KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00063597
KZ-1 člen 323, 323/1, 323/2, 324, 324/1, 324/1-3, 324/1-3-2, 324/2, 324/4, 324/5. ZKP člen 371, 371/2, 386, 391. ZPrCP člen 30, 30/10, 44, 45, 105, 105/2.
nevarna vožnja v cestnem prometu - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - dolžnostno ravnanje v cestnem prometu - izvedenec cestnoprometne stroke - prometna nesreča - prometna nesreča s smrtnim izidom - tovorno vozilo - spoštovanje cestnoprometnih predpisov - vzročna zveza - adekvatna vzročnost - pravnorelevantna vzročna zveza - predrzna ali brezobzirna vožnja - zavrnitev dokaznih predlogov - dokazna ocena izvedenskega mnenja - prilagoditev hitrosti in načina vožnje
V primeru, ko več udeležencev v cestnem prometu s svojim protipravnim ravnanjem prispeva k prometni nesreči, odgovarjajo za kaznivo dejanje vsi tisti, katerih dejanja so v neposredni vzročni zvezi z nastankom prepovedane posledice in storilca praviloma ne ekskulpira kršitev predpisov s strani drugih oseb, četudi sam krši predpise.
Prepovedane posledice namreč ne bi bilo moč pripisati ravnanju obdolženca le, če bi se izkazalo, da bi do takšne posledice prišlo tudi v primeru, ko bi obdolženec ravnal v skladu s predpisi, ali če bi bila prepovedana posledica objektivno nepredvidljiva.
Brezobzirna vožnja kot varnostni cestnoprometni standard, katerega napolnjujejo ravnanja, ki predstavljajo grobe ali ponavljajoče kršitve pravil in predpisov ali po načinu ali trajanju občutno presegajo navadno nepazljivost ali manjšo kršitev pravil in predpisov. Brezobzirno ravna, kdor se iz sebičnih nagibov ne ozira na to, kako (lahko) njegovo ravnanje vpliva na ostale udeležence cestnega prometa, in ravnodušno prezre opozorila ostalih udeležencev v prometu.
Po teoriji adekvatne vzročnosti je treba izmed več okoliščin, ki so v zvezi z nastankom škode kot pravno upošteven vzrok šteti tiste okoliščine, ki po rednem teku stvari pripeljejo do take posledice. Četudi se torej pokojna oškodovanca ne bi pripela z varnostnim pasom in tako kršila cestnoprometne predpise, navedeno na vzročno zvezo, ki je stekla zaradi protipredpisnega ravnanja obdolžencev, ni vplivalo oziroma je ni preusmerilo ali izničilo. Protipravno ravnanje obdolžencev je bilo namreč med vsemi spremljajočimi vzroki in pogoji tisto, ki je imelo odločilno vlogo pri nastanku prepovedane posledice, in je tako močno, da kot pravno upoštevno izloči vse ostale.
INVALIDI - PRAVO EVROPSKE UNIJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00063570
ZPP člen 254, 339, 339/1.
ugotavljanje invalidnosti - zavrnitev predloga za postavitev novega izvedenca - preostala delovna zmožnost - uredba (es) št. 883/2004
Iz priloge 7 k Uredbi 883/2004 je razvidno, da skladnost v stopnji invalidnosti obstaja samo med državami Belgije, Francije in Italije, zato ne držijo trditve tožnika o potrebnem avtomatičnem priznanju I. kategorije invalidnosti v slovenskem sistemu zaradi že priznane I. kategorije invalidnosti v Republiki Hrvaški. Države članice lahko socialna tveganja opredeljujejo po svoje, saj je pri tem potrebno upoštevati različne elemente. Skupnih opredelitev socialnih tveganj v pravu EU ni.
ZIZ člen 17, 21, 58, 58/1. ZDoh-2 člen 44, 44/1, 44/1-9. ZDR-1 člen 108.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - denarna odpravnina - ugovor zoper sklep o izvršbi - določnost izvršilnega naslova - obdavčljivi prejemki - neprerekana dejstva
Od pravnega vprašanja, ali je dogovorjena odpravnina obdavčljiva, je odvisna odločitev o obravnavanem ugovoru. Za izvršilni naslov so podani parametri za izračun neto zneska terjatve - ti so namreč določeni že v pozitivni zakonodaji. Ker je terjatev na omenjeni način določljiva, izvršilno sodišče sme ugotavljati odgovor na navedeno vprašanje in na vprašanje, ali je neto znesek pravilno izračunan. Obseg slednjega pa je odvisen tudi od trditvene in dokazne podlage strank postopka.
V davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja se ne všteva odpravnina zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je določena kot pravica iz delovnega razmerja in izplačana pod pogoji, ki jih določa zakon, v višini odpravnine, kot je določena zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, ki jo je delodajalec dolžan izplačati na podlagi zakona, vendar največ do višine desetih povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji. To pomeni, da ni obdavčljiva le odpravnina, kot jo določa zakon, in ne (večja) odpravnina, za katero se delodajalec in delavec lahko dodatno dogovorita.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odmera odškodnine - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti zaradi strahu - pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - prepir - udarec - žaljivost izjave - zamudna sodba - omejeni pritožbeni razlogi v pritožbi zoper zamudno sodbo - nedopustno izpodbijanje dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje - sklepčnost tožbe - sklepčnost odškodninske tožbe - domneva o priznanju dejstev - odškodnina zaradi kršitev osebnostnih pravic - skupna odškodnina - pravni standard pravične odškodnine
Sodišče pred izdajo zamudne sodbe presoja procesne in materialnopravne pogoje za izdajo zamudne sodbe, pri čemer glede sklepčnosti tožbe preizkusi, ali izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi. Sodišče prve stopnje je obstoj navedenih pogojev za izdajo zamudne sodbe presojalo in ugotovilo, da so ti izpolnjeni. Zamudna sodba temelji na sistemu pozitivne litiskontestacije, kar pomeni, da mora sodišče šteti, da tožena stranka priznava vse dejanske navedbe tožeče stranke, ki jih je ta podala v tožbi. Tožena stranka pa po izdaji zamudne sodbe ugotovljenim dejstvom ne more ugovarjati, saj zamudne sodbe ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
Sodišče je odmerilo pravično denarno odškodnino za nastalo nepremoženjsko škodo.
neupravičena obogatitev - solastnina - uporaba solastne nepremičnine - uporaba solastne hiše - nadomestilo koristi od uporabe (uporabnina) - plačilo uporabnine za uporabo solastne stvari - souporaba nepremičnine - nemožnost uporabe solastne nepremičnine - nevzdržna solastninska skupnost - (ne)prostovoljnost izselitve - prikrajšanje - obnovitvena dela na nepremičnini - adaptacija v samostojno stanovanjsko enoto - dejanska uporaba nepremičnine - pobotni ugovor
Pravilno je stališče prve stopnje, da uporabe hiše ne gre enačiti zgolj z bivanjem v njej in se z drugačnim pritožbenim zavzemanjem senat ne strinja. Bistveno je, da toženec ni dokazal, da je imela tudi v tem času hiše v izključni posesti tožnica, kot je to sodišče ugotovilo za obdobje od novembra 1993 do konca junija 1997, saj bi bilo kaj takega zoper njegove lastne trditve (da je 24. 6. 1997 v izvršbi znova uspel pridobiti posest). Do uporabnine od tožnice zato v tem času toženec ni upravičen.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - STEČAJNO PRAVO
VSL00062495
ZFPPIPP člen 97, 97/2, 97/2-5, 315, 317, 317/1, 317/5, 318, 318/4. ZGD-1 člen 6, 6/3, 6/5, 32. OZ člen 9, 55, 55/1, 72, 341, 341/1, 349, 349/1, 365, 705. ZMed člen 76, 112, 112/3.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - kabelska retransmisija - licenčna pogodba - sklenitev pogodbe - stečajni postopek - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik - zastopanje - nadaljevanje poslovanja - pripoznava zahtevka - pretrganje zastaranja - omejitve pri zastopanju - pridržek pravice - salvatorična klavzula - zastaranje
Nadaljevanje poslovanja stečajnega dolžnika pomeni nadaljevanje proizvodnje oziroma opravljanje drugih poslov iz dejavnosti stečajnega dolžnika. Stečajna upraviteljica je torej lahko sklepala vse pravne posle iz dejavnosti stečajnega dolžnika.
V tem primeru ni mogoče zaključiti, da bi bila sklenitev Licenčne pogodbe, s katero se ureja prenos pravic v zvezi s kabelsko retransmisijo na kabelskega operaterja izven namena delovanja družbe. Tožena stranka je namreč med drugim opravljala tudi dejavnost kabelske retransmisije televizijskih programov. Sklenitev tega posla je tako z vidika vsebine nedvomno v okviru dejavnosti tožene stranke in v okviru poslov, ki jih je oziroma bi jih v skladu z določili ZASP morala sklepati tožena stranka v zvezi s svojim poslovanjem. Ker gre za posel iz dejavnosti tožene stranke je tako takšen posel dovoljen v okviru nadaljevanja poslovanja. V razmerju do tretje osebe (tožeče stranke) je bil tako ta posel veljavno sklenjen in pogodbeni stranki zavezuje.
