nesklepčna tožba - pravice družbenikov - izključitev družbenika iz d.o.o.
Podani tožbeni zahtevek ni manj od tožbenega zahtevka na izključitev družbenika po 501. členu ZGD-1. Je nekaj drugega, kajti v primeru ugoditve obravnavanemu tožbenemu zahtevku, bi imel drugotoženec formalni status družbenika, vendar brez vseh korporacijskih pravic. Bil bi "shizofreni družbenik".
KZ-1 člen 22, 22/2, 34, 115, 115/1, 296, 296/1, 296/2.
poskus uboja - poskus kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis dejanja - silobran - nasilništvo - spravljanje v podrejen položaj
Sodišče prve stopnje je napravilo pravilen zaključek, da pri obtoženem A. A. ni šlo za silobran, saj ni podlage za zaključek, da je B.-jev napad nek samostojni dogodek, temveč je bilo celotno dogajanje en sam povezan dogodek, ki se je začel s protipravnim napadom obtoženca in neznanega storilca zoper C. C. ter da je z napadom na obtoženca B. odvračal istočasen protipravni napad na prijatelja C. C., silobran zoper silobran pa ni mogoč.
povrnitev škode - kršitev ukrepov iz varstva pri delu - zaslišanje stranke
Gre za pavšalen očitek, napačno ugotovljenega dejanskega stanja in posledično zmotne uporabe materialnega prava. V konkretni pravdi je tožena stranka oporekala tožbenemu zahtevku po temelju, iz previdnosti pa tudi po višini kot izhaja iz njenih navedb. Za svoje trditve je predlagala dokaze (listinske, zaslišanje prič in izvedencev), ki jih je prvostopno sodišče tudi izvedlo (4. točka obrazložitve prvostopne sodbe) in na podlagi izvedenih dokazov v skladu z 8. členom ZPP ugotovilo katera dejstva šteje za dokazana in katera ne. Tožena stranka je s svojimi materialnopravnimi ugovori v postopku (glede soprispevka delavca po 171. členu Obligacijskega zakonika) v določenem delu uspela in je bil tožbeni zahtevek v tem delu zavrnjen. Torej je neutemeljen očitek, da se prvostopno sodišče do navedb tožene stranke v izpodbijani sodbi ni opredelilo, oziroma jih je štelo za irelevantne, da je napačno ugotovilo dejansko stanje in posledično napačno uporabilo materialno pravo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00062055
KZ-1 člen 90, 90/1, 90/1-5, 91, 91/1, 91/3, 196, 196/1, 196/2. ZPIZ-2 člen 3, 134. ZZUSUDJZ člen 3, 3/2.
kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - napačna pravna opredelitev dejanja - prikrajšanje delavca za pravico - plačilo socialnih prispevkov - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - zastaranje kazenskega pregona - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19)
Vrhovno sodišče je v sodbi I Ips 16846/2015 z dne 10. 6. 2022 pojasnilo razliko med prikrajšanjem ali omejitvijo temeljne pravice delavca do obračuna in plačila socialnih prispevkov iz (takrat veljavnega) prvega odstavka 196. člena KZ-1 ter izgubo pravice, ki izvira iz neplačanih prispevkov, po drugem odstavku 196. člena KZ-1.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00062361
KZ-1 člen 186, 186/1. ZKP člen 358, 358-3.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - oprostitev obtožbe - in dubio pro reo
Pritožbeno sodišče, drugače kot sodišče prve stopnje, zaključuje, da v dokaznem postopku obravnavane zadeve, razen količine zasežene droge (konoplje), ni bila ugotovljena nobena okoliščina, ki bi kazala na to, da je obdolženec prepovedano drogo gojil in hranil z namenom nadaljnje prodaje.
ZUTD člen 8, 8/1, 8/2, 127, 127/1, 127/3, 127/4.. ZZSDT člen 6, 6/1, 6/2.
brezposelna oseba - vpis v evidenco - tujec - zavrnitev vpisa
Ni dvoma, da tožnica ni državljanka Republike Slovenije, da je tujka, da v Sloveniji nima začasnega niti stalnega prebivališča, in da je bila njena zahteva o mednarodni zaščiti s sklepom Ministrstva za notranje RS z dne 19. 11. 2020 pravnomočno zavržena.
