IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00063094
KZ-1 člen 47, 47/5.
zamuda s plačilom - denarna kazen - stranska denarna kazen - odlog plačila - delo v splošno korist
S sklicevanjem na šibko finančno stanje kot posledico nemožnosti redne zaposlitve vsled širokega obsega opravljanja dela v splošno korist namreč ne more uspeti, saj je situacija, če je storilec v zamudi s plačilom posameznega obroka denarne kazni, jasno, določno in nedvoumno zakonsko urejena.
O spornem vprašanju kdo je veljavni zakoniti zastopnik in procesna dejanja katerega od pooblaščencev so upoštevna, sodišče prve stopnje ni odločilo v tem postopku in tudi ne v matičnem pravdnem postopku. Do tedaj ni možno vsebinsko obravnavati ugovora tožene stranke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00062156
ZPP člen 7, 212.
zavarovalna pogodba - zavarovanje prevozniške odgovornosti - posebni pogoji zavarovanja - plačilo zavarovalne premije - obračun premije - trditveno in dokazno breme - razporeditev trditvenega in dokaznega bremena - pravica stranke do izjave - prepozna dopolnitev pritožbe - sklicevanje na sodno prakso
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da bi morebitno znižanje premijske stopnje na podlagi škodnega rezultata v skladu z 2. členom Posebnih pogojev, ki bi se moralo uporabiti že pri akontacijskem računu za leto 2019, morala zatrjevati in dokazati tožena stranka, ki nosi trditveno in dokazno breme glede dejstev, ki so ji v korist, ter da tožena stranka zgolj z zanikanjem navedb tožeče stranke, da je imela slab škodni rezultat, in zatrjevanjem, da prvič vidi svojo škodno kartico, tega bremena ni zmogla.
odplačen odstop terjatve - vrnitev dvojne are - odstop od pogodbe - kršitev pogodbene obveznosti - jasna pogodbena določila - prosta presoja dokazov - verodostojnost priče
Ne glede na to, kakšne obveznosti je tožeča stranka izpolnila pred sklenitvijo Pogodbe, je bila po sklenitvi dolžna izpolniti tiste, ki so bile določene s Pogodbo. Pritožbene navedbe v zvezi s tem, da je pogojevanje izvršitve Pogodbe z dodatnimi dokazili v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji niso utemeljene, saj je bila tožeča stranka že ob oziroma pred podpisom seznanjena, kakšne bodo njene obveznosti po Pogodbi in se je z njenim podpisom s takimi obveznostmi v celoti strinjala.
Ker sodišče v skladu z 8. členom ZPP ni omejeno z dokaznimi pravili, lahko dokaze prosto presoja. Zgolj zaradi dejstva, da je priča zaposlena pri toženi stranki, njeni izpovedbi ni mogoče odreči dokazne vrednosti. Sodišče verodostojnost priče presoja na podlagi njene izpovedi in neposrednega vtisa ob zaslišanju, nato pa izpoved oceni, tako kot mu nalaga 8. člen, ob upoštevanju presoje preostalih dokazov v postopku ter na podlagi uspeha celotnega postopka.
ZDSS-1 člen 68.. ZPP člen 151, 155, 155/1, 155/2.. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 16, 43.
potrebni stroški postopka - končno poročilo - samostojna storitev odvetnika
Tudi po presoji pritožbenega sodišča je utemeljeno zavrnjenih 50 točk iz naslova končnega poročila stranki, saj ne gre za samostojne stroške, kot pravilno zaključuje sodišče prve stopnje. Tarifna št. 43. OT izrecno določa, kdaj in v kakšni višini lahko odvetnik obračuna storitve za nasvete, mnenja in udeležbe na konferencah, pregled spisov in listini ter drugih storitev. V skladu s Tarifno št. 43/1 OT to lahko stori le, če storitve niso zajete v drugih tarifnih številkah, ker gre za samostojno storitev.
