CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00061849
ZPP člen 125a, 125a/4. SPZ člen 75. URS člen 36.
odpoved najemne pogodbe - izročitev in izpraznitev nepremičnine - plačilo obratovalnih stroškov - zavrnitev tožbenega zahtevka - ugovor zoper prepis zvočnega posnetka - imisije - smrad - pravica do doma - sorazmernost posega - osebne okoliščine - socialna ogroženost
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so močne vonjave prisotne predvsem znotraj stanovanja in so jim ostali stanovalci izpostavljeni le v primeru srečanja pred odprtimi vrati stanovanja, kar je bolj kratkotrajno. Vonjavam na hodniku, kjer se ne zadržujejo dlje časa, so stanovalci izpostavljeni v primeru (redko) odprtih vrat in še nekaj časa za tem, v lastnih stanovanjih pa smradu ne zaznavajo. Nelagodje stanovalcev ob nevzdržnem smradu neposredno po odpiranju vrat in še nekaj časa za tem (po petih minutah se smrad razprši in ni več močan), ne more prevladati nad toženkino pravico do doma. Ko se socialno ogroženi osebi odpoveduje najemno pogodbo zato, ker z načinom uporabe stanovanja povzroča opisane imisije na hodniku, je nelagodje stanovalce drugotnega pomena v primerjavi z individualnimi okoliščinami toženke, ki ji grozi izguba doma.
ZST-1 člen 12, 12/2, 12/3, 12a, 12a/5, 34a, 34a/1.
predlog za obročno plačilo sodne takse - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - zbiranje podatkov, ki so davčna tajnost - soglasje - nepopoln predlog - pridobivanje podatkov po uradni dolžnosti - zavrženje nedopolnjenega predloga - odločitev o ugovoru zoper plačilni nalog - zavrnitev ugovora
Sodišče z namenom ugotavljanja materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost (peti odstavek 12.a člen ZST-1), vendar mora ta postopek temeljiti na popolnem predlogu za obročno plačilo takse. Šele popoln predlog, to pa je predlog, ki vsebuje tudi podatke in izjave iz drugega odstavka 12. člena ZST-1 za družinske člane stranke (v ta okvir sodijo tako podatki, na podlagi katerih lahko sodišče ugotovi, ali gre za osebe, ki jih je treba upoštevati pri ugotavljanju materialnega položaja stranke, kot tudi soglasje družinskih članov stranke za vpogled v podatke, ki so davčna tajnost), sodišču omogoča izvedbo ustreznih poizvedb z namenom ugotavljanja materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov. Popoln predlog je torej pogoj za vsebinsko obravnavo predloga, del katerega je postopek po petem odstavku 12.a člena ZST-1. Če vložnik nepopolne vloge ne popravi ali dopolni tako, da je primerna za obravnavo, jo sodišče zavrže.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00063094
KZ-1 člen 47, 47/5.
zamuda s plačilom - denarna kazen - stranska denarna kazen - odlog plačila - delo v splošno korist
S sklicevanjem na šibko finančno stanje kot posledico nemožnosti redne zaposlitve vsled širokega obsega opravljanja dela v splošno korist namreč ne more uspeti, saj je situacija, če je storilec v zamudi s plačilom posameznega obroka denarne kazni, jasno, določno in nedvoumno zakonsko urejena.
Pritožbeno sodišče na podlagi podane „obrazložitve“ nikakor ne more ugotoviti, kaj je prvostopenjsko sodišče sploh odločilo (o katerem delu zahtevka, o kateri vrsti škode) in zakaj. Videti je, da je sodišče prve stopnje ponovno odločalo tudi o že razsojeni stvari, vendar se tudi tega ne da preizkusiti, ker zavrnitveni del izreka sodbe (tč. II.) ni specificiran, niti ni obrazložen.
ZPIZ-2 člen 63, 63/2, 63/2-1.. ZPP člen 254, 254/3, 339, 339/1.
ugotavljanje stopnje invalidnosti - III. kategorija invalidnosti - invalidnina za telesno okvaro - zavrnitev predloga za postavitev novega izvedenca - stroški postopka
Izvedensko mnenje je bilo izdelano na podlagi proučitve medicinske dokumentacije v spisu ter na podlagi osebnega pregleda tožnika. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno zavrnilo dokazni predlog, da se omenjeno vprašanje, ki nenazadnje niti ni bilo predmet tožbenega zahtevka, ne razčiščuje s postavitvijo novega izvedenca medicinske stroke. Sodni izvedenec je bil zaslišan na naroku za glavno obravnavo in stranki sta imeli možnost postavljati vprašanja.
sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - psihična bolezen - paranoidna shizofrenija - hujše ogrožanje lastnega zdravja - premestitev na odprti oddelek - presoja zakonitosti ukrepa
Za obstoj pogoja iz 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr zadošča že ugotovitev, da nasprotni udeleženec sam sebi povzroča hudo škodo na njegovem zdravju. Sodišče je s pomočjo izvedenke ugotovilo, da je pri nasprotnem udeležencu akutno poslabšanje paranoidne oblike shizofrenije, zaradi česar je pri nasprotnem udeležencu hudo motena presoja realnosti in sposobnost obvladovanja ravnanja ter da do svojega stanja nima uvida in deluje pod vplivom bolezni. Razlog za pridržanje tako niso blodnje, ampak hudo ogrožanje lastnega zdravja nasprotnega udeleženca.
MEDIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00061780
URS člen 60. ZASP člen 1. OZ člen 9, 15, 29, 29/2, 29/3, 30, 55, 55/1, 341, 341/1, 346, 347, 347/1, 347/2, 349, 349/1, 705. ZMed člen 1, 1/1, 76, 110, 110/2, 112, 112/2, 112/3, 113, 113/2, 113/3. ZPP člen 338, 338/1.
varstvo avtorskih pravic - licenčna pogodba - pacta sunt servanda - kabelska retransmisija - neodplačnost - sprejem ponudbe s predlogom naj se spremeni - molk naslovnika - kdaj je pogodba sklenjena - soglasje volj pogodbenih strank - dolžnost izpolnitve obveznosti - sankcija, če pogodba nima potrebne oblike - individualno upravljanje avtorske pravice - pripoznava zahtevka - ugovor zastaranja - splošni zastaralni rok - občasne terjatve - terjatve iz gospodarskih pogodb - zastaralni rok za terjatve iz gospodarskih pogodb - salvatorična klavzula - kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - obveznost prenosa RTV-programov - pravilo "must-carry" - pravilo "must-offer" - pridržek pravice - zastaranje - zastaranje obročnih odplačil
Tožena stranka ne more uspeti s pritožbenimi razlogi, da je bila tožeča stranka že pred sklenitvijo pogodbe seznanjena z njenim stališčem, da pogodba naj ne bi veljala za programe tožeče stranke. Licenčna pogodba je bila sklenjena v pisni obliki. Tožena stranka je Licenčno pogodbo podpisala in jo zato zavezuje.
Pridržek ni sestavni del Licenčne pogodbe. Zato Pridržek med strankama ne ustvarja nobenega pravnega učinka.
Kabelski operaterji morajo razmerja z imetniki avtorske in sorodnih pravic kabelske retransmisije urediti ne glede na način njenega uveljavljanja. Za obveznost tožene stranke torej ni pomembno, ali gre za individualno ali kolektivno uveljavljanje avtorske ali sorodnih pravic.
Namen ureditve tretjega odstavka 112. člena ZMed ni v zagotovitvi neodplačnosti prenosa avtorske in sorodnih pravic na RTV programih posebnega pomena pri obveznem prenosu, temveč zgolj v prepovedi odplačnosti samega dostopa do signala za prenos pri obveznostih prenosa in ponudbe.
O spornem vprašanju kdo je veljavni zakoniti zastopnik in procesna dejanja katerega od pooblaščencev so upoštevna, sodišče prve stopnje ni odločilo v tem postopku in tudi ne v matičnem pravdnem postopku. Do tedaj ni možno vsebinsko obravnavati ugovora tožene stranke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00062339
ZASP člen 22, 31, 81, 81/1, 146, 146/1, 146/1-1, 146/1-6, 146/1-8, 147, 147/1, 147/4, 168, 168/1, 168/2, 168/3, 168/4. OZ člen 193, 198, 336, 336/1, 346, 347, 347, 347/1. URS člen 22, 60.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - uporaba avtorskega dela - kabelska retransmisija - nadomestilo za uporabo - zastaranje zahtevka - neupravičena obogatitev - občasna terjatev - začetek teka zastaralnega roka - višina nadomestila - tarifa - običajni honorar - določitev primernega denarnega nadomestila - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča - pravna varnost - sodba presenečenja - legitimno pričakovanje - civilna kazen
V smislu enakega obravnavanja kabelskih operaterjev, zagotavljanja konkurenčnosti med njimi ter predvidljivosti je treba v vseh istovrstnih postopkih določanja primernega nadomestila uporabiti enak način določitve primernega nadomestila.
Pri določitvi primernega nadomestila za uporabo pravic je treba upoštevati tisto tarifo, ki je veljala v obdobju za katerega se določa primerno nadomestilo. Le ta odraža običajno vrednost pravice v določenem obdobju.
Niso utemeljeni pritožbeni očitki, da je sodišče prve stopnje poseglo v pravno varnost, konkurenčnost in enakost kabelskih operaterjev, ker je za izračun primernega nadomestila uporabilo drugo osnovo. Vsakokrat je namreč znana višine osnove, ki se praviloma spreminja največ enkrat letno, kot tudi miselna pot izračuna, zato o posegu v pravno varnost in predvidljivost ni mogoče govoriti.
Zmotno je prepričanje tožene stranke, da je sodišče prve stopnje kršilo njena legitimna pričakovanja glede višine primernega nadomestila, ker je le to določilo v višjem znesku kot v podobnih postopkih. Takšno pričakovanje bi bilo legitimno le, če se pravno odločilne objektivne okoliščine ne bi spremenile in sodišče ne bi ugotovilo drugačnega dejanskega stanja.
sodba na podlagi pripoznave - enotni sosporniki - nasprotovanje strank
Neodvisno od spora o zakonitem zastopanju in pooblastitvi prvotoženke je podana kolizija procesnih ravnanj med toženkama. V primeru kolizije procesnih dejanj ima prednost in enoten učinek za vse sospornike tisto dejanje, