Dejansko stanje, ki je podlaga za priznanje pravic oziroma naložitev obveznosti, predstavljajo dejstva, ki so nastala do izdaje drugostopenjske upravne odločbe in bi lahko predstavljala dejansko podlago za odločanje o pravici oziroma obveznosti materialnega prava. Dejansko stanje, ki je nastalo po izdaji izpodbijane dokončne odločbe toženke, je lahko le predmet novega postopka pri toženki.
Upoštevajoč, da je upravni organ v tem sporu pri odločanju vezan na dejansko stanje, ugotovljeno v postopku do izdaje dokončne odločbe, in da je bila začasna odredba, ki spreminja dotedanji predhodni režim stikov, izdana 20. 12. 202010, ni pravilna odločitev toženca o zavrženju vloge tožnika z dne 21. 10. 2020.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00062055
KZ-1 člen 90, 90/1, 90/1-5, 91, 91/1, 91/3, 196, 196/1, 196/2. ZPIZ-2 člen 3, 134. ZZUSUDJZ člen 3, 3/2.
kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - napačna pravna opredelitev dejanja - prikrajšanje delavca za pravico - plačilo socialnih prispevkov - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - zastaranje kazenskega pregona - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19)
Vrhovno sodišče je v sodbi I Ips 16846/2015 z dne 10. 6. 2022 pojasnilo razliko med prikrajšanjem ali omejitvijo temeljne pravice delavca do obračuna in plačila socialnih prispevkov iz (takrat veljavnega) prvega odstavka 196. člena KZ-1 ter izgubo pravice, ki izvira iz neplačanih prispevkov, po drugem odstavku 196. člena KZ-1.
nesklepčna tožba - pravice družbenikov - izključitev družbenika iz d.o.o.
Podani tožbeni zahtevek ni manj od tožbenega zahtevka na izključitev družbenika po 501. členu ZGD-1. Je nekaj drugega, kajti v primeru ugoditve obravnavanemu tožbenemu zahtevku, bi imel drugotoženec formalni status družbenika, vendar brez vseh korporacijskih pravic. Bil bi "shizofreni družbenik".
služnostna pravica - služnostna pogodba - ničnost pogodbe - izbris stvarne služnosti - aktivna procesna legitimacija - aktivna legitimacija za vložitev tožbe - pravica do tožbe - tožeča stranka - navedba stranke - smrt osebe pred vložitvijo tožbe v njenem imenu - neobstoječa oseba kot pravdna stranka - sposobnost biti pravdna stranka - sposobnost biti stranka - pravdna sposobnost stranke - skrbnik za poseben primer - skrbnik denacionaliziranega premoženja - aktivna legitimacija skrbnika premoženja - upravljanje premoženja po skrbniku za poseben primer - skrbnik zapuščine - upravičenja skrbnika zapuščine - zavrženje tožbe - odprava pomanjkljivosti - neodpravljiva pomanjkljivost
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je opredelitev neobstoječe osebe kot tožeče stranke ovira oziroma pomanjkljivost, ki je ni mogoče odpraviti (in onemogoča nadaljnjo pravdo), s čimer soglaša tudi sodišče druge stopnje.
OZ člen 87, 593, 311, 312, 312/1, 312/2, 314, 336, 336/1, 337, 347, 347/1, 344. ZPP člen 7, 8, 339, 339/2-12, 339/2-14, 353, 358.
ugovor zastaranja - začetek teka zastaralnega roka - ugovor pobota - materialnopravno pobotanje - predpravdni pobot - pobotna izjava - ugoditev pritožbi - delno prenehanje terjatve med pravdnim postopkom - pogoji za materialnopravno pobotnje - obrestne obresti - prepoved anatocizma - neupravičena pridobitev - nepošteni pridobitelj - podrejene obveznice - ničnost prodajne pogodbe - pravnomočna sodna odločba - pojasnilna dolžnost - lastnost obveznice - zakonske zamudne obresti - kršitev pojasnilne dolžnosti - izbris obveznic - nepoštenost
Pritožbene navedbe o nepravilno zavrnjenem toženkinem ugovoru zastaranja so neutemeljene. Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da triletni zastaralni rok ni začel teči že s toženkinim obvestilom o izbrisu podrejenih obveznic, ampak šele s tožničino vložitvijo ugotovitvenega zahtevka na ničnost v zadevi P 159/2017, saj je glede na okoliščine konkretnega primera tožnica bila lahko šele takrat seznanjena tako z vsemi pomembnimi dejanskimi okoliščinami v zvezi s sporno (kasneje ugotovljeno nicno) pogodbo o nakupu obveznic kot tudi z njihovimi pravnimi posledicami in s svojim pravnim položajem. Do dneva vložitve tožbe tožničina terjatev zato še ni zastarala.