končanje stečajnega postopka brez razdelitve upnikom - sklep o končanju stečajnega postopka brez razdelitve upnikom - ugovor upnika - ugovorni razlog - vročanje v stečajnem postopku - pavšalne navedbe
V skladu s četrtim odstavkom 379. člena ZFPPIPP je z ugovorom dovoljeno izpodbijati odločitev sodišča o končanju postopka, ker je vrednost premoženja stečajnega dolžnika ocenjena prenizko ali so stroški stečajnega postopka ocenjeni previsoko, ali je verjetno, da v stečajno maso spada določeno premoženje, ki ni bilo upoštevano, ali je verjetno, da bi bilo z izpodbijanjem dolžnikovih pravnih dejanj mogoče povečati premoženje, ki spada v stečajno maso.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00062361
KZ-1 člen 186, 186/1. ZKP člen 358, 358-3.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - oprostitev obtožbe - in dubio pro reo
Pritožbeno sodišče, drugače kot sodišče prve stopnje, zaključuje, da v dokaznem postopku obravnavane zadeve, razen količine zasežene droge (konoplje), ni bila ugotovljena nobena okoliščina, ki bi kazala na to, da je obdolženec prepovedano drogo gojil in hranil z namenom nadaljnje prodaje.
ZUTD člen 8, 8/1, 8/2, 127, 127/1, 127/3, 127/4.. ZZSDT člen 6, 6/1, 6/2.
brezposelna oseba - vpis v evidenco - tujec - zavrnitev vpisa
Ni dvoma, da tožnica ni državljanka Republike Slovenije, da je tujka, da v Sloveniji nima začasnega niti stalnega prebivališča, in da je bila njena zahteva o mednarodni zaščiti s sklepom Ministrstva za notranje RS z dne 19. 11. 2020 pravnomočno zavržena.
V zadevi ni podan dejanski stan iz 8. člena ZUTD, saj po njem za brezposelno osebo šteje iskalec zaposlitve, ki je zmožen za delo, prijavljen na zavodu in aktivno išče zaposlitev, pa ni v delovnem razmerju, ni samozaposlen, ni družbenik in poslovodna oseba, ni kmet, ni upokojenec in nima statusa dijaka, vajenca, študenta ali udeleženca izobraževanja odraslih mlajših od 26 let.
povrnitev škode - kršitev ukrepov iz varstva pri delu - zaslišanje stranke
Gre za pavšalen očitek, napačno ugotovljenega dejanskega stanja in posledično zmotne uporabe materialnega prava. V konkretni pravdi je tožena stranka oporekala tožbenemu zahtevku po temelju, iz previdnosti pa tudi po višini kot izhaja iz njenih navedb. Za svoje trditve je predlagala dokaze (listinske, zaslišanje prič in izvedencev), ki jih je prvostopno sodišče tudi izvedlo (4. točka obrazložitve prvostopne sodbe) in na podlagi izvedenih dokazov v skladu z 8. členom ZPP ugotovilo katera dejstva šteje za dokazana in katera ne. Tožena stranka je s svojimi materialnopravnimi ugovori v postopku (glede soprispevka delavca po 171. členu Obligacijskega zakonika) v določenem delu uspela in je bil tožbeni zahtevek v tem delu zavrnjen. Torej je neutemeljen očitek, da se prvostopno sodišče do navedb tožene stranke v izpodbijani sodbi ni opredelilo, oziroma jih je štelo za irelevantne, da je napačno ugotovilo dejansko stanje in posledično napačno uporabilo materialno pravo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - STEČAJNO PRAVO
VSL00062495
ZFPPIPP člen 97, 97/2, 97/2-5, 315, 317, 317/1, 317/5, 318, 318/4. ZGD-1 člen 6, 6/3, 6/5, 32. OZ člen 9, 55, 55/1, 72, 341, 341/1, 349, 349/1, 365, 705. ZMed člen 76, 112, 112/3.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - kabelska retransmisija - licenčna pogodba - sklenitev pogodbe - stečajni postopek - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik - zastopanje - nadaljevanje poslovanja - pripoznava zahtevka - pretrganje zastaranja - omejitve pri zastopanju - pridržek pravice - salvatorična klavzula - zastaranje
Nadaljevanje poslovanja stečajnega dolžnika pomeni nadaljevanje proizvodnje oziroma opravljanje drugih poslov iz dejavnosti stečajnega dolžnika. Stečajna upraviteljica je torej lahko sklepala vse pravne posle iz dejavnosti stečajnega dolžnika.