V zadevi ni podan dejanski stan iz 8. člena ZUTD, saj po njem za brezposelno osebo šteje iskalec zaposlitve, ki je zmožen za delo, prijavljen na zavodu in aktivno išče zaposlitev, pa ni v delovnem razmerju, ni samozaposlen, ni družbenik in poslovodna oseba, ni kmet, ni upokojenec in nima statusa dijaka, vajenca, študenta ali udeleženca izobraževanja odraslih mlajših od 26 let.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00061849
ZPP člen 125a, 125a/4. SPZ člen 75. URS člen 36.
odpoved najemne pogodbe - izročitev in izpraznitev nepremičnine - plačilo obratovalnih stroškov - zavrnitev tožbenega zahtevka - ugovor zoper prepis zvočnega posnetka - imisije - smrad - pravica do doma - sorazmernost posega - osebne okoliščine - socialna ogroženost
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so močne vonjave prisotne predvsem znotraj stanovanja in so jim ostali stanovalci izpostavljeni le v primeru srečanja pred odprtimi vrati stanovanja, kar je bolj kratkotrajno. Vonjavam na hodniku, kjer se ne zadržujejo dlje časa, so stanovalci izpostavljeni v primeru (redko) odprtih vrat in še nekaj časa za tem, v lastnih stanovanjih pa smradu ne zaznavajo. Nelagodje stanovalcev ob nevzdržnem smradu neposredno po odpiranju vrat in še nekaj časa za tem (po petih minutah se smrad razprši in ni več močan), ne more prevladati nad toženkino pravico do doma. Ko se socialno ogroženi osebi odpoveduje najemno pogodbo zato, ker z načinom uporabe stanovanja povzroča opisane imisije na hodniku, je nelagodje stanovalce drugotnega pomena v primerjavi z individualnimi okoliščinami toženke, ki ji grozi izguba doma.
Ni samovoljno ravnanje, ki je bilo, tako kot je primer v obravnavani zadevi, izvršeno na podlagi odločbe sodišča. Če obstoji podlaga za izvršitev določenega dejanja, ki menja obstoječe posestno stanje in dejanje zato ni izvršeno samovoljno, tudi ne obstoji pravica do varstva pred njim, ne glede na to, ali je z njim objektivno motena posest tretjega. Sodišče prve stopnje je zato pravilno poudarilo, da se tožeča stranka takšnemu zaključku ne more upirati s trditvijo, da se izvršilni naslov in sklep o izvršbi ne nanašata nanjo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00062156
ZPP člen 7, 212.
zavarovalna pogodba - zavarovanje prevozniške odgovornosti - posebni pogoji zavarovanja - plačilo zavarovalne premije - obračun premije - trditveno in dokazno breme - razporeditev trditvenega in dokaznega bremena - pravica stranke do izjave - prepozna dopolnitev pritožbe - sklicevanje na sodno prakso
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da bi morebitno znižanje premijske stopnje na podlagi škodnega rezultata v skladu z 2. členom Posebnih pogojev, ki bi se moralo uporabiti že pri akontacijskem računu za leto 2019, morala zatrjevati in dokazati tožena stranka, ki nosi trditveno in dokazno breme glede dejstev, ki so ji v korist, ter da tožena stranka zgolj z zanikanjem navedb tožeče stranke, da je imela slab škodni rezultat, in zatrjevanjem, da prvič vidi svojo škodno kartico, tega bremena ni zmogla.
odplačen odstop terjatve - vrnitev dvojne are - odstop od pogodbe - kršitev pogodbene obveznosti - jasna pogodbena določila - prosta presoja dokazov - verodostojnost priče
Ne glede na to, kakšne obveznosti je tožeča stranka izpolnila pred sklenitvijo Pogodbe, je bila po sklenitvi dolžna izpolniti tiste, ki so bile določene s Pogodbo. Pritožbene navedbe v zvezi s tem, da je pogojevanje izvršitve Pogodbe z dodatnimi dokazili v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji niso utemeljene, saj je bila tožeča stranka že ob oziroma pred podpisom seznanjena, kakšne bodo njene obveznosti po Pogodbi in se je z njenim podpisom s takimi obveznostmi v celoti strinjala.
Ker sodišče v skladu z 8. členom ZPP ni omejeno z dokaznimi pravili, lahko dokaze prosto presoja. Zgolj zaradi dejstva, da je priča zaposlena pri toženi stranki, njeni izpovedbi ni mogoče odreči dokazne vrednosti. Sodišče verodostojnost priče presoja na podlagi njene izpovedi in neposrednega vtisa ob zaslišanju, nato pa izpoved oceni, tako kot mu nalaga 8. člen, ob upoštevanju presoje preostalih dokazov v postopku ter na podlagi uspeha celotnega postopka.