Sodišče prve stopnje je pravilno opredelilo toženkino ravnanje kot neposteno v smislu 193. člena OZ. Zato je tudi materialnopravilna odločitev sodišča prve stopnje, je tožničin zahtevek za zakonske zamudne obresti glede na 193. clen OZ utemeljen od dne, ko je toženka prejela denar. Zamudne obresti V primeni neupravičene pridobitve, ki je materialnopravna podlaga vtoževane terjatve, so namreč v 193. členu OZ izrecno določene in se, če je bil pridobitelj neposten, plačajo od dneva pridobitve. V konkretnem primeru gre torej za dan 15. 2. 2007, ko je tožnica vplačala sporne obveznice toženki, in zakonske zamudne obresti od tega trenutka dalje v plačilo zapadajo dnevno.
Glede na to, da gre pri pobotanih teijatvah za istovrstne, vzajemne in zapadle terjatve, med pravdnima strankama pa ni bilo sporno, da je tožnica pobotno izjavo podala, niti ni bil za tožnico sporen obstoj toženkine terjatve, pritožbeno sodišče pritrjuje toženki, da je treba upoštevati njen materialnopravno pobotni ugovor.
ZASP člen 168. ZDDV-1 člen 3, 3/1. ZPreZP-1 člen 3, 3/1, 14, 14/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (2006) člen 13.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - uporaba fonograma - neobstoj pogodbenega razmerja - dovoljenje za uporabo avtorskega dela - odškodninski zahtevek - civilni delikt - terjatev iz naslova DDV - plačilo nadomestila stroškov izterjave - tarifa za uporabo avtorskih del - revalorizacija
Tožeča stranka bi bila upravičena do nadomestila DDV, če bi bila sama zavezana za plačilo DDV. Ker pa odškodnina za civilni delikt ni nadomestilo niti za dobavo blaga niti za opravljeno storitev v smislu prvega odstavka 3. člena ZDDV-1, tožeča stranka ne more zahtevati povrnitve DDV od tožene stranke. Neposlovne obveznosti nastanejo neposredno na podlagi zakona in niso posledica dobave blaga ali opravljene storitve, ki ju kot predmet obdavčitve med drugim določa 3. člen ZDDV-1.
Ker obveznost tožene stranke ne izvira iz pogodbenega razmerja, ampak gre za odškodninski zahtevek, tožeča stranka že iz tega razloga ni upravičena do nadomestila za stroške izterjave. V skladu s prvim odstavkom 3. člena ZPreZP-1 se namreč ZPreZP-1 uporablja le v primeru pogodb, ki so sklenjene med gospodarskimi subjekti ali med gospodarskimi subjekti in javnimi organi, kadar mora ena stranka dobaviti blago ali opraviti storitev, druga stranka pa izpolniti denarno obveznost.
O spornem vprašanju kdo je veljavni zakoniti zastopnik in procesna dejanja katerega od pooblaščencev so upoštevna, sodišče prve stopnje ni odločilo v tem postopku in tudi ne v matičnem pravdnem postopku. Do tedaj ni možno vsebinsko obravnavati ugovora tožene stranke.
končanje stečajnega postopka brez razdelitve upnikom - sklep o končanju stečajnega postopka brez razdelitve upnikom - ugovor upnika - ugovorni razlog - vročanje v stečajnem postopku - pavšalne navedbe
V skladu s četrtim odstavkom 379. člena ZFPPIPP je z ugovorom dovoljeno izpodbijati odločitev sodišča o končanju postopka, ker je vrednost premoženja stečajnega dolžnika ocenjena prenizko ali so stroški stečajnega postopka ocenjeni previsoko, ali je verjetno, da v stečajno maso spada določeno premoženje, ki ni bilo upoštevano, ali je verjetno, da bi bilo z izpodbijanjem dolžnikovih pravnih dejanj mogoče povečati premoženje, ki spada v stečajno maso.