V tem primeru ni mogoče zaključiti, da bi bila sklenitev Licenčne pogodbe, s katero se ureja prenos pravic v zvezi s kabelsko retransmisijo na kabelskega operaterja izven namena delovanja družbe. Tožena stranka je namreč med drugim opravljala tudi dejavnost kabelske retransmisije televizijskih programov. Sklenitev tega posla je tako z vidika vsebine nedvomno v okviru dejavnosti tožene stranke in v okviru poslov, ki jih je oziroma bi jih v skladu z določili ZASP morala sklepati tožena stranka v zvezi s svojim poslovanjem. Ker gre za posel iz dejavnosti tožene stranke je tako takšen posel dovoljen v okviru nadaljevanja poslovanja. V razmerju do tretje osebe (tožeče stranke) je bil tako ta posel veljavno sklenjen in pogodbeni stranki zavezuje.
Tožena stranka ne more uspeti s pritožbenimi razlogi, da je bila tožeča stranka že pred sklenitvijo pogodbe seznanjena z njenim stališčem, da pogodba naj ne bi veljala za programe tožeče stranke. Licenčna pogodba je bila sklenjena v pisni obliki. Tožena stranka je Licenčno pogodbo podpisala in jo zato zavezuje.
Pridržek ni sestavni del Licenčne pogodbe. Zato Pridržek med strankama ne ustvarja nobenega pravnega učinka.
MEDIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00061780
URS člen 60. ZASP člen 1. OZ člen 9, 15, 29, 29/2, 29/3, 30, 55, 55/1, 341, 341/1, 346, 347, 347/1, 347/2, 349, 349/1, 705. ZMed člen 1, 1/1, 76, 110, 110/2, 112, 112/2, 112/3, 113, 113/2, 113/3. ZPP člen 338, 338/1.
varstvo avtorskih pravic - licenčna pogodba - pacta sunt servanda - kabelska retransmisija - neodplačnost - sprejem ponudbe s predlogom naj se spremeni - molk naslovnika - kdaj je pogodba sklenjena - soglasje volj pogodbenih strank - dolžnost izpolnitve obveznosti - sankcija, če pogodba nima potrebne oblike - individualno upravljanje avtorske pravice - pripoznava zahtevka - ugovor zastaranja - splošni zastaralni rok - občasne terjatve - terjatve iz gospodarskih pogodb - zastaralni rok za terjatve iz gospodarskih pogodb - salvatorična klavzula - kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - obveznost prenosa RTV-programov - pravilo "must-carry" - pravilo "must-offer" - pridržek pravice - zastaranje - zastaranje obročnih odplačil
Tožena stranka ne more uspeti s pritožbenimi razlogi, da je bila tožeča stranka že pred sklenitvijo pogodbe seznanjena z njenim stališčem, da pogodba naj ne bi veljala za programe tožeče stranke. Licenčna pogodba je bila sklenjena v pisni obliki. Tožena stranka je Licenčno pogodbo podpisala in jo zato zavezuje.
Pridržek ni sestavni del Licenčne pogodbe. Zato Pridržek med strankama ne ustvarja nobenega pravnega učinka.
