odplačen odstop terjatve - vrnitev dvojne are - odstop od pogodbe - kršitev pogodbene obveznosti - jasna pogodbena določila - prosta presoja dokazov - verodostojnost priče
Ne glede na to, kakšne obveznosti je tožeča stranka izpolnila pred sklenitvijo Pogodbe, je bila po sklenitvi dolžna izpolniti tiste, ki so bile določene s Pogodbo. Pritožbene navedbe v zvezi s tem, da je pogojevanje izvršitve Pogodbe z dodatnimi dokazili v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji niso utemeljene, saj je bila tožeča stranka že ob oziroma pred podpisom seznanjena, kakšne bodo njene obveznosti po Pogodbi in se je z njenim podpisom s takimi obveznostmi v celoti strinjala.
Ker sodišče v skladu z 8. členom ZPP ni omejeno z dokaznimi pravili, lahko dokaze prosto presoja. Zgolj zaradi dejstva, da je priča zaposlena pri toženi stranki, njeni izpovedbi ni mogoče odreči dokazne vrednosti. Sodišče verodostojnost priče presoja na podlagi njene izpovedi in neposrednega vtisa ob zaslišanju, nato pa izpoved oceni, tako kot mu nalaga 8. člen, ob upoštevanju presoje preostalih dokazov v postopku ter na podlagi uspeha celotnega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00062156
ZPP člen 7, 212.
zavarovalna pogodba - zavarovanje prevozniške odgovornosti - posebni pogoji zavarovanja - plačilo zavarovalne premije - obračun premije - trditveno in dokazno breme - razporeditev trditvenega in dokaznega bremena - pravica stranke do izjave - prepozna dopolnitev pritožbe - sklicevanje na sodno prakso
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da bi morebitno znižanje premijske stopnje na podlagi škodnega rezultata v skladu z 2. členom Posebnih pogojev, ki bi se moralo uporabiti že pri akontacijskem računu za leto 2019, morala zatrjevati in dokazati tožena stranka, ki nosi trditveno in dokazno breme glede dejstev, ki so ji v korist, ter da tožena stranka zgolj z zanikanjem navedb tožeče stranke, da je imela slab škodni rezultat, in zatrjevanjem, da prvič vidi svojo škodno kartico, tega bremena ni zmogla.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00061896
ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1, 402, 402/3, 437, 437/1. KZ-1 člen 211, 211/1.
kaznivo dejanje goljufije - zavrženje obtožnega predloga - opis kaznivega dejanja - dejanje ni kaznivo dejanje - zakonski znaki - konkretizacija zakonskih znakov - obarvani naklep - preslepitveni namen - lažnivo prikazovanje dejanskih okoliščin - civilnopravno razmerje
Opis kaznivega dejanja je najpomembnejša sestavina obtožnega akta, saj predstavlja okvir za ugotavljanje dejanskega stanja in mora biti konkretiziran do te mere, da omogoča pravno vrednotenje obdolženčevega ravnanja oziroma sklepanje o obstoju ali neobstoju kaznivega dejanja ter uresničevanje obdolženčeve pravice do obrambe, ki je lahko učinkovita le, če so zakonski znaki kaznivega dejanja, ki se mu očita, v zadostni meri konkretizirani.
(Zgolj) okoliščina, da bi naj obdolžena lažno navedla (obljubila), da bo naročene storitve redno plačevala, namreč ne pomeni konkretizacije izvršitvenega ravnanja preslepitve in lažnega prikazovanja dejanskih okoliščin, kot to skozi vsebino pritožbe prikazuje okrožni državni tožilec, ki sprejete odločitve ne more omajati niti z lastno interpretacijo v izpodbijanem sklepu omenjenih judikatov in cit. odločbe Ustavnega sodišča.