O spornem vprašanju kdo je veljavni zakoniti zastopnik in procesna dejanja katerega od pooblaščencev so upoštevna sodišče prve stopnje ni odločilo. Do tedaj ni možno zavreči pritožbe zoper sodbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00063778
ZPP člen 32, 32/2-7, 44, 44/3, 482. ZGD-1 člen 50, 50/1-13, 512, 513. Odvetniška tarifa (2015) člen 3. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 30.
gospodarski spor - vrednost spornega predmeta - navedba vrednosti spornega predmeta v tožbi - presoja vrednosti spornega predmeta - stvarna pristojnost v gospodarskem sporu - pristojnost okrožnega sodišča ne glede na vrednost spornega predmeta - povrnitev stroškov postopka - odmera stroškov postopka - čas odločanja sodišča - nastanek terjatve za povrnitev stroškov - ponovno odločanje - veljavna odvetniška tarifa - nepravdni postopek - neocenljiva zadeva - vrednotenje odvetniških storitev - merila - pravica družbenika do informacije in vpogleda
Z vidika odmere stroškov postopka je bistven čas odločanja sodišča. Takrat namreč nastane terjatev za povrnitev stroškov postopka nasprotni stranki. Pritožbeno sodišče je sklep sodišča prve stopnje v III. točki izreka o stroških razveljavilo. Ker je posledično sodišče prve stopnje o stroških postopka odločalo ponovno, bi moralo uporabiti v času (ponovnega) odločanja veljavno tarifo.
Po mnenju pritožbenega sodišča zahteva predlagatelja do informacije in vpogleda na podlagi 513. člena ZGD-1 predstavlja neocenljivo zadevo. Vsebino omenjene pravice določa 512. člen ZGD-1, ki pravi, da mora poslovodja družbenika na njegovo zahtevo nemudoma obvestiti o zadevah družbe ter mu dovoliti vpogled v knjige in spise. Iz vsebine navedene določbe je razvidno, da je narava zahteve taka, da je ni mogoče izraziti v denarju. Glede na navedeno je tako v skladu s tarifno številko 30 Odvetniške tarife treba uporabiti merila iz 3. člena Odvetniške tarife.
ZIZ člen 213. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1. ZGD-1 člen 7, 7/1.
izvršba zaradi vrnitve delavca na delo - rok za vložitev predloga za izvršbo - vzpostavitev delovnega razmerja - poziv delavcu za vrnitev na delo - dejansko opravljanje dela - pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas - obstoj delovnega razmerja - pravice iz delovnega razmerja - odgovornost samostojnega podjetnika posameznika - izbris samostojnega podjetnika iz poslovnega registra - obveznosti do delavcev - reintegracija delavca - postopek izredne odpovedi - prostovoljna izpolnitev obveznosti
S tem, ko sodišče s sodbo ugotovi nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, se delovno razmerje ponovno vzpostavi le za čas do izteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti poziva delavca nazaj na delo. Za naprej pa se delovno razmerje vzpostavi, če delodajalec prostovoljno izpolni svojo obveznost poziva delavca nazaj na delo, oziroma, če delavec pravočasno, to je v roku šestih mesecev, vloži predlog za izvršbo za uveljavitev nedenarne terjatve vrnitve delavca nazaj na delo. S tem delavec upraviči nadaljnji obstoj delovnega razmerja tudi za naprej. V kolikor je delovno razmerje vzpostavljeno tudi za naprej, pa traja vse do morebitne ponovne delodajalčeve ponovne odpovedi delovnega razmerja. Delavec mora namreč imeti enako pravno varstvo kot je predpisano za poslovni odpovedni razlog.
Veljavna ureditev ne dopušča takojšnjega prenehanja delovnega razmerja, ko ta razlog nastane, ampak mora delodajalec izvesti predpisan postopek odpovedi, četudi ga začne morda takoj po reintegraciji. Razumevanje, da obveznost reintegracije nemudoma preneha, če ni na voljo dela, krši ustavno načelo enakosti pred zakonom, saj brez utemeljenega razloga delavce neenako obravnava. Neobstoj dela je tako okoliščina, ki je lahko pomembna šele po izpolnjeni obveznosti reintegracije.
Obveznost vrnitve delavca nazaj na delo ni izpolnjena že s samim pozivom delodajalca in s prijavo v socialna zavarovanja, temveč z dejansko vrnitvijo delavca na delo. Če delodajalec delavcu opravljanja dela dejansko ne omogoči, kot v obravnavanem primeru trdi upnik v predlogu za izvršbo, torej obveznost reintegracije delavca še ni izpolnjena. Upnik pa lahko tudi sam doseže nadaljnji obstoj delovnega razmerja, s tem, da pravočasno vloži predlog za izvršbo zaradi vrnitve delavca na delo.
