člena ZD je lastnoročna oporoka veljavna, če jo je oporočitelj napisal in podpisal.
Zakonska zahteva po lastnoročnem podpisu ni namenjena le identifikaciji oporočitelja, ampak tudi potrditvi zapisane vsebine oziroma potrditvi, da gre za dokončno izdelano oporoko. Podpis na koncu oporoke omogoča zanesljiv zaključek, da oporočitelj potrjuje zapisano vsebino, ki je (vsaj glede te oporoke) dokončna, saj podpis na koncu listine prostorsko zaključuje listino in preprečuje kasnejše dostavke ali dopolnitve. Ni pa po mnenju pritožbenega sodišča nujno, da se oporočitelj podpiše z imenom in priimkom.
Na veljavnost lastnoročne oporoke pa vpliva odsotnost podpisa. Na v spis predloženih obeh kopijah lastnoročne oporoke z zapisanim imenom oporočiteljice (črno-bela in barvna fotokopija), ni podpisa oporočiteljice. To pa pomeni, da je zmotna ugotovitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da tudi ta lastnoročna oporoka izpolnjuje pogoje za veljavnost.
plačilo dobavljene električne energije - upravnik - pasivna legitimacija upravnika - nastopanje v svojem imenu in za svoj račun - etažni lastniki kot stranka postopka - razlaga pogodbenih določil - jasna pogodbena določila - načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij
Pogodba res ne vsebuje zaveze upravnika, da bo prevzel dolžnost plačila v primeru, če etažni lastniki ne plačajo dolga ali postanejo plačilno nesposobni, vsebuje pa ugotovitev (2. alineja 1. člena), da upravnik nastopa kot plačnik računov za dobavljeno električno energijo ter morebitnih drugih storitev po Pogodbah o dobavi. Drži sicer, da če ima tretji (dobavitelj storitev – tožeča stranka) veljavno sklenjeno pogodbo z etažnimi lastniki (Pogodba o dobavi), mora upravnik brez odlašanja izpolniti zapadle denarne obveznosti tretjim osebam iz pogodb glede upravljanja večstanovanjske stavbe, glede na prejeta plačila (torej, ko jih prejeme) od vsakega posameznega etažnega lastnika (prvi odstavek 71. člena SZ-1). Vendar pa se lahko upravnik skladno z načelom prostega urejanja obligacijskih razmerij z dobaviteljem dogovori tudi drugače.
Dejansko stanje, ki je podlaga za priznanje pravic oziroma naložitev obveznosti, predstavljajo dejstva, ki so nastala do izdaje drugostopenjske upravne odločbe in bi lahko predstavljala dejansko podlago za odločanje o pravici oziroma obveznosti materialnega prava. Dejansko stanje, ki je nastalo po izdaji izpodbijane dokončne odločbe toženke, je lahko le predmet novega postopka pri toženki.
Upoštevajoč, da je upravni organ v tem sporu pri odločanju vezan na dejansko stanje, ugotovljeno v postopku do izdaje dokončne odločbe, in da je bila začasna odredba, ki spreminja dotedanji predhodni režim stikov, izdana 20. 12. 202010, ni pravilna odločitev toženca o zavrženju vloge tožnika z dne 21. 10. 2020.
neupravičena obogatitev - solastnina - uporaba solastne nepremičnine - uporaba solastne hiše - nadomestilo koristi od uporabe (uporabnina) - plačilo uporabnine za uporabo solastne stvari - souporaba nepremičnine - nemožnost uporabe solastne nepremičnine - nevzdržna solastninska skupnost - (ne)prostovoljnost izselitve - prikrajšanje - obnovitvena dela na nepremičnini - adaptacija v samostojno stanovanjsko enoto - dejanska uporaba nepremičnine - pobotni ugovor
Pravilno je stališče prve stopnje, da uporabe hiše ne gre enačiti zgolj z bivanjem v njej in se z drugačnim pritožbenim zavzemanjem senat ne strinja. Bistveno je, da toženec ni dokazal, da je imela tudi v tem času hiše v izključni posesti tožnica, kot je to sodišče ugotovilo za obdobje od novembra 1993 do konca junija 1997, saj bi bilo kaj takega zoper njegove lastne trditve (da je 24. 6. 1997 v izvršbi znova uspel pridobiti posest). Do uporabnine od tožnice zato v tem času toženec ni upravičen.