Tožena stranka ne more uspeti s pritožbenimi razlogi, da je bila tožeča stranka že pred sklenitvijo pogodbe seznanjena z njenim stališčem, da pogodba naj ne bi veljala za programe tožeče stranke. Licenčna pogodba je bila sklenjena v pisni obliki. Tožena stranka je Licenčno pogodbo podpisala in jo zato zavezuje.
Pridržek ni sestavni del Licenčne pogodbe. Zato Pridržek med strankama ne ustvarja nobenega pravnega učinka.
Ker je odškodninska terjatev tožeče stranke do prvotožene stranke nastala po vpisu delitve v sodni register, niso izpolnjeni pogoji iz 592. člena v zvezi s 636. členom ZGD-1, da bi tožeča stranka lahko od drugotožene stranke zahtevala zavarovanje. Stališče sodišča prve stopnje, da gre pri solidarni odgovornosti po prvem odstavku 636. člena ZGD-1 in zahtevku na zagotovitev zavarovanja po 592. členu v zvezi s 636. členom ZGD‑1 za dva različna instituta je sicer pravilno, a kakor pritožbi utemeljeno navajata, je potrebno citirane določbe pri razlagi instituta zavarovanja uporabiti skupaj. To pomeni, da so varstva lahko deležni le tisti upniki terjatev, ki so nastale do vpisa v register, saj je namen zavarovanja po 592. členu ZGD-1 v zvezi s 636. členom ZGD-1 enak kot pri jamstvu po prvem odstavku 636. člena ZGD-1.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00062125
ZKP člen 370, 370/2, 386. KZ-1 člen 186, 186/1.
kaznivo dejanje neupravičenega prometa s prepovedanimi drogami - pravica do učinkovite obrambe - priznanje krivde - uveljavljanje zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - preizkus kazenske sankcije
Ker se obdolženi sicer brez utemeljitve pritožuje zaradi kršitve kazenskega zakona, torej ta pritožbeni razlog uveljavlja sebi v korist, je pritožbeno sodišče napadeno sodbo preizkusilo tudi v njeni odločbi o kazenski sankciji in odvzemu premoženjske koristi.
O spornem vprašanju kdo je veljavni zakoniti zastopnik in procesna dejanja katerega od pooblaščencev so upoštevna sodišče prve stopnje ni odločilo. Do tedaj ni možno zavreči pritožbe zoper sodbo.
ZPP člen 8, 254, 339, 339/2-8, 339/2-14, 353. OZ-UPB1 člen 642, 642/4.
dokazovanje z izvedencem - zastaranje terjatve - dokaz z novim izvedencem - dokazni predlog z novim izvedencem
Pritožnica se neutemeljeno zavzema, da so bili v konkretni zadevi podani razlogi iz (upoštevaje vsebino pritožbe tretjega odstavka) 254. člena ZPP za angažiranje novega sodnega izvedenca. Tudi po presoji pritožbenega sodišča v ekspertizi angažiranega izvedenca ni podanih takšnih okoliščin (nasprotij, pomanjkljivosti, utemeljenega dvoma v pravilnost podanega mnenja), ki bi narekovale angažiranje novega izvedenca. Obširnemu pritožbenemu nestrinjanju z zaključki izvedenca, kar ni utemeljen razlog za angažiranje novega, ni mogoče slediti.
Podjemnik pridobi pravico do plačila, ko je delo opravljeno. Šlo je za ustno naročilo in toženka, ki se brani, da takšnega naročila sploh ni bilo, ne more sedaj uspešno v smislu zastaranja ločevati opravljanega dela na fazo izdelave programa (op. tudi sicer iz izpodbijane sodbe izhaja, da je šlo za poskusno uporabo in da so sledile še dodelave, popravki in nadgradnje) in fazo vzdrževanja. Za takšen zaključek bi morala toženka zatrjevati in izkazati dogovor o izročitvi in prevzemu opravljenega posla po delih v smislu četrtega odstavka 642. člena Obligacijskega zakonika.