Dolžnik je bil sicer izbrisan iz poslovnega registra kot samostojni podjetnik posameznik, vendar oseba, ki je imela status podjetnika posameznika, tudi po izbrisu odgovarja za obveznosti v zvezi s svojo dejavnostjo, z vsem svojim premoženjem. Tako tudi za obveznosti do delavca, ki izhajajo iz časa pred prenehanjem njegovega statusa samostojnega podjetnika.
procesna sposobnost dediča - dvom v procesno sposobnost stranke - dedna izjava - veljavnost dedne izjave - izjava o odstopu dednega deleža v korist sodediča - duševna bolezen - paranoidna shizofrenija
Tudi v zapuščinskem postopku mora sodišče na prvi stopnji in v pritožbenem postopku po uradni dolžnosti paziti med drugim na to, ali so vsi udeleženci procesno sposobni oziroma ali zastopa procesno nesposobnega udeleženca njegov zakoniti zastopnik oziroma skrbnik (80. člen ZPP). V pritožbenem postopku je dedič po zakoniti dedinji izkazal utemeljen dvom o njeni procesni sposobnosti in o tem, ali je bila sposobna izraziti svojo voljo glede sprejema dediščine in odstopa svojega dednega deleža sodediču.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razveljavitev sklepa - varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti - začetek izvrševanja - kršitev pravice do izjave - primeren rok
Pritrditi pa je pritožbi, v kateri se zagovornik sklicuje na to, da sodišče prve stopnje ni dalo zagovorniku in A. A. zadosten rok oziroma čas za odgovor na izvedensko mnenje sodnega izvedenca dr. B. B.
sodba na podlagi pripoznave - enotni sosporniki - nasprotovanje strank
Neodvisno od spora o zakonitem zastopanju in pooblastitvi prvotoženke je podana kolizija procesnih ravnanj med toženkama. V primeru kolizije procesnih dejanj ima prednost in enoten učinek za vse sospornike tisto dejanje, ki je z vidika sodelovanja strank v postopku najugodnejše za vse enotne sospornike. Najkoristnejše dejanje ni tisto, ki vodi k najracionalnejši rešitvi spora z vidika materialnopravnega razmerja, ampak tisto, ki je, upoštevajoč abstraktni in objektivni kriterij, najugodnejši glede na končni cilj v pravdi. Upiranje tožbenemu zahtevku izniči učinek pripoznave tožbenega zahtevka, zato sodbe na podlagi pripoznave ni mogoče izdati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00062493
ZASP člen 22, 22/2, 22/2-6, 146, 146/1, 146/1-1, 146/1-6, 146/1-8, 147, 147/1, 147/4, 164, 164/1, 168, 168/1, 168/2. OZ člen 193, 198, 336, 336/1, 346, 347, 347/1. ZPP člen 212, 274, 274/1.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - uporaba avtorskega dela - nadomestilo za uporabo avtorskega dela - ne bis in idem - kabelska retransmisija - neupravičena obogatitev - odškodninski zahtevek - zastaranje zahtevka - občasna terjatev - začetek teka zastaralnega roka - zakonske zamudne obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - nedobrovernost
Kolektivna organizacija je med drugim upravičena, da v primeru kabelske retransmisije glasbenih del brez dovoljenja proti kabelskim operaterjem uveljavlja varstvo avtorskih pravic pred sodišči. Pri tem ni omejena le na zahtevek na podlagi odškodninske odgovornosti.
Če specialni predpis določa ali izpostavi le eno vrsto zahtevka za varovanje pravic ali uveljavljanje ene vrste zahtevka za varovanje pravic "olajša," to še ne pomeni, da ostale zahtevke za varovanje pravic izključuje oziroma da druge vrste zahtevkov za varovanje pravic niso dovoljene oziroma mogoče. Za ostale vrste zahtevkov še vedno veljajo splošna pravila, ki jih je mogoče uveljaviti, če dejanski stan konkretnega primera izpolnjuje pogoje, ki so v skladu z veljavnimi predpisi potrebni za uveljavitev posameznega zahtevka. Iz določil ZASP namreč ni mogoče zaključiti, da uveljavljanje ostalih reparacijskih zahtevkov ne bi bilo mogoče.