Ker je odškodninska terjatev tožeče stranke do prvotožene stranke nastala po vpisu delitve v sodni register, niso izpolnjeni pogoji iz 592. člena v zvezi s 636. členom ZGD-1, da bi tožeča stranka lahko od drugotožene stranke zahtevala zavarovanje. Stališče sodišča prve stopnje, da gre pri solidarni odgovornosti po prvem odstavku 636. člena ZGD-1 in zahtevku na zagotovitev zavarovanja po 592. členu v zvezi s 636. členom ZGD‑1 za dva različna instituta je sicer pravilno, a kakor pritožbi utemeljeno navajata, je potrebno citirane določbe pri razlagi instituta zavarovanja uporabiti skupaj. To pomeni, da so varstva lahko deležni le tisti upniki terjatev, ki so nastale do vpisa v register, saj je namen zavarovanja po 592. členu ZGD-1 v zvezi s 636. členom ZGD-1 enak kot pri jamstvu po prvem odstavku 636. člena ZGD-1.
procesna sposobnost dediča - dvom v procesno sposobnost stranke - dedna izjava - veljavnost dedne izjave - izjava o odstopu dednega deleža v korist sodediča - duševna bolezen - paranoidna shizofrenija
Tudi v zapuščinskem postopku mora sodišče na prvi stopnji in v pritožbenem postopku po uradni dolžnosti paziti med drugim na to, ali so vsi udeleženci procesno sposobni oziroma ali zastopa procesno nesposobnega udeleženca njegov zakoniti zastopnik oziroma skrbnik (80. člen ZPP). V pritožbenem postopku je dedič po zakoniti dedinji izkazal utemeljen dvom o njeni procesni sposobnosti in o tem, ali je bila sposobna izraziti svojo voljo glede sprejema dediščine in odstopa svojega dednega deleža sodediču.
ZASP člen 168. ZDDV-1 člen 3, 3/1. ZPreZP-1 člen 3, 3/1, 14, 14/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (2006) člen 13.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - uporaba fonograma - neobstoj pogodbenega razmerja - dovoljenje za uporabo avtorskega dela - odškodninski zahtevek - civilni delikt - terjatev iz naslova DDV - plačilo nadomestila stroškov izterjave - tarifa za uporabo avtorskih del - revalorizacija
Tožeča stranka bi bila upravičena do nadomestila DDV, če bi bila sama zavezana za plačilo DDV. Ker pa odškodnina za civilni delikt ni nadomestilo niti za dobavo blaga niti za opravljeno storitev v smislu prvega odstavka 3. člena ZDDV-1, tožeča stranka ne more zahtevati povrnitve DDV od tožene stranke. Neposlovne obveznosti nastanejo neposredno na podlagi zakona in niso posledica dobave blaga ali opravljene storitve, ki ju kot predmet obdavčitve med drugim določa 3. člen ZDDV-1.
Ker obveznost tožene stranke ne izvira iz pogodbenega razmerja, ampak gre za odškodninski zahtevek, tožeča stranka že iz tega razloga ni upravičena do nadomestila za stroške izterjave. V skladu s prvim odstavkom 3. člena ZPreZP-1 se namreč ZPreZP-1 uporablja le v primeru pogodb, ki so sklenjene med gospodarskimi subjekti ali med gospodarskimi subjekti in javnimi organi, kadar mora ena stranka dobaviti blago ali opraviti storitev, druga stranka pa izpolniti denarno obveznost.
ZST-1 člen 12, 12/2, 12/3, 12a, 12a/5, 34a, 34a/1.
predlog za obročno plačilo sodne takse - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - zbiranje podatkov, ki so davčna tajnost - soglasje - nepopoln predlog - pridobivanje podatkov po uradni dolžnosti - zavrženje nedopolnjenega predloga - odločitev o ugovoru zoper plačilni nalog - zavrnitev ugovora
Sodišče z namenom ugotavljanja materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost (peti odstavek 12.a člen ZST-1), vendar mora ta postopek temeljiti na popolnem predlogu za obročno plačilo takse. Šele popoln predlog, to pa je predlog, ki vsebuje tudi podatke in izjave iz drugega odstavka 12. člena ZST-1 za družinske člane stranke (v ta okvir sodijo tako podatki, na podlagi katerih lahko sodišče ugotovi, ali gre za osebe, ki jih je treba upoštevati pri ugotavljanju materialnega položaja stranke, kot tudi soglasje družinskih članov stranke za vpogled v podatke, ki so davčna tajnost), sodišču omogoča izvedbo ustreznih poizvedb z namenom ugotavljanja materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov. Popoln predlog je torej pogoj za vsebinsko obravnavo predloga, del katerega je postopek po petem odstavku 12.a člena ZST-1. Če vložnik nepopolne vloge ne popravi ali dopolni tako, da je primerna za obravnavo, jo sodišče zavrže.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00063597
KZ-1 člen 323, 323/1, 323/2, 324, 324/1, 324/1-3, 324/1-3-2, 324/2, 324/4, 324/5. ZKP člen 371, 371/2, 386, 391. ZPrCP člen 30, 30/10, 44, 45, 105, 105/2.