V našem procesnem pravu je uveljavljeno načelo proste presoje dokazov z upoštevanjem metodološkega napotka iz 8. člena ZPP. Izpostavljanje, da tožnik ni delal evidence opravljenih delovnih ur, da ne razpolaga s popisom ur in s kakršnokoli evidenco ur (op. na drugem mestu se v pritožbi omenja sistem za upravljanje različic), potrjeno s strani toženke, je neutemeljeno, saj so bili obseg tožnikovega dela in njegova vrednost ugotovljeni z drugimi izvedenimi dokazi.
V našem procesnem pravu je uveljavljeno načelo proste presoje dokazov z upoštevanjem metodološkega napotka iz 8. člena ZPP. Izpostavljanje, da tožnik ni delal evidence opravljenih delovnih ur, da ne razpolaga s popisom ur in s kakršnokoli evidenco ur (op. na drugem mestu se v pritožbi omenja sistem za upravljanje različic), potrjeno s strani toženke, je neutemeljeno, saj so bili obseg tožnikovega dela in njegova vrednost ugotovljeni z drugimi izvedenimi dokazi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00063778
ZPP člen 32, 32/2-7, 44, 44/3, 482. ZGD-1 člen 50, 50/1-13, 512, 513. Odvetniška tarifa (2015) člen 3. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 30.
gospodarski spor - vrednost spornega predmeta - navedba vrednosti spornega predmeta v tožbi - presoja vrednosti spornega predmeta - stvarna pristojnost v gospodarskem sporu - pristojnost okrožnega sodišča ne glede na vrednost spornega predmeta - povrnitev stroškov postopka - odmera stroškov postopka - čas odločanja sodišča - nastanek terjatve za povrnitev stroškov - ponovno odločanje - veljavna odvetniška tarifa - nepravdni postopek - neocenljiva zadeva - vrednotenje odvetniških storitev - merila - pravica družbenika do informacije in vpogleda
Z vidika odmere stroškov postopka je bistven čas odločanja sodišča. Takrat namreč nastane terjatev za povrnitev stroškov postopka nasprotni stranki. Pritožbeno sodišče je sklep sodišča prve stopnje v III. točki izreka o stroških razveljavilo. Ker je posledično sodišče prve stopnje o stroških postopka odločalo ponovno, bi moralo uporabiti v času (ponovnega) odločanja veljavno tarifo.
Po mnenju pritožbenega sodišča zahteva predlagatelja do informacije in vpogleda na podlagi 513. člena ZGD-1 predstavlja neocenljivo zadevo. Vsebino omenjene pravice določa 512. člen ZGD-1, ki pravi, da mora poslovodja družbenika na njegovo zahtevo nemudoma obvestiti o zadevah družbe ter mu dovoliti vpogled v knjige in spise. Iz vsebine navedene določbe je razvidno, da je narava zahteve taka, da je ni mogoče izraziti v denarju. Glede na navedeno je tako v skladu s tarifno številko 30 Odvetniške tarife treba uporabiti merila iz 3. člena Odvetniške tarife.
Pritožbeno sodišče na podlagi podane „obrazložitve“ nikakor ne more ugotoviti, kaj je prvostopenjsko sodišče sploh odločilo (o katerem delu zahtevka, o kateri vrsti škode) in zakaj. Videti je, da je sodišče prve stopnje ponovno odločalo tudi o že razsojeni stvari, vendar se tudi tega ne da preizkusiti, ker zavrnitveni del izreka sodbe (tč. II.) ni specificiran, niti ni obrazložen.
ZST-1 člen 12, 12/2, 12/3, 12a, 12a/5, 34a, 34a/1.
predlog za obročno plačilo sodne takse - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - zbiranje podatkov, ki so davčna tajnost - soglasje - nepopoln predlog - pridobivanje podatkov po uradni dolžnosti - zavrženje nedopolnjenega predloga - odločitev o ugovoru zoper plačilni nalog - zavrnitev ugovora
Sodišče z namenom ugotavljanja materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost (peti odstavek 12.a člen ZST-1), vendar mora ta postopek temeljiti na popolnem predlogu za obročno plačilo takse. Šele popoln predlog, to pa je predlog, ki vsebuje tudi podatke in izjave iz drugega odstavka 12. člena ZST-1 za družinske člane stranke (v ta okvir sodijo tako podatki, na podlagi katerih lahko sodišče ugotovi, ali gre za osebe, ki jih je treba upoštevati pri ugotavljanju materialnega položaja stranke, kot tudi soglasje družinskih članov stranke za vpogled v podatke, ki so davčna tajnost), sodišču omogoča izvedbo ustreznih poizvedb z namenom ugotavljanja materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov. Popoln predlog je torej pogoj za vsebinsko obravnavo predloga, del katerega je postopek po petem odstavku 12.a člena ZST-1. Če vložnik nepopolne vloge ne popravi ali dopolni tako, da je primerna za obravnavo, jo sodišče zavrže.