Občasne terjatve so tiste terjatve, za katere je ob sklenitvi posla dogovorjeno ali je z veljavnimi predpisi predpisano, da dospevajo občasno. Zato terjatev iz neupravičene obogatitve ni mogoče šteti kot občasnih terjatev, čeprav kršitelji večkrat ali kontinuirano kršijo avtorske in sorodne pravice. Kršitelj namreč sam s svojimi kontinuiranimi kršitvami ne more spremeniti pravne narave terjatve in zase pridobiti boljši položaj.
Dobra vera je prepričanje, da nekdo s svojim ravnanjem ne posega v pravice drugih oseb, to prepričanje pa predstavlja opravičljivo zmoto, da nekomu neka pravica pripada, čeprav mu na osnovi pravnih razmerij ne pripada. Nepošteni oziroma nedobroverni pridobitelj je torej tisti, ki ve, da je nastal položaj neupravičene pridobitve oziroma tisti, ki odgovarja za nastanek tega položaja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00062370
ZASP člen 168. ZPP člen 154, 154/2. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (1998) točka III, III-A/2.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - priobčitev glasbenih del - dovoljenje za uporabo avtorskega dela - neupravičena uporaba avtorskega dela - neobstoj pogodbenega razmerja - stroški postopka - uspeh stranke v postopku - ugotavljanje pravdnega uspeha
Sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je bil uspeh tožene stranke glede zahtevka v višini 7.125,69 EUR le navidezen. Ni namreč mogoče prezreti dejstva, da je tožena stranka svojo terjatev plačala tik pred zaključkom glavne obravnave in da je tožečo stranko o plačilu obvestila na naroku, na katerem se je glavna obravnava zaključila. Celoten postopek, vključno z narokom za glavno obravnavo dne 6. 5. 2022, se je upoštevajoč plačilo v višini 7.125,69 EUR tik pred narokom, upravičeno vodil tudi za ta znesek. Ker je bila tožeča stranka šele na naroku seznanjena s plačilom, ji tudi ni mogoče očitati, da umika zahtevka v višini plačanega zneska ni pravočasno podala.
ZPP člen 8, 254, 339, 339/2-8, 339/2-14, 353. OZ-UPB1 člen 642, 642/4.
dokazovanje z izvedencem - zastaranje terjatve - dokaz z novim izvedencem - dokazni predlog z novim izvedencem
Pritožnica se neutemeljeno zavzema, da so bili v konkretni zadevi podani razlogi iz (upoštevaje vsebino pritožbe tretjega odstavka) 254. člena ZPP za angažiranje novega sodnega izvedenca. Tudi po presoji pritožbenega sodišča v ekspertizi angažiranega izvedenca ni podanih takšnih okoliščin (nasprotij, pomanjkljivosti, utemeljenega dvoma v pravilnost podanega mnenja), ki bi narekovale angažiranje novega izvedenca. Obširnemu pritožbenemu nestrinjanju z zaključki izvedenca, kar ni utemeljen razlog za angažiranje novega, ni mogoče slediti.
Podjemnik pridobi pravico do plačila, ko je delo opravljeno. Šlo je za ustno naročilo in toženka, ki se brani, da takšnega naročila sploh ni bilo, ne more sedaj uspešno v smislu zastaranja ločevati opravljanega dela na fazo izdelave programa (op. tudi sicer iz izpodbijane sodbe izhaja, da je šlo za poskusno uporabo in da so sledile še dodelave, popravki in nadgradnje) in fazo vzdrževanja. Za takšen zaključek bi morala toženka zatrjevati in izkazati dogovor o izročitvi in prevzemu opravljenega posla po delih v smislu četrtega odstavka 642. člena Obligacijskega zakonika.
V našem procesnem pravu je uveljavljeno načelo proste presoje dokazov z upoštevanjem metodološkega napotka iz 8. člena ZPP. Izpostavljanje, da tožnik ni delal evidence opravljenih delovnih ur, da ne razpolaga s popisom ur in s kakršnokoli evidenco ur (op. na drugem mestu se v pritožbi omenja sistem za upravljanje različic), potrjeno s strani toženke, je neutemeljeno, saj so bili obseg tožnikovega dela in njegova vrednost ugotovljeni z drugimi izvedenimi dokazi.