sosedsko pravo - prepoved poglabljanja nepremičnine - vznemirjanje lastninske pravice - prepoved bodočega vznemirjanja - opustitveni zahtevek - ponovljen postopek - zavrnitev tožbenega zahtevka
Tožnica bi bila lahko upravičena do zahtevanega pravnega varstva, če bi se izkazalo, da toženca v nasprotju s 85. členom SPZ poglabljata sosednjo nepremičnino in s tem povzročata erozijo tožničinega zemljišča. Dokazni postopek, v nasprotju s tožničinim pritožbenim stališčem, tega ni potrdil. Izvedenka geologije je namreč ugotovila, da tožničina nepremičnina zaradi posega tožencev ni izgubila svoje trdnosti in stabilnosti; neznatno zmanjšanje opore pa ne uživa pravnega varstva, kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje. Izguba opore nepremičnine je sicer po prvem odstavku 85. člena SPZ brez dvoma zadosten razlog za zahtevano prepoved poglabljanja sosednje nepremičnine, vendar je bilo v obravnavanem primeru ugotovljeno, da je zmanjšanje opore nebistveno oziroma zanemarljivo majhno. O eroziji ali plazenju tožničine nepremičnine in sosednje brežine ni nobenega dokaza. Odsotnost tovrstnih geoloških pojavov jasno kaže, da je zmanjšanje opore tožničinega zemljišča v resnici neznatno.
OZ člen 87, 593, 311, 312, 312/1, 312/2, 314, 336, 336/1, 337, 347, 347/1, 344. ZPP člen 7, 8, 339, 339/2-12, 339/2-14, 353, 358.
ugovor zastaranja - začetek teka zastaralnega roka - ugovor pobota - materialnopravno pobotanje - predpravdni pobot - pobotna izjava - ugoditev pritožbi - delno prenehanje terjatve med pravdnim postopkom - pogoji za materialnopravno pobotnje - obrestne obresti - prepoved anatocizma - neupravičena pridobitev - nepošteni pridobitelj - podrejene obveznice - ničnost prodajne pogodbe - pravnomočna sodna odločba - pojasnilna dolžnost - lastnost obveznice - zakonske zamudne obresti - kršitev pojasnilne dolžnosti - izbris obveznic - nepoštenost
Pritožbene navedbe o nepravilno zavrnjenem toženkinem ugovoru zastaranja so neutemeljene. Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da triletni zastaralni rok ni začel teči že s toženkinim obvestilom o izbrisu podrejenih obveznic, ampak šele s tožničino vložitvijo ugotovitvenega zahtevka na ničnost v zadevi P 159/2017, saj je glede na okoliščine konkretnega primera tožnica bila lahko šele takrat seznanjena tako z vsemi pomembnimi dejanskimi okoliščinami v zvezi s sporno (kasneje ugotovljeno nicno) pogodbo o nakupu obveznic kot tudi z njihovimi pravnimi posledicami in s svojim pravnim položajem. Do dneva vložitve tožbe tožničina terjatev zato še ni zastarala.
Sodišče prve stopnje je pravilno opredelilo toženkino ravnanje kot neposteno v smislu 193. člena OZ. Zato je tudi materialnopravilna odločitev sodišča prve stopnje, je tožničin zahtevek za zakonske zamudne obresti glede na 193. clen OZ utemeljen od dne, ko je toženka prejela denar. Zamudne obresti V primeni neupravičene pridobitve, ki je materialnopravna podlaga vtoževane terjatve, so namreč v 193. členu OZ izrecno določene in se, če je bil pridobitelj neposten, plačajo od dneva pridobitve. V konkretnem primeru gre torej za dan 15. 2. 2007, ko je tožnica vplačala sporne obveznice toženki, in zakonske zamudne obresti od tega trenutka dalje v plačilo zapadajo dnevno.
Glede na to, da gre pri pobotanih teijatvah za istovrstne, vzajemne in zapadle terjatve, med pravdnima strankama pa ni bilo sporno, da je tožnica pobotno izjavo podala, niti ni bil za tožnico sporen obstoj toženkine terjatve, pritožbeno sodišče pritrjuje toženki, da je treba upoštevati njen materialnopravno pobotni ugovor.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00061849
ZPP člen 125a, 125a/4. SPZ člen 75. URS člen 36.
odpoved najemne pogodbe - izročitev in izpraznitev nepremičnine - plačilo obratovalnih stroškov - zavrnitev tožbenega zahtevka - ugovor zoper prepis zvočnega posnetka - imisije - smrad - pravica do doma - sorazmernost posega - osebne okoliščine - socialna ogroženost
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so močne vonjave prisotne predvsem znotraj stanovanja in so jim ostali stanovalci izpostavljeni le v primeru srečanja pred odprtimi vrati stanovanja, kar je bolj kratkotrajno. Vonjavam na hodniku, kjer se ne zadržujejo dlje časa, so stanovalci izpostavljeni v primeru (redko) odprtih vrat in še nekaj časa za tem, v lastnih stanovanjih pa smradu ne zaznavajo. Nelagodje stanovalcev ob nevzdržnem smradu neposredno po odpiranju vrat in še nekaj časa za tem (po petih minutah se smrad razprši in ni več močan), ne more prevladati nad toženkino pravico do doma. Ko se socialno ogroženi osebi odpoveduje najemno pogodbo zato, ker z načinom uporabe stanovanja povzroča opisane imisije na hodniku, je nelagodje stanovalce drugotnega pomena v primerjavi z individualnimi okoliščinami toženke, ki ji grozi izguba doma.
sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - psihična bolezen - paranoidna shizofrenija - hujše ogrožanje lastnega zdravja - premestitev na odprti oddelek - presoja zakonitosti ukrepa
Za obstoj pogoja iz 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr zadošča že ugotovitev, da nasprotni udeleženec sam sebi povzroča hudo škodo na njegovem zdravju. Sodišče je s pomočjo izvedenke ugotovilo, da je pri nasprotnem udeležencu akutno poslabšanje paranoidne oblike shizofrenije, zaradi česar je pri nasprotnem udeležencu hudo motena presoja realnosti in sposobnost obvladovanja ravnanja ter da do svojega stanja nima uvida in deluje pod vplivom bolezni. Razlog za pridržanje tako niso blodnje, ampak hudo ogrožanje lastnega zdravja nasprotnega udeleženca.
KZ-1 člen 22, 22/2, 34, 115, 115/1, 296, 296/1, 296/2.
poskus uboja - poskus kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis dejanja - silobran - nasilništvo - spravljanje v podrejen položaj
Sodišče prve stopnje je napravilo pravilen zaključek, da pri obtoženem A. A. ni šlo za silobran, saj ni podlage za zaključek, da je B.-jev napad nek samostojni dogodek, temveč je bilo celotno dogajanje en sam povezan dogodek, ki se je začel s protipravnim napadom obtoženca in neznanega storilca zoper C. C. ter da je z napadom na obtoženca B. odvračal istočasen protipravni napad na prijatelja C. C., silobran zoper silobran pa ni mogoč.
O spornem vprašanju kdo je veljavni zakoniti zastopnik in procesna dejanja katerega od pooblaščencev so upoštevna sodišče prve stopnje ni odločilo. Do tedaj ni možno zavreči pritožbe zoper sodbo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00062125
ZKP člen 370, 370/2, 386. KZ-1 člen 186, 186/1.
kaznivo dejanje neupravičenega prometa s prepovedanimi drogami - pravica do učinkovite obrambe - priznanje krivde - uveljavljanje zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - preizkus kazenske sankcije
Ker se obdolženi sicer brez utemeljitve pritožuje zaradi kršitve kazenskega zakona, torej ta pritožbeni razlog uveljavlja sebi v korist, je pritožbeno sodišče napadeno sodbo preizkusilo tudi v njeni odločbi o kazenski sankciji in odvzemu premoženjske koristi.
ZDSS-1 člen 68.. ZPP člen 151, 155, 155/1, 155/2.. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 16, 43.
potrebni stroški postopka - končno poročilo - samostojna storitev odvetnika
Tudi po presoji pritožbenega sodišča je utemeljeno zavrnjenih 50 točk iz naslova končnega poročila stranki, saj ne gre za samostojne stroške, kot pravilno zaključuje sodišče prve stopnje. Tarifna št. 43. OT izrecno določa, kdaj in v kakšni višini lahko odvetnik obračuna storitve za nasvete, mnenja in udeležbe na konferencah, pregled spisov in listini ter drugih storitev. V skladu s Tarifno št. 43/1 OT to lahko stori le, če storitve niso zajete v drugih tarifnih številkah, ker gre za samostojno storitev.
ZIZ člen 17, 21, 58, 58/1. ZDoh-2 člen 44, 44/1, 44/1-9. ZDR-1 člen 108.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - denarna odpravnina - ugovor zoper sklep o izvršbi - določnost izvršilnega naslova - obdavčljivi prejemki - neprerekana dejstva
Od pravnega vprašanja, ali je dogovorjena odpravnina obdavčljiva, je odvisna odločitev o obravnavanem ugovoru. Za izvršilni naslov so podani parametri za izračun neto zneska terjatve - ti so namreč določeni že v pozitivni zakonodaji. Ker je terjatev na omenjeni način določljiva, izvršilno sodišče sme ugotavljati odgovor na navedeno vprašanje in na vprašanje, ali je neto znesek pravilno izračunan. Obseg slednjega pa je odvisen tudi od trditvene in dokazne podlage strank postopka.
V davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja se ne všteva odpravnina zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je določena kot pravica iz delovnega razmerja in izplačana pod pogoji, ki jih določa zakon, v višini odpravnine, kot je določena zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, ki jo je delodajalec dolžan izplačati na podlagi zakona, vendar največ do višine desetih povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji. To pomeni, da ni obdavčljiva le odpravnina, kot jo določa zakon, in ne (večja) odpravnina, za katero se delodajalec in delavec lahko dodatno dogovorita.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - STEČAJNO PRAVO
VSL00062495
ZFPPIPP člen 97, 97/2, 97/2-5, 315, 317, 317/1, 317/5, 318, 318/4. ZGD-1 člen 6, 6/3, 6/5, 32. OZ člen 9, 55, 55/1, 72, 341, 341/1, 349, 349/1, 365, 705. ZMed člen 76, 112, 112/3.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - kabelska retransmisija - licenčna pogodba - sklenitev pogodbe - stečajni postopek - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik - zastopanje - nadaljevanje poslovanja - pripoznava zahtevka - pretrganje zastaranja - omejitve pri zastopanju - pridržek pravice - salvatorična klavzula - zastaranje
Nadaljevanje poslovanja stečajnega dolžnika pomeni nadaljevanje proizvodnje oziroma opravljanje drugih poslov iz dejavnosti stečajnega dolžnika. Stečajna upraviteljica je torej lahko sklepala vse pravne posle iz dejavnosti stečajnega dolžnika.
V tem primeru ni mogoče zaključiti, da bi bila sklenitev Licenčne pogodbe, s katero se ureja prenos pravic v zvezi s kabelsko retransmisijo na kabelskega operaterja izven namena delovanja družbe. Tožena stranka je namreč med drugim opravljala tudi dejavnost kabelske retransmisije televizijskih programov. Sklenitev tega posla je tako z vidika vsebine nedvomno v okviru dejavnosti tožene stranke in v okviru poslov, ki jih je oziroma bi jih v skladu z določili ZASP morala sklepati tožena stranka v zvezi s svojim poslovanjem. Ker gre za posel iz dejavnosti tožene stranke je tako takšen posel dovoljen v okviru nadaljevanja poslovanja. V razmerju do tretje osebe (tožeče stranke) je bil tako ta posel veljavno sklenjen in pogodbeni stranki zavezuje.
Tožena stranka ne more uspeti s pritožbenimi razlogi, da je bila tožeča stranka že pred sklenitvijo pogodbe seznanjena z njenim stališčem, da pogodba naj ne bi veljala za programe tožeče stranke. Licenčna pogodba je bila sklenjena v pisni obliki. Tožena stranka je Licenčno pogodbo podpisala in jo zato zavezuje.
Pridržek ni sestavni del Licenčne pogodbe. Zato Pridržek med strankama ne ustvarja nobenega pravnega učinka.
plačilo dobavljene električne energije - upravnik - pasivna legitimacija upravnika - nastopanje v svojem imenu in za svoj račun - etažni lastniki kot stranka postopka - razlaga pogodbenih določil - jasna pogodbena določila - načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij
Pogodba res ne vsebuje zaveze upravnika, da bo prevzel dolžnost plačila v primeru, če etažni lastniki ne plačajo dolga ali postanejo plačilno nesposobni, vsebuje pa ugotovitev (2. alineja 1. člena), da upravnik nastopa kot plačnik računov za dobavljeno električno energijo ter morebitnih drugih storitev po Pogodbah o dobavi. Drži sicer, da če ima tretji (dobavitelj storitev – tožeča stranka) veljavno sklenjeno pogodbo z etažnimi lastniki (Pogodba o dobavi), mora upravnik brez odlašanja izpolniti zapadle denarne obveznosti tretjim osebam iz pogodb glede upravljanja večstanovanjske stavbe, glede na prejeta plačila (torej, ko jih prejeme) od vsakega posameznega etažnega lastnika (prvi odstavek 71. člena SZ-1). Vendar pa se lahko upravnik skladno z načelom prostega urejanja obligacijskih razmerij z dobaviteljem dogovori tudi drugače.