Kabelski operaterji morajo razmerja z imetniki avtorske in sorodnih pravic kabelske retransmisije urediti ne glede na način njenega uveljavljanja. Za obveznost tožene stranke torej ni pomembno, ali gre za individualno ali kolektivno uveljavljanje avtorske ali sorodnih pravic.
Namen ureditve tretjega odstavka 112. člena ZMed ni v zagotovitvi neodplačnosti prenosa avtorske in sorodnih pravic na RTV programih posebnega pomena pri obveznem prenosu, temveč zgolj v prepovedi odplačnosti samega dostopa do signala za prenos pri obveznostih prenosa in ponudbe.
pravica do starostne pokojnine - znižanje starostne meje - prevzemnik kmečkega gospodarstva - vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje - sprememba sodbe
Tožniku je bila res priznana pokojninska oziroma zavarovalna doba kot prevzemniku kmečkega gospodarstva od 23. 6. 1979 do 7. 10. 1981 in od 9. 12. 1982 do 30. 6. 1983. Vendar tako priznana doba ne pomeni, da je bil tožnik v tem obdobju tudi vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Do vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kmetov namreč po predpisih veljavnih v spornem obdobju niti ni moglo priti. Zato znižanje starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine in posledično priznanje starostne pokojnine že s 1. 6. 2021 ni mogoče.
nesklepčna tožba - pravice družbenikov - izključitev družbenika iz d.o.o.
Podani tožbeni zahtevek ni manj od tožbenega zahtevka na izključitev družbenika po 501. členu ZGD-1. Je nekaj drugega, kajti v primeru ugoditve obravnavanemu tožbenemu zahtevku, bi imel drugotoženec formalni status družbenika, vendar brez vseh korporacijskih pravic. Bil bi "shizofreni družbenik".
podjemna pogodba - računovodske storitve - napake dela - grajanje
Bistvo izpodbijane sodbe je v tem, da je tožnica za toženko opravila naročene oziroma z vtoževanimi računi zaračunane računovodske storitve; da je svoje delo kot računovodski servis opravljala na podlagi posredovane dokumentacije s strani toženke, na katero je bila vezana (op. to je običajen način dela računovodskih servisov in na posredovano dokumentacijo se servisi zanašajo, da je ustrezno vodena in urejena ter posredovana), in da ga je opravila strokovno oziroma v kvaliteti, ki ji jo je dopuščala razpoložljiva dokumentacija. Slednja je bila neurejena in pomanjkljiva, toženka pa je bila tožnici večkrat nedosegljiva. Tožnica je s toženko prekinila sodelovanje zaradi težav z dostavljanjem dokumentacije, neurejeno dokumentacijo in oteženim sodelovanjem s toženko. Toženka svojih navedb o tožničinem neustrezno opravljenem delu ni izkazala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00062280
ZIL-1 člen 44, 44/1, 44/1-b. ZPP člen 212.
blagovna znamka - podobnost znamk - razlikovalni element - verjetnost zmede v javnosti - trditveno in dokazno breme
Verjetnost zmede v javnosti kot del abstraktnega zakonskega dejanskega stanu točke b prvega odstavka 44. člena ZIL-1, tožeča stranka napačno povezuje z razlikovalnimi elementi blagovne znamke. Ponavlja, da sta si obravnavani znamki v bistvenem enaki, saj sta registrirani v enakih razredih in ponujata enake storitve. Uporaba točke b prvega odstavka 44. člena ZIL-1 predvideva enakost ali podobnost z znakom prejšnje znamke in podobnost ali enakost blaga ali storitev, na katera se nanašata znak in znamka, vendar mora biti izkazana tudi verjetnost zmede v javnosti, pri čemer verjetnost zmede vključuje verjetnost povezovanja s prejšnjo znamko.
