ZDoh-2 člen 27, 27/5, 38, 38/6. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8. ZDavP-2 člen 57, 97.
sodna poravnava kot izvršilni naslov - delna izpolnitev obveznosti - bruto ali neto znesek - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - prenehanje delovnega razmerja - izpolnitev obveznosti - povrnitev neutemeljeno povzročenih izvršilnih stroškov
Presoja pravilnosti obračuna davčnega odtegljaja in prispevkov za socialno varnost ter presoja, ali je pravilno, da so bili davčni odtegljaj in prispevki sploh obračunani in plačani, ni predmet civilnega izvršilnega postopka in presega pristojnost izvršilnega sodišča, temveč spada v pristojnost presoje davčnih organov (FURS). Morebitne napake pri izračunu oziroma plačilu davčnega odtegljaja in prispevkov ter posledično vrnitev neutemeljeno oziroma preveč plačane dohodnine in prispevkov, mora upnik zato uveljavljati pri pristojnem davčnem organu po pravilih, ki jih določajo davčni predpisi, morebitno sodno varstvo pa lahko nato uveljavlja v upravnem sporu. V postopku pred davčnim organom v zvezi z odločanjem o vrnitvi preveč oziroma neutemeljeno plačanega davka in prispevkov in ne v civilnem izvršilnem postopku se tako tudi presoja, ali s sodno poravnavo dogovorjena odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi odpovedi spada med izjeme od obveznosti plačila dohodnine po 5. točki 27. člena ZDoh-2.3
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razveljavitev sklepa - varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti - začetek izvrševanja - kršitev pravice do izjave - primeren rok
Pritrditi pa je pritožbi, v kateri se zagovornik sklicuje na to, da sodišče prve stopnje ni dalo zagovorniku in A. A. zadosten rok oziroma čas za odgovor na izvedensko mnenje sodnega izvedenca dr. B. B.
ZDSS-1 člen 68.. ZPP člen 151, 155, 155/1, 155/2.. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 16, 43.
potrebni stroški postopka - končno poročilo - samostojna storitev odvetnika
Tudi po presoji pritožbenega sodišča je utemeljeno zavrnjenih 50 točk iz naslova končnega poročila stranki, saj ne gre za samostojne stroške, kot pravilno zaključuje sodišče prve stopnje. Tarifna št. 43. OT izrecno določa, kdaj in v kakšni višini lahko odvetnik obračuna storitve za nasvete, mnenja in udeležbe na konferencah, pregled spisov in listini ter drugih storitev. V skladu s Tarifno št. 43/1 OT to lahko stori le, če storitve niso zajete v drugih tarifnih številkah, ker gre za samostojno storitev.
KZ-1 člen 22, 22/2, 34, 115, 115/1, 296, 296/1, 296/2.
poskus uboja - poskus kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis dejanja - silobran - nasilništvo - spravljanje v podrejen položaj
Sodišče prve stopnje je napravilo pravilen zaključek, da pri obtoženem A. A. ni šlo za silobran, saj ni podlage za zaključek, da je B.-jev napad nek samostojni dogodek, temveč je bilo celotno dogajanje en sam povezan dogodek, ki se je začel s protipravnim napadom obtoženca in neznanega storilca zoper C. C. ter da je z napadom na obtoženca B. odvračal istočasen protipravni napad na prijatelja C. C., silobran zoper silobran pa ni mogoč.
pravica do starostne pokojnine - znižanje starostne meje - prevzemnik kmečkega gospodarstva - vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje - sprememba sodbe
Tožniku je bila res priznana pokojninska oziroma zavarovalna doba kot prevzemniku kmečkega gospodarstva od 23. 6. 1979 do 7. 10. 1981 in od 9. 12. 1982 do 30. 6. 1983. Vendar tako priznana doba ne pomeni, da je bil tožnik v tem obdobju tudi vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Do vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kmetov namreč po predpisih veljavnih v spornem obdobju niti ni moglo priti. Zato znižanje starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine in posledično priznanje starostne pokojnine že s 1. 6. 2021 ni mogoče.