ZPP člen 77, 77/2. ZFPPIPP člen 64, 64/1, 97, 97/2, 97/2-1, 355, 355/2, 355/2-6, 385, 385/1, 386, 386/1.
osebni stečaj - preizkus prijavljenih terjatev - ugovor insolventnega dolžnika o prerekanju terjatve - ugotovitev neobstoja prerekane terjatve - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - pravdna sposobnost - procesna sposobnost stečajnega dolžnika
Stečajni dolžnik lahko samostojno nastopa v pravdi zaradi ugotovitve neobstoja terjatve, na katero je bil napoten s sklepom o preizkusu terjatev po tem, ko je skladno s prvim odstavkom 64. člena ZFPPIPP vložil ugovor insolventnega dolžnika o prerekanju terjatve.
Med dolžnikove stroške, ki jih ne krije stečajna masa, je treba šteti tudi stroške pravdnega postopka, ki nastajajo zaradi ugotovitve obstoja prerekane terjatve v pravdi, v primeru, da je kot stranka postopka nastopal stečajni dolžnik sam.
Ni samovoljno ravnanje, ki je bilo, tako kot je primer v obravnavani zadevi, izvršeno na podlagi odločbe sodišča. Če obstoji podlaga za izvršitev določenega dejanja, ki menja obstoječe posestno stanje in dejanje zato ni izvršeno samovoljno, tudi ne obstoji pravica do varstva pred njim, ne glede na to, ali je z njim objektivno motena posest tretjega. Sodišče prve stopnje je zato pravilno poudarilo, da se tožeča stranka takšnemu zaključku ne more upirati s trditvijo, da se izvršilni naslov in sklep o izvršbi ne nanašata nanjo.
nesklepčna tožba - pravice družbenikov - izključitev družbenika iz d.o.o.
Podani tožbeni zahtevek ni manj od tožbenega zahtevka na izključitev družbenika po 501. členu ZGD-1. Je nekaj drugega, kajti v primeru ugoditve obravnavanemu tožbenemu zahtevku, bi imel drugotoženec formalni status družbenika, vendar brez vseh korporacijskih pravic. Bil bi "shizofreni družbenik".
ZDoh-2 člen 27, 27/5, 38, 38/6. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8. ZDavP-2 člen 57, 97.
sodna poravnava kot izvršilni naslov - delna izpolnitev obveznosti - bruto ali neto znesek - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - prenehanje delovnega razmerja - izpolnitev obveznosti - povrnitev neutemeljeno povzročenih izvršilnih stroškov
Presoja pravilnosti obračuna davčnega odtegljaja in prispevkov za socialno varnost ter presoja, ali je pravilno, da so bili davčni odtegljaj in prispevki sploh obračunani in plačani, ni predmet civilnega izvršilnega postopka in presega pristojnost izvršilnega sodišča, temveč spada v pristojnost presoje davčnih organov (FURS). Morebitne napake pri izračunu oziroma plačilu davčnega odtegljaja in prispevkov ter posledično vrnitev neutemeljeno oziroma preveč plačane dohodnine in prispevkov, mora upnik zato uveljavljati pri pristojnem davčnem organu po pravilih, ki jih določajo davčni predpisi, morebitno sodno varstvo pa lahko nato uveljavlja v upravnem sporu. V postopku pred davčnim organom v zvezi z odločanjem o vrnitvi preveč oziroma neutemeljeno plačanega davka in prispevkov in ne v civilnem izvršilnem postopku se tako tudi presoja, ali s sodno poravnavo dogovorjena odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi odpovedi spada med izjeme od obveznosti plačila dohodnine po 5. točki 27. člena ZDoh-2.3
ZZVZZ člen 44a.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 135, 135/1.. Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 20, 20/1, 20/2.
zdravljenje v tujini - povračilo stroškov - izčrpane možnosti zdravljenja v sloveniji - pravni standard
Glede izčrpanih možnosti za zdravljenje v Sloveniji gre za pravni standard. Kdaj so izčrpane možnosti za zdravljenje izhaja tudi iz številnih sodnih odločb. Tako v sodbi VIII Ips 179/2013 z dne 9. 12. 2013 revizijsko sodišče poudarja, da iz prvega odstavka 135. člena Pravila OZZ (v bistvu za enako besedilo gre v 44.a členu ZZVZZ) izhaja, da ima zavarovana oseba pravico do pregleda, preiskave in zdravljenja v tujini oziroma do povračila stroškov teh storitev, če so v Sloveniji izčrpane možnosti, z zdravljenjem oziroma pregledom v drugi državi pa je utemeljeno pričakovati ozdravitev ali izboljšanje zdravstvenega stanja oziroma preprečiti nadaljnje poslabšanje.