INVALIDI - PRAVO EVROPSKE UNIJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00063570
ZPP člen 254, 339, 339/1.
ugotavljanje invalidnosti - zavrnitev predloga za postavitev novega izvedenca - preostala delovna zmožnost - uredba (es) št. 883/2004
Iz priloge 7 k Uredbi 883/2004 je razvidno, da skladnost v stopnji invalidnosti obstaja samo med državami Belgije, Francije in Italije, zato ne držijo trditve tožnika o potrebnem avtomatičnem priznanju I. kategorije invalidnosti v slovenskem sistemu zaradi že priznane I. kategorije invalidnosti v Republiki Hrvaški. Države članice lahko socialna tveganja opredeljujejo po svoje, saj je pri tem potrebno upoštevati različne elemente. Skupnih opredelitev socialnih tveganj v pravu EU ni.
ZZVZZ člen 44a.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 135, 135/1.. Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 20, 20/1, 20/2.
zdravljenje v tujini - povračilo stroškov - izčrpane možnosti zdravljenja v sloveniji - pravni standard
Glede izčrpanih možnosti za zdravljenje v Sloveniji gre za pravni standard. Kdaj so izčrpane možnosti za zdravljenje izhaja tudi iz številnih sodnih odločb. Tako v sodbi VIII Ips 179/2013 z dne 9. 12. 2013 revizijsko sodišče poudarja, da iz prvega odstavka 135. člena Pravila OZZ (v bistvu za enako besedilo gre v 44.a členu ZZVZZ) izhaja, da ima zavarovana oseba pravico do pregleda, preiskave in zdravljenja v tujini oziroma do povračila stroškov teh storitev, če so v Sloveniji izčrpane možnosti, z zdravljenjem oziroma pregledom v drugi državi pa je utemeljeno pričakovati ozdravitev ali izboljšanje zdravstvenega stanja oziroma preprečiti nadaljnje poslabšanje.
Pravica do zdravljenja v tujini (v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja) uporabniku ne zagotavlja tudi trenutnih (vrhunskih) dosežkov medicinske znanosti in tehnike, temveč le storitve v mejah zakonov in s podzakonskimi predpisi določenih standardov.
OZ člen 87, 593, 311, 312, 312/1, 312/2, 314, 336, 336/1, 337, 347, 347/1, 344. ZPP člen 7, 8, 339, 339/2-12, 339/2-14, 353, 358.
ugovor zastaranja - začetek teka zastaralnega roka - ugovor pobota - materialnopravno pobotanje - predpravdni pobot - pobotna izjava - ugoditev pritožbi - delno prenehanje terjatve med pravdnim postopkom - pogoji za materialnopravno pobotnje - obrestne obresti - prepoved anatocizma - neupravičena pridobitev - nepošteni pridobitelj - podrejene obveznice - ničnost prodajne pogodbe - pravnomočna sodna odločba - pojasnilna dolžnost - lastnost obveznice - zakonske zamudne obresti - kršitev pojasnilne dolžnosti - izbris obveznic - nepoštenost
Pritožbene navedbe o nepravilno zavrnjenem toženkinem ugovoru zastaranja so neutemeljene. Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da triletni zastaralni rok ni začel teči že s toženkinim obvestilom o izbrisu podrejenih obveznic, ampak šele s tožničino vložitvijo ugotovitvenega zahtevka na ničnost v zadevi P 159/2017, saj je glede na okoliščine konkretnega primera tožnica bila lahko šele takrat seznanjena tako z vsemi pomembnimi dejanskimi okoliščinami v zvezi s sporno (kasneje ugotovljeno nicno) pogodbo o nakupu obveznic kot tudi z njihovimi pravnimi posledicami in s svojim pravnim položajem. Do dneva vložitve tožbe tožničina terjatev zato še ni zastarala.