procesna sposobnost dediča - dvom v procesno sposobnost stranke - dedna izjava - veljavnost dedne izjave - izjava o odstopu dednega deleža v korist sodediča - duševna bolezen - paranoidna shizofrenija
Tudi v zapuščinskem postopku mora sodišče na prvi stopnji in v pritožbenem postopku po uradni dolžnosti paziti med drugim na to, ali so vsi udeleženci procesno sposobni oziroma ali zastopa procesno nesposobnega udeleženca njegov zakoniti zastopnik oziroma skrbnik (80. člen ZPP). V pritožbenem postopku je dedič po zakoniti dedinji izkazal utemeljen dvom o njeni procesni sposobnosti in o tem, ali je bila sposobna izraziti svojo voljo glede sprejema dediščine in odstopa svojega dednega deleža sodediču.
Pritožbeno sodišče na podlagi podane „obrazložitve“ nikakor ne more ugotoviti, kaj je prvostopenjsko sodišče sploh odločilo (o katerem delu zahtevka, o kateri vrsti škode) in zakaj. Videti je, da je sodišče prve stopnje ponovno odločalo tudi o že razsojeni stvari, vendar se tudi tega ne da preizkusiti, ker zavrnitveni del izreka sodbe (tč. II.) ni specificiran, niti ni obrazložen.
Ker je odškodninska terjatev tožeče stranke do prvotožene stranke nastala po vpisu delitve v sodni register, niso izpolnjeni pogoji iz 592. člena v zvezi s 636. členom ZGD-1, da bi tožeča stranka lahko od drugotožene stranke zahtevala zavarovanje. Stališče sodišča prve stopnje, da gre pri solidarni odgovornosti po prvem odstavku 636. člena ZGD-1 in zahtevku na zagotovitev zavarovanja po 592. členu v zvezi s 636. členom ZGD‑1 za dva različna instituta je sicer pravilno, a kakor pritožbi utemeljeno navajata, je potrebno citirane določbe pri razlagi instituta zavarovanja uporabiti skupaj. To pomeni, da so varstva lahko deležni le tisti upniki terjatev, ki so nastale do vpisa v register, saj je namen zavarovanja po 592. členu ZGD-1 v zvezi s 636. členom ZGD-1 enak kot pri jamstvu po prvem odstavku 636. člena ZGD-1.
O spornem vprašanju kdo je veljavni zakoniti zastopnik in procesna dejanja katerega od pooblaščencev so upoštevna sodišče prve stopnje ni odločilo. Do tedaj ni možno zavreči pritožbe zoper sodbo.
ZST-1 člen 12, 12/2, 12/3, 12a, 12a/5, 34a, 34a/1.
predlog za obročno plačilo sodne takse - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - zbiranje podatkov, ki so davčna tajnost - soglasje - nepopoln predlog - pridobivanje podatkov po uradni dolžnosti - zavrženje nedopolnjenega predloga - odločitev o ugovoru zoper plačilni nalog - zavrnitev ugovora
Sodišče z namenom ugotavljanja materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost (peti odstavek 12.a člen ZST-1), vendar mora ta postopek temeljiti na popolnem predlogu za obročno plačilo takse. Šele popoln predlog, to pa je predlog, ki vsebuje tudi podatke in izjave iz drugega odstavka 12. člena ZST-1 za družinske člane stranke (v ta okvir sodijo tako podatki, na podlagi katerih lahko sodišče ugotovi, ali gre za osebe, ki jih je treba upoštevati pri ugotavljanju materialnega položaja stranke, kot tudi soglasje družinskih članov stranke za vpogled v podatke, ki so davčna tajnost), sodišču omogoča izvedbo ustreznih poizvedb z namenom ugotavljanja materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov. Popoln predlog je torej pogoj za vsebinsko obravnavo predloga, del katerega je postopek po petem odstavku 12.a člena ZST-1. Če vložnik nepopolne vloge ne popravi ali dopolni tako, da je primerna za obravnavo, jo sodišče zavrže.