Pravica do zdravljenja v tujini (v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja) uporabniku ne zagotavlja tudi trenutnih (vrhunskih) dosežkov medicinske znanosti in tehnike, temveč le storitve v mejah zakonov in s podzakonskimi predpisi določenih standardov.
OZ člen 87, 593, 311, 312, 312/1, 312/2, 314, 336, 336/1, 337, 347, 347/1, 344. ZPP člen 7, 8, 339, 339/2-12, 339/2-14, 353, 358.
ugovor zastaranja - začetek teka zastaralnega roka - ugovor pobota - materialnopravno pobotanje - predpravdni pobot - pobotna izjava - ugoditev pritožbi - delno prenehanje terjatve med pravdnim postopkom - pogoji za materialnopravno pobotnje - obrestne obresti - prepoved anatocizma - neupravičena pridobitev - nepošteni pridobitelj - podrejene obveznice - ničnost prodajne pogodbe - pravnomočna sodna odločba - pojasnilna dolžnost - lastnost obveznice - zakonske zamudne obresti - kršitev pojasnilne dolžnosti - izbris obveznic - nepoštenost
Pritožbene navedbe o nepravilno zavrnjenem toženkinem ugovoru zastaranja so neutemeljene. Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da triletni zastaralni rok ni začel teči že s toženkinim obvestilom o izbrisu podrejenih obveznic, ampak šele s tožničino vložitvijo ugotovitvenega zahtevka na ničnost v zadevi P 159/2017, saj je glede na okoliščine konkretnega primera tožnica bila lahko šele takrat seznanjena tako z vsemi pomembnimi dejanskimi okoliščinami v zvezi s sporno (kasneje ugotovljeno nicno) pogodbo o nakupu obveznic kot tudi z njihovimi pravnimi posledicami in s svojim pravnim položajem. Do dneva vložitve tožbe tožničina terjatev zato še ni zastarala.
Sodišče prve stopnje je pravilno opredelilo toženkino ravnanje kot neposteno v smislu 193. člena OZ. Zato je tudi materialnopravilna odločitev sodišča prve stopnje, je tožničin zahtevek za zakonske zamudne obresti glede na 193. clen OZ utemeljen od dne, ko je toženka prejela denar. Zamudne obresti V primeni neupravičene pridobitve, ki je materialnopravna podlaga vtoževane terjatve, so namreč v 193. členu OZ izrecno določene in se, če je bil pridobitelj neposten, plačajo od dneva pridobitve. V konkretnem primeru gre torej za dan 15. 2. 2007, ko je tožnica vplačala sporne obveznice toženki, in zakonske zamudne obresti od tega trenutka dalje v plačilo zapadajo dnevno.
Glede na to, da gre pri pobotanih teijatvah za istovrstne, vzajemne in zapadle terjatve, med pravdnima strankama pa ni bilo sporno, da je tožnica pobotno izjavo podala, niti ni bil za tožnico sporen obstoj toženkine terjatve, pritožbeno sodišče pritrjuje toženki, da je treba upoštevati njen materialnopravno pobotni ugovor.
Dejansko stanje, ki je podlaga za priznanje pravic oziroma naložitev obveznosti, predstavljajo dejstva, ki so nastala do izdaje drugostopenjske upravne odločbe in bi lahko predstavljala dejansko podlago za odločanje o pravici oziroma obveznosti materialnega prava. Dejansko stanje, ki je nastalo po izdaji izpodbijane dokončne odločbe toženke, je lahko le predmet novega postopka pri toženki.
Upoštevajoč, da je upravni organ v tem sporu pri odločanju vezan na dejansko stanje, ugotovljeno v postopku do izdaje dokončne odločbe, in da je bila začasna odredba, ki spreminja dotedanji predhodni režim stikov, izdana 20. 12. 202010, ni pravilna odločitev toženca o zavrženju vloge tožnika z dne 21. 10. 2020.