Sodišče prve stopnje je pravilno opredelilo toženkino ravnanje kot neposteno v smislu 193. člena OZ. Zato je tudi materialnopravilna odločitev sodišča prve stopnje, je tožničin zahtevek za zakonske zamudne obresti glede na 193. clen OZ utemeljen od dne, ko je toženka prejela denar. Zamudne obresti V primeni neupravičene pridobitve, ki je materialnopravna podlaga vtoževane terjatve, so namreč v 193. členu OZ izrecno določene in se, če je bil pridobitelj neposten, plačajo od dneva pridobitve. V konkretnem primeru gre torej za dan 15. 2. 2007, ko je tožnica vplačala sporne obveznice toženki, in zakonske zamudne obresti od tega trenutka dalje v plačilo zapadajo dnevno.
Glede na to, da gre pri pobotanih teijatvah za istovrstne, vzajemne in zapadle terjatve, med pravdnima strankama pa ni bilo sporno, da je tožnica pobotno izjavo podala, niti ni bil za tožnico sporen obstoj toženkine terjatve, pritožbeno sodišče pritrjuje toženki, da je treba upoštevati njen materialnopravno pobotni ugovor.
ZASP člen 168. ZDDV-1 člen 3, 3/1. ZPreZP-1 člen 3, 3/1, 14, 14/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (2006) člen 13.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - uporaba fonograma - neobstoj pogodbenega razmerja - dovoljenje za uporabo avtorskega dela - odškodninski zahtevek - civilni delikt - terjatev iz naslova DDV - plačilo nadomestila stroškov izterjave - tarifa za uporabo avtorskih del - revalorizacija
Tožeča stranka bi bila upravičena do nadomestila DDV, če bi bila sama zavezana za plačilo DDV. Ker pa odškodnina za civilni delikt ni nadomestilo niti za dobavo blaga niti za opravljeno storitev v smislu prvega odstavka 3. člena ZDDV-1, tožeča stranka ne more zahtevati povrnitve DDV od tožene stranke. Neposlovne obveznosti nastanejo neposredno na podlagi zakona in niso posledica dobave blaga ali opravljene storitve, ki ju kot predmet obdavčitve med drugim določa 3. člen ZDDV-1.
Ker obveznost tožene stranke ne izvira iz pogodbenega razmerja, ampak gre za odškodninski zahtevek, tožeča stranka že iz tega razloga ni upravičena do nadomestila za stroške izterjave. V skladu s prvim odstavkom 3. člena ZPreZP-1 se namreč ZPreZP-1 uporablja le v primeru pogodb, ki so sklenjene med gospodarskimi subjekti ali med gospodarskimi subjekti in javnimi organi, kadar mora ena stranka dobaviti blago ali opraviti storitev, druga stranka pa izpolniti denarno obveznost.
ZST-1 člen 12, 12/2, 12/3, 12a, 12a/5, 34a, 34a/1.
predlog za obročno plačilo sodne takse - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - zbiranje podatkov, ki so davčna tajnost - soglasje - nepopoln predlog - pridobivanje podatkov po uradni dolžnosti - zavrženje nedopolnjenega predloga - odločitev o ugovoru zoper plačilni nalog - zavrnitev ugovora
Sodišče z namenom ugotavljanja materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost (peti odstavek 12.a člen ZST-1), vendar mora ta postopek temeljiti na popolnem predlogu za obročno plačilo takse. Šele popoln predlog, to pa je predlog, ki vsebuje tudi podatke in izjave iz drugega odstavka 12. člena ZST-1 za družinske člane stranke (v ta okvir sodijo tako podatki, na podlagi katerih lahko sodišče ugotovi, ali gre za osebe, ki jih je treba upoštevati pri ugotavljanju materialnega položaja stranke, kot tudi soglasje družinskih članov stranke za vpogled v podatke, ki so davčna tajnost), sodišču omogoča izvedbo ustreznih poizvedb z namenom ugotavljanja materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov. Popoln predlog je torej pogoj za vsebinsko obravnavo predloga, del katerega je postopek po petem odstavku 12.a člena ZST-1. Če vložnik nepopolne vloge ne popravi ali dopolni tako, da je primerna za obravnavo, jo sodišče zavrže.