nevarna vožnja v cestnem prometu - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - dolžnostno ravnanje v cestnem prometu - izvedenec cestnoprometne stroke - prometna nesreča - prometna nesreča s smrtnim izidom - tovorno vozilo - spoštovanje cestnoprometnih predpisov - vzročna zveza - adekvatna vzročnost - pravnorelevantna vzročna zveza - predrzna ali brezobzirna vožnja - zavrnitev dokaznih predlogov - dokazna ocena izvedenskega mnenja - prilagoditev hitrosti in načina vožnje
V primeru, ko več udeležencev v cestnem prometu s svojim protipravnim ravnanjem prispeva k prometni nesreči, odgovarjajo za kaznivo dejanje vsi tisti, katerih dejanja so v neposredni vzročni zvezi z nastankom prepovedane posledice in storilca praviloma ne ekskulpira kršitev predpisov s strani drugih oseb, četudi sam krši predpise.
Prepovedane posledice namreč ne bi bilo moč pripisati ravnanju obdolženca le, če bi se izkazalo, da bi do takšne posledice prišlo tudi v primeru, ko bi obdolženec ravnal v skladu s predpisi, ali če bi bila prepovedana posledica objektivno nepredvidljiva.
Brezobzirna vožnja kot varnostni cestnoprometni standard, katerega napolnjujejo ravnanja, ki predstavljajo grobe ali ponavljajoče kršitve pravil in predpisov ali po načinu ali trajanju občutno presegajo navadno nepazljivost ali manjšo kršitev pravil in predpisov. Brezobzirno ravna, kdor se iz sebičnih nagibov ne ozira na to, kako (lahko) njegovo ravnanje vpliva na ostale udeležence cestnega prometa, in ravnodušno prezre opozorila ostalih udeležencev v prometu.
Po teoriji adekvatne vzročnosti je treba izmed več okoliščin, ki so v zvezi z nastankom škode kot pravno upošteven vzrok šteti tiste okoliščine, ki po rednem teku stvari pripeljejo do take posledice. Četudi se torej pokojna oškodovanca ne bi pripela z varnostnim pasom in tako kršila cestnoprometne predpise, navedeno na vzročno zvezo, ki je stekla zaradi protipredpisnega ravnanja obdolžencev, ni vplivalo oziroma je ni preusmerilo ali izničilo. Protipravno ravnanje obdolžencev je bilo namreč med vsemi spremljajočimi vzroki in pogoji tisto, ki je imelo odločilno vlogo pri nastanku prepovedane posledice, in je tako močno, da kot pravno upoštevno izloči vse ostale.
INVALIDI - PRAVO EVROPSKE UNIJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00063570
ZPP člen 254, 339, 339/1.
ugotavljanje invalidnosti - zavrnitev predloga za postavitev novega izvedenca - preostala delovna zmožnost - uredba (es) št. 883/2004
Iz priloge 7 k Uredbi 883/2004 je razvidno, da skladnost v stopnji invalidnosti obstaja samo med državami Belgije, Francije in Italije, zato ne držijo trditve tožnika o potrebnem avtomatičnem priznanju I. kategorije invalidnosti v slovenskem sistemu zaradi že priznane I. kategorije invalidnosti v Republiki Hrvaški. Države članice lahko socialna tveganja opredeljujejo po svoje, saj je pri tem potrebno upoštevati različne elemente. Skupnih opredelitev socialnih tveganj v pravu EU ni.