ZST-1 člen 12, 12/2, 12/3, 12a, 12a/5, 34a, 34a/1.
predlog za obročno plačilo sodne takse - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - zbiranje podatkov, ki so davčna tajnost - soglasje - nepopoln predlog - pridobivanje podatkov po uradni dolžnosti - zavrženje nedopolnjenega predloga - odločitev o ugovoru zoper plačilni nalog - zavrnitev ugovora
Sodišče z namenom ugotavljanja materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost (peti odstavek 12.a člen ZST-1), vendar mora ta postopek temeljiti na popolnem predlogu za obročno plačilo takse. Šele popoln predlog, to pa je predlog, ki vsebuje tudi podatke in izjave iz drugega odstavka 12. člena ZST-1 za družinske člane stranke (v ta okvir sodijo tako podatki, na podlagi katerih lahko sodišče ugotovi, ali gre za osebe, ki jih je treba upoštevati pri ugotavljanju materialnega položaja stranke, kot tudi soglasje družinskih članov stranke za vpogled v podatke, ki so davčna tajnost), sodišču omogoča izvedbo ustreznih poizvedb z namenom ugotavljanja materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov. Popoln predlog je torej pogoj za vsebinsko obravnavo predloga, del katerega je postopek po petem odstavku 12.a člena ZST-1. Če vložnik nepopolne vloge ne popravi ali dopolni tako, da je primerna za obravnavo, jo sodišče zavrže.
ZIZ člen 213. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1. ZGD-1 člen 7, 7/1.
izvršba zaradi vrnitve delavca na delo - rok za vložitev predloga za izvršbo - vzpostavitev delovnega razmerja - poziv delavcu za vrnitev na delo - dejansko opravljanje dela - pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas - obstoj delovnega razmerja - pravice iz delovnega razmerja - odgovornost samostojnega podjetnika posameznika - izbris samostojnega podjetnika iz poslovnega registra - obveznosti do delavcev - reintegracija delavca - postopek izredne odpovedi - prostovoljna izpolnitev obveznosti
S tem, ko sodišče s sodbo ugotovi nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, se delovno razmerje ponovno vzpostavi le za čas do izteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti poziva delavca nazaj na delo. Za naprej pa se delovno razmerje vzpostavi, če delodajalec prostovoljno izpolni svojo obveznost poziva delavca nazaj na delo, oziroma, če delavec pravočasno, to je v roku šestih mesecev, vloži predlog za izvršbo za uveljavitev nedenarne terjatve vrnitve delavca nazaj na delo. S tem delavec upraviči nadaljnji obstoj delovnega razmerja tudi za naprej. V kolikor je delovno razmerje vzpostavljeno tudi za naprej, pa traja vse do morebitne ponovne delodajalčeve ponovne odpovedi delovnega razmerja. Delavec mora namreč imeti enako pravno varstvo kot je predpisano za poslovni odpovedni razlog.
Veljavna ureditev ne dopušča takojšnjega prenehanja delovnega razmerja, ko ta razlog nastane, ampak mora delodajalec izvesti predpisan postopek odpovedi, četudi ga začne morda takoj po reintegraciji. Razumevanje, da obveznost reintegracije nemudoma preneha, če ni na voljo dela, krši ustavno načelo enakosti pred zakonom, saj brez utemeljenega razloga delavce neenako obravnava. Neobstoj dela je tako okoliščina, ki je lahko pomembna šele po izpolnjeni obveznosti reintegracije.
Obveznost vrnitve delavca nazaj na delo ni izpolnjena že s samim pozivom delodajalca in s prijavo v socialna zavarovanja, temveč z dejansko vrnitvijo delavca na delo. Če delodajalec delavcu opravljanja dela dejansko ne omogoči, kot v obravnavanem primeru trdi upnik v predlogu za izvršbo, torej obveznost reintegracije delavca še ni izpolnjena. Upnik pa lahko tudi sam doseže nadaljnji obstoj delovnega razmerja, s tem, da pravočasno vloži predlog za izvršbo zaradi vrnitve delavca na delo.
Dolžnik je bil sicer izbrisan iz poslovnega registra kot samostojni podjetnik posameznik, vendar oseba, ki je imela status podjetnika posameznika, tudi po izbrisu odgovarja za obveznosti v zvezi s svojo dejavnostjo, z vsem svojim premoženjem. Tako tudi za obveznosti do delavca, ki izhajajo iz časa pred prenehanjem njegovega statusa samostojnega podjetnika.