ZPP člen 8, 254, 339, 339/2-8, 339/2-14, 353. OZ-UPB1 člen 642, 642/4.
dokazovanje z izvedencem - zastaranje terjatve - dokaz z novim izvedencem - dokazni predlog z novim izvedencem
Pritožnica se neutemeljeno zavzema, da so bili v konkretni zadevi podani razlogi iz (upoštevaje vsebino pritožbe tretjega odstavka) 254. člena ZPP za angažiranje novega sodnega izvedenca. Tudi po presoji pritožbenega sodišča v ekspertizi angažiranega izvedenca ni podanih takšnih okoliščin (nasprotij, pomanjkljivosti, utemeljenega dvoma v pravilnost podanega mnenja), ki bi narekovale angažiranje novega izvedenca. Obširnemu pritožbenemu nestrinjanju z zaključki izvedenca, kar ni utemeljen razlog za angažiranje novega, ni mogoče slediti.
Podjemnik pridobi pravico do plačila, ko je delo opravljeno. Šlo je za ustno naročilo in toženka, ki se brani, da takšnega naročila sploh ni bilo, ne more sedaj uspešno v smislu zastaranja ločevati opravljanega dela na fazo izdelave programa (op. tudi sicer iz izpodbijane sodbe izhaja, da je šlo za poskusno uporabo in da so sledile še dodelave, popravki in nadgradnje) in fazo vzdrževanja. Za takšen zaključek bi morala toženka zatrjevati in izkazati dogovor o izročitvi in prevzemu opravljenega posla po delih v smislu četrtega odstavka 642. člena Obligacijskega zakonika.
V našem procesnem pravu je uveljavljeno načelo proste presoje dokazov z upoštevanjem metodološkega napotka iz 8. člena ZPP. Izpostavljanje, da tožnik ni delal evidence opravljenih delovnih ur, da ne razpolaga s popisom ur in s kakršnokoli evidenco ur (op. na drugem mestu se v pritožbi omenja sistem za upravljanje različic), potrjeno s strani toženke, je neutemeljeno, saj so bili obseg tožnikovega dela in njegova vrednost ugotovljeni z drugimi izvedenimi dokazi.
V našem procesnem pravu je uveljavljeno načelo proste presoje dokazov z upoštevanjem metodološkega napotka iz 8. člena ZPP. Izpostavljanje, da tožnik ni delal evidence opravljenih delovnih ur, da ne razpolaga s popisom ur in s kakršnokoli evidenco ur (op. na drugem mestu se v pritožbi omenja sistem za upravljanje različic), potrjeno s strani toženke, je neutemeljeno, saj so bili obseg tožnikovega dela in njegova vrednost ugotovljeni z drugimi izvedenimi dokazi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00062055
KZ-1 člen 90, 90/1, 90/1-5, 91, 91/1, 91/3, 196, 196/1, 196/2. ZPIZ-2 člen 3, 134. ZZUSUDJZ člen 3, 3/2.
kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - napačna pravna opredelitev dejanja - prikrajšanje delavca za pravico - plačilo socialnih prispevkov - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - zastaranje kazenskega pregona - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19)
Vrhovno sodišče je v sodbi I Ips 16846/2015 z dne 10. 6. 2022 pojasnilo razliko med prikrajšanjem ali omejitvijo temeljne pravice delavca do obračuna in plačila socialnih prispevkov iz (takrat veljavnega) prvega odstavka 196. člena KZ-1 ter izgubo pravice, ki izvira iz neplačanih prispevkov, po drugem odstavku 196. člena KZ-1.
nesklepčna tožba - pravice družbenikov - izključitev družbenika iz d.o.o.