ZZVZZ člen 44a.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 135, 135/1.. Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 20, 20/1, 20/2.
zdravljenje v tujini - povračilo stroškov - izčrpane možnosti zdravljenja v sloveniji - pravni standard
Glede izčrpanih možnosti za zdravljenje v Sloveniji gre za pravni standard. Kdaj so izčrpane možnosti za zdravljenje izhaja tudi iz številnih sodnih odločb. Tako v sodbi VIII Ips 179/2013 z dne 9. 12. 2013 revizijsko sodišče poudarja, da iz prvega odstavka 135. člena Pravila OZZ (v bistvu za enako besedilo gre v 44.a členu ZZVZZ) izhaja, da ima zavarovana oseba pravico do pregleda, preiskave in zdravljenja v tujini oziroma do povračila stroškov teh storitev, če so v Sloveniji izčrpane možnosti, z zdravljenjem oziroma pregledom v drugi državi pa je utemeljeno pričakovati ozdravitev ali izboljšanje zdravstvenega stanja oziroma preprečiti nadaljnje poslabšanje.
Pravica do zdravljenja v tujini (v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja) uporabniku ne zagotavlja tudi trenutnih (vrhunskih) dosežkov medicinske znanosti in tehnike, temveč le storitve v mejah zakonov in s podzakonskimi predpisi določenih standardov.
ZFPPIPP člen 126, 420, 422, 422/1. ZGD-1 člen 402, 402/1, 402/1-3, 404, 404/5, 521, 521/1, 521/1-7.
postopek prisilne likvidacije - začetek postopka prisilne likvidacije - sklep o začetku postopka - pritožba proti sklepu - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - stranke postopka prisilne likvidacije - nedovoljena pritožba dolžnika - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - nedelovanje poslovodstva - zavrnitev dokaznega predloga - nezadostna trditvena podlaga - pravica do izjave v postopku
Pritožbene navedbe, da je poslovodstvo delovalo s tem, ko je angažiralo odvetnike za zastopanje v tem postopku, da je komuniciralo s sodiščem, sprejemalo sodne pošiljke in vložilo ugovor zoper predlog za prisilno likvidacijo, ne predstavljajo pravno zahtevanega dejanega stanja, da je poslovodstvo družbe v času 6 mesecev pred začetkom tega postopka res delovalo. Argumentacija, ki se je poslužuje pritožnica, da je potrebno uporabiti zgolj jezikovno razlago zakona glede vsebine poslovanja gospodarske družbe, ne zdrži pritožbene presoje. Nedvomno je primarna jezikovna razlaga zakona, vendar pa je enako pomembna namenska razlaga zakona. Sodišče prve stopnje je tako pravilno zaključilo, da zgolj dejstvo, da je direktorica družbe izvajala aktivnosti v zvezi s prevzemanjem pošte, angažiranje odvetnikov itd. v zvezi s tem postopkom ne izkazujejo poslovanja poslovodstva v času 6 mesecev pred začetkom tega postopka.
OZ člen 287, 288, 335, 337, 344, 349, 364, 369, 619-648. ZPP člen 212, 214.
zastaranje - vračunanje dolga - dobava blaga oz. oprava storitev - fiktivni račun - podpis obrazca IOP (izpis odprtih postavk)
Pritožba smiselno uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja (340. člen ZPP), vendar je tovrsten očitek neutemeljen. Tožena stranka je tako v ugovoru zoper sklep o izvršbi kot tudi v odgovoru na dopolnitev tožbe zelo pavšalno prerekala navedbe tožeče stranke v dopolnitvi tožbe, kjer je tožeča stranka pojasnila oziroma utemeljila svoj zahtevek tako po pravni kot tudi dejanski podlagi in za svoje navedbe predložila tudi dokaze. Tožena stranka je navedla samo, da ne soglaša z navedbo dokumentov, da je neutemeljena upnikova terjatev, da so ji navedene vrednosti nejasne, da vrednost tožbenega zahtevka ne ustreza stanju v njenih poslovnih knjigah, da obračun obresti ni pravilen. Za svoje navedbe ni predlagala nobenega dokaza (212. in 214. člen ZPP). Na prvem naroku za glavno obravnavo je toženec celo izrecno izjavil, da opravljene storitve oz. dobava blaga po vtoževanih računih za toženo stranko ni sporna. Zato so pritožbeni očitki, da sodišče ni pozvalo tožečo stranko k predložitvi dodatnih dokazil o opravljenih storitvah oz. izročitvi blaga, kakor tudi glede prejema vtoževanih računov, povsem neutemeljeni.
Pritožbeno sodišče na podlagi podane „obrazložitve“ nikakor ne more ugotoviti, kaj je prvostopenjsko sodišče sploh odločilo (o katerem delu zahtevka, o kateri vrsti škode) in zakaj. Videti je, da je sodišče prve stopnje ponovno odločalo tudi o že razsojeni stvari, vendar se tudi tega ne da preizkusiti, ker zavrnitveni del izreka sodbe (tč. II.) ni specificiran, niti ni obrazložen.