ZPIZ-2 člen 63, 63/2, 63/2-1.. ZPP člen 254, 254/3, 339, 339/1.
ugotavljanje stopnje invalidnosti - III. kategorija invalidnosti - invalidnina za telesno okvaro - zavrnitev predloga za postavitev novega izvedenca - stroški postopka
Izvedensko mnenje je bilo izdelano na podlagi proučitve medicinske dokumentacije v spisu ter na podlagi osebnega pregleda tožnika. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno zavrnilo dokazni predlog, da se omenjeno vprašanje, ki nenazadnje niti ni bilo predmet tožbenega zahtevka, ne razčiščuje s postavitvijo novega izvedenca medicinske stroke. Sodni izvedenec je bil zaslišan na naroku za glavno obravnavo in stranki sta imeli možnost postavljati vprašanja.
pravica do starostne pokojnine - znižanje starostne meje - prevzemnik kmečkega gospodarstva - vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje - sprememba sodbe
Tožniku je bila res priznana pokojninska oziroma zavarovalna doba kot prevzemniku kmečkega gospodarstva od 23. 6. 1979 do 7. 10. 1981 in od 9. 12. 1982 do 30. 6. 1983. Vendar tako priznana doba ne pomeni, da je bil tožnik v tem obdobju tudi vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Do vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kmetov namreč po predpisih veljavnih v spornem obdobju niti ni moglo priti. Zato znižanje starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine in posledično priznanje starostne pokojnine že s 1. 6. 2021 ni mogoče.
DAVKI - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00062095
ZFPPIPP člen 14, 14/2-3, 121, 121/1. OZ člen 99, 99/2, 395, 395/1, 1019, 1019/3. ZDavP-2 člen 36. ZBan-1 člen 217, 222. ZPP člen 337, 337/1.
začetek postopka osebnega stečaja - pogodba o kratkoročnem kreditu - poroštvo - oblike poroštva - zaveza kot porok in plačnik - solidarna obveznost - vsebina solidarnosti dolžnikov - plačilo terjatve - potrdilo o plačilu - dokazna ocena - vrsta transakcije - napake volje - razveljavitev pogodbe - rok za izpodbijanje pogodbe - prenehanje pravice
Dolžnik s predloženim potrdilom družbe B. z dne 13. 1 2014 ni uspel dokazati, da bi bili v obdobju od januarja 2007 do decembra 2013 zneski v višini po 1.000,00 EUR mesečno (skupaj 84.000,00 EUR) dejansko nakazani upnici v poplačilo njene terjatve iz naslova pogodbe o kratkoročnem kreditu, saj je bila družba B. iz sodnega registra izbrisana že dne 22. 1. 2009.
Priznanje pravne veljavnosti oporoke je enostranska izjava dediča, da priznava obstoj dejstev, zaradi katerih je oporoka veljavna (59., 62., 63. člen ZD). Priznanje (in preklic tega priznanja) pravne veljavnosti oporoke, je treba obravnavati enako kot sodno priznanje dejstev. Dedič, ki zve za dejstva, ki kažejo, da oporoka ne bi bila veljavna, lahko za to enostransko izjavo prekliče, vse do konca zapuščinskega postopka oziroma najkasneje v pritožbi.
V skladu s prvim odstavkom 63. člena ZD je lastnoročna oporoka veljavna, če jo je oporočitelj napisal in podpisal.
Zakonska zahteva po lastnoročnem podpisu ni namenjena le identifikaciji oporočitelja, ampak tudi potrditvi zapisane vsebine oziroma potrditvi, da gre za dokončno izdelano oporoko. Podpis na koncu oporoke omogoča zanesljiv zaključek, da oporočitelj potrjuje zapisano vsebino, ki je (vsaj glede te oporoke) dokončna, saj podpis na koncu listine prostorsko zaključuje listino in preprečuje kasnejše dostavke ali dopolnitve. Ni pa po mnenju pritožbenega sodišča nujno, da se oporočitelj podpiše z imenom in priimkom.
Na veljavnost lastnoročne oporoke pa vpliva odsotnost podpisa. Na v spis predloženih obeh kopijah lastnoročne oporoke z zapisanim imenom oporočiteljice (črno-bela in barvna fotokopija), ni podpisa oporočiteljice. To pa pomeni, da je zmotna ugotovitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da tudi ta lastnoročna oporoka izpolnjuje pogoje za veljavnost.