Podani tožbeni zahtevek ni manj od tožbenega zahtevka na izključitev družbenika po 501. členu ZGD-1. Je nekaj drugega, kajti v primeru ugoditve obravnavanemu tožbenemu zahtevku, bi imel drugotoženec formalni status družbenika, vendar brez vseh korporacijskih pravic. Bil bi "shizofreni družbenik".
povrnitev škode - kršitev ukrepov iz varstva pri delu - zaslišanje stranke
Gre za pavšalen očitek, napačno ugotovljenega dejanskega stanja in posledično zmotne uporabe materialnega prava. V konkretni pravdi je tožena stranka oporekala tožbenemu zahtevku po temelju, iz previdnosti pa tudi po višini kot izhaja iz njenih navedb. Za svoje trditve je predlagala dokaze (listinske, zaslišanje prič in izvedencev), ki jih je prvostopno sodišče tudi izvedlo (4. točka obrazložitve prvostopne sodbe) in na podlagi izvedenih dokazov v skladu z 8. členom ZPP ugotovilo katera dejstva šteje za dokazana in katera ne. Tožena stranka je s svojimi materialnopravnimi ugovori v postopku (glede soprispevka delavca po 171. členu Obligacijskega zakonika) v določenem delu uspela in je bil tožbeni zahtevek v tem delu zavrnjen. Torej je neutemeljen očitek, da se prvostopno sodišče do navedb tožene stranke v izpodbijani sodbi ni opredelilo, oziroma jih je štelo za irelevantne, da je napačno ugotovilo dejansko stanje in posledično napačno uporabilo materialno pravo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00062339
ZASP člen 22, 31, 81, 81/1, 146, 146/1, 146/1-1, 146/1-6, 146/1-8, 147, 147/1, 147/4, 168, 168/1, 168/2, 168/3, 168/4. OZ člen 193, 198, 336, 336/1, 346, 347, 347, 347/1. URS člen 22, 60.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - uporaba avtorskega dela - kabelska retransmisija - nadomestilo za uporabo - zastaranje zahtevka - neupravičena obogatitev - občasna terjatev - začetek teka zastaralnega roka - višina nadomestila - tarifa - običajni honorar - določitev primernega denarnega nadomestila - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča - pravna varnost - sodba presenečenja - legitimno pričakovanje - civilna kazen
V smislu enakega obravnavanja kabelskih operaterjev, zagotavljanja konkurenčnosti med njimi ter predvidljivosti je treba v vseh istovrstnih postopkih določanja primernega nadomestila uporabiti enak način določitve primernega nadomestila.
Pri določitvi primernega nadomestila za uporabo pravic je treba upoštevati tisto tarifo, ki je veljala v obdobju za katerega se določa primerno nadomestilo. Le ta odraža običajno vrednost pravice v določenem obdobju.
Niso utemeljeni pritožbeni očitki, da je sodišče prve stopnje poseglo v pravno varnost, konkurenčnost in enakost kabelskih operaterjev, ker je za izračun primernega nadomestila uporabilo drugo osnovo. Vsakokrat je namreč znana višine osnove, ki se praviloma spreminja največ enkrat letno, kot tudi miselna pot izračuna, zato o posegu v pravno varnost in predvidljivost ni mogoče govoriti.
Zmotno je prepričanje tožene stranke, da je sodišče prve stopnje kršilo njena legitimna pričakovanja glede višine primernega nadomestila, ker je le to določilo v višjem znesku kot v podobnih postopkih. Takšno pričakovanje bi bilo legitimno le, če se pravno odločilne objektivne okoliščine ne bi spremenile in sodišče ne bi ugotovilo drugačnega dejanskega stanja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00063597
KZ-1 člen 323, 323/1, 323/2, 324, 324/1, 324/1-3, 324/1-3-2, 324/2, 324/4, 324/5. ZKP člen 371, 371/2, 386, 391. ZPrCP člen 30, 30/10, 44, 45, 105, 105/2.
nevarna vožnja v cestnem prometu - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - dolžnostno ravnanje v cestnem prometu - izvedenec cestnoprometne stroke - prometna nesreča - prometna nesreča s smrtnim izidom - tovorno vozilo - spoštovanje cestnoprometnih predpisov - vzročna zveza - adekvatna vzročnost - pravnorelevantna vzročna zveza - predrzna ali brezobzirna vožnja - zavrnitev dokaznih predlogov - dokazna ocena izvedenskega mnenja - prilagoditev hitrosti in načina vožnje
V primeru, ko več udeležencev v cestnem prometu s svojim protipravnim ravnanjem prispeva k prometni nesreči, odgovarjajo za kaznivo dejanje vsi tisti, katerih dejanja so v neposredni vzročni zvezi z nastankom prepovedane posledice in storilca praviloma ne ekskulpira kršitev predpisov s strani drugih oseb, četudi sam krši predpise.
Prepovedane posledice namreč ne bi bilo moč pripisati ravnanju obdolženca le, če bi se izkazalo, da bi do takšne posledice prišlo tudi v primeru, ko bi obdolženec ravnal v skladu s predpisi, ali če bi bila prepovedana posledica objektivno nepredvidljiva.
Brezobzirna vožnja kot varnostni cestnoprometni standard, katerega napolnjujejo ravnanja, ki predstavljajo grobe ali ponavljajoče kršitve pravil in predpisov ali po načinu ali trajanju občutno presegajo navadno nepazljivost ali manjšo kršitev pravil in predpisov. Brezobzirno ravna, kdor se iz sebičnih nagibov ne ozira na to, kako (lahko) njegovo ravnanje vpliva na ostale udeležence cestnega prometa, in ravnodušno prezre opozorila ostalih udeležencev v prometu.
Po teoriji adekvatne vzročnosti je treba izmed več okoliščin, ki so v zvezi z nastankom škode kot pravno upošteven vzrok šteti tiste okoliščine, ki po rednem teku stvari pripeljejo do take posledice. Četudi se torej pokojna oškodovanca ne bi pripela z varnostnim pasom in tako kršila cestnoprometne predpise, navedeno na vzročno zvezo, ki je stekla zaradi protipredpisnega ravnanja obdolžencev, ni vplivalo oziroma je ni preusmerilo ali izničilo. Protipravno ravnanje obdolžencev je bilo namreč med vsemi spremljajočimi vzroki in pogoji tisto, ki je imelo odločilno vlogo pri nastanku prepovedane posledice, in je tako močno, da kot pravno upoštevno izloči vse ostale.
INVALIDI - PRAVO EVROPSKE UNIJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00063570
ZPP člen 254, 339, 339/1.
ugotavljanje invalidnosti - zavrnitev predloga za postavitev novega izvedenca - preostala delovna zmožnost - uredba (es) št. 883/2004
Iz priloge 7 k Uredbi 883/2004 je razvidno, da skladnost v stopnji invalidnosti obstaja samo med državami Belgije, Francije in Italije, zato ne držijo trditve tožnika o potrebnem avtomatičnem priznanju I. kategorije invalidnosti v slovenskem sistemu zaradi že priznane I. kategorije invalidnosti v Republiki Hrvaški. Države članice lahko socialna tveganja opredeljujejo po svoje, saj je pri tem potrebno upoštevati različne elemente. Skupnih opredelitev socialnih tveganj v pravu EU ni.
ZIZ člen 213. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1. ZGD-1 člen 7, 7/1.
izvršba zaradi vrnitve delavca na delo - rok za vložitev predloga za izvršbo - vzpostavitev delovnega razmerja - poziv delavcu za vrnitev na delo - dejansko opravljanje dela - pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas - obstoj delovnega razmerja - pravice iz delovnega razmerja - odgovornost samostojnega podjetnika posameznika - izbris samostojnega podjetnika iz poslovnega registra - obveznosti do delavcev - reintegracija delavca - postopek izredne odpovedi - prostovoljna izpolnitev obveznosti
S tem, ko sodišče s sodbo ugotovi nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, se delovno razmerje ponovno vzpostavi le za čas do izteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti poziva delavca nazaj na delo. Za naprej pa se delovno razmerje vzpostavi, če delodajalec prostovoljno izpolni svojo obveznost poziva delavca nazaj na delo, oziroma, če delavec pravočasno, to je v roku šestih mesecev, vloži predlog za izvršbo za uveljavitev nedenarne terjatve vrnitve delavca nazaj na delo. S tem delavec upraviči nadaljnji obstoj delovnega razmerja tudi za naprej. V kolikor je delovno razmerje vzpostavljeno tudi za naprej, pa traja vse do morebitne ponovne delodajalčeve ponovne odpovedi delovnega razmerja. Delavec mora namreč imeti enako pravno varstvo kot je predpisano za poslovni odpovedni razlog.
Veljavna ureditev ne dopušča takojšnjega prenehanja delovnega razmerja, ko ta razlog nastane, ampak mora delodajalec izvesti predpisan postopek odpovedi, četudi ga začne morda takoj po reintegraciji. Razumevanje, da obveznost reintegracije nemudoma preneha, če ni na voljo dela, krši ustavno načelo enakosti pred zakonom, saj brez utemeljenega razloga delavce neenako obravnava. Neobstoj dela je tako okoliščina, ki je lahko pomembna šele po izpolnjeni obveznosti reintegracije.
Obveznost vrnitve delavca nazaj na delo ni izpolnjena že s samim pozivom delodajalca in s prijavo v socialna zavarovanja, temveč z dejansko vrnitvijo delavca na delo. Če delodajalec delavcu opravljanja dela dejansko ne omogoči, kot v obravnavanem primeru trdi upnik v predlogu za izvršbo, torej obveznost reintegracije delavca še ni izpolnjena. Upnik pa lahko tudi sam doseže nadaljnji obstoj delovnega razmerja, s tem, da pravočasno vloži predlog za izvršbo zaradi vrnitve delavca na delo.
Dolžnik je bil sicer izbrisan iz poslovnega registra kot samostojni podjetnik posameznik, vendar oseba, ki je imela status podjetnika posameznika, tudi po izbrisu odgovarja za obveznosti v zvezi s svojo dejavnostjo, z vsem svojim premoženjem. Tako tudi za obveznosti do delavca, ki izhajajo iz časa pred prenehanjem njegovega statusa samostojnega podjetnika.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00062088
KZ-1 člen 3, 3/1, 48a, 73, 308, 308/3, 308/6, 308/8. ZKP člen 285č, 285č/6, 450b, 450b/2, 450č, 450č/3.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - izgon tujca iz države - sporazum o priznanju krivde - varnostni ukrep odvzema predmetov - odločba o kazenski sankciji - fakultativni odvzem predmetov
V obravnavanem primeru izrečene sodbe na podlagi sklenjenega sporazuma o priznanju krivde, ki ne zajema pritožbeno problematiziranega (fakultativno določenega) varnostnega ukrepa odvzema predmetov, bi dodajanje te kazenske sankcije v sodbo, glede na navedene zakonske podlage in upoštevaje sprejeta stališča sodne prakse, pomenilo nedovoljeno dopolnjevanje volje strank.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00061849
ZPP člen 125a, 125a/4. SPZ člen 75. URS člen 36.
odpoved najemne pogodbe - izročitev in izpraznitev nepremičnine - plačilo obratovalnih stroškov - zavrnitev tožbenega zahtevka - ugovor zoper prepis zvočnega posnetka - imisije - smrad - pravica do doma - sorazmernost posega - osebne okoliščine - socialna ogroženost
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so močne vonjave prisotne predvsem znotraj stanovanja in so jim ostali stanovalci izpostavljeni le v primeru srečanja pred odprtimi vrati stanovanja, kar je bolj kratkotrajno. Vonjavam na hodniku, kjer se ne zadržujejo dlje časa, so stanovalci izpostavljeni v primeru (redko) odprtih vrat in še nekaj časa za tem, v lastnih stanovanjih pa smradu ne zaznavajo. Nelagodje stanovalcev ob nevzdržnem smradu neposredno po odpiranju vrat in še nekaj časa za tem (po petih minutah se smrad razprši in ni več močan), ne more prevladati nad toženkino pravico do doma. Ko se socialno ogroženi osebi odpoveduje najemno pogodbo zato, ker z načinom uporabe stanovanja povzroča opisane imisije na hodniku, je nelagodje stanovalce drugotnega pomena v primerjavi z individualnimi okoliščinami toženke, ki ji grozi izguba doma.