V našem procesnem pravu je uveljavljeno načelo proste presoje dokazov z upoštevanjem metodološkega napotka iz 8. člena ZPP. Izpostavljanje, da tožnik ni delal evidence opravljenih delovnih ur, da ne razpolaga s popisom ur in s kakršnokoli evidenco ur (op. na drugem mestu se v pritožbi omenja sistem za upravljanje različic), potrjeno s strani toženke, je neutemeljeno, saj so bili obseg tožnikovega dela in njegova vrednost ugotovljeni z drugimi izvedenimi dokazi.
INVALIDI - PRAVO EVROPSKE UNIJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00063570
ZPP člen 254, 339, 339/1.
ugotavljanje invalidnosti - zavrnitev predloga za postavitev novega izvedenca - preostala delovna zmožnost - uredba (es) št. 883/2004
Iz priloge 7 k Uredbi 883/2004 je razvidno, da skladnost v stopnji invalidnosti obstaja samo med državami Belgije, Francije in Italije, zato ne držijo trditve tožnika o potrebnem avtomatičnem priznanju I. kategorije invalidnosti v slovenskem sistemu zaradi že priznane I. kategorije invalidnosti v Republiki Hrvaški. Države članice lahko socialna tveganja opredeljujejo po svoje, saj je pri tem potrebno upoštevati različne elemente. Skupnih opredelitev socialnih tveganj v pravu EU ni.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00062088
KZ-1 člen 3, 3/1, 48a, 73, 308, 308/3, 308/6, 308/8. ZKP člen 285č, 285č/6, 450b, 450b/2, 450č, 450č/3.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - izgon tujca iz države - sporazum o priznanju krivde - varnostni ukrep odvzema predmetov - odločba o kazenski sankciji - fakultativni odvzem predmetov
V obravnavanem primeru izrečene sodbe na podlagi sklenjenega sporazuma o priznanju krivde, ki ne zajema pritožbeno problematiziranega (fakultativno določenega) varnostnega ukrepa odvzema predmetov, bi dodajanje te kazenske sankcije v sodbo, glede na navedene zakonske podlage in upoštevaje sprejeta stališča sodne prakse, pomenilo nedovoljeno dopolnjevanje volje strank.
MEDIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00061780
URS člen 60. ZASP člen 1. OZ člen 9, 15, 29, 29/2, 29/3, 30, 55, 55/1, 341, 341/1, 346, 347, 347/1, 347/2, 349, 349/1, 705. ZMed člen 1, 1/1, 76, 110, 110/2, 112, 112/2, 112/3, 113, 113/2, 113/3. ZPP člen 338, 338/1.
varstvo avtorskih pravic - licenčna pogodba - pacta sunt servanda - kabelska retransmisija - neodplačnost - sprejem ponudbe s predlogom naj se spremeni - molk naslovnika - kdaj je pogodba sklenjena - soglasje volj pogodbenih strank - dolžnost izpolnitve obveznosti - sankcija, če pogodba nima potrebne oblike - individualno upravljanje avtorske pravice - pripoznava zahtevka - ugovor zastaranja - splošni zastaralni rok - občasne terjatve - terjatve iz gospodarskih pogodb - zastaralni rok za terjatve iz gospodarskih pogodb - salvatorična klavzula - kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - obveznost prenosa RTV-programov - pravilo "must-carry" - pravilo "must-offer" - pridržek pravice - zastaranje - zastaranje obročnih odplačil
Tožena stranka ne more uspeti s pritožbenimi razlogi, da je bila tožeča stranka že pred sklenitvijo pogodbe seznanjena z njenim stališčem, da pogodba naj ne bi veljala za programe tožeče stranke. Licenčna pogodba je bila sklenjena v pisni obliki. Tožena stranka je Licenčno pogodbo podpisala in jo zato zavezuje.
Pridržek ni sestavni del Licenčne pogodbe. Zato Pridržek med strankama ne ustvarja nobenega pravnega učinka.
Kabelski operaterji morajo razmerja z imetniki avtorske in sorodnih pravic kabelske retransmisije urediti ne glede na način njenega uveljavljanja. Za obveznost tožene stranke torej ni pomembno, ali gre za individualno ali kolektivno uveljavljanje avtorske ali sorodnih pravic.
Namen ureditve tretjega odstavka 112. člena ZMed ni v zagotovitvi neodplačnosti prenosa avtorske in sorodnih pravic na RTV programih posebnega pomena pri obveznem prenosu, temveč zgolj v prepovedi odplačnosti samega dostopa do signala za prenos pri obveznostih prenosa in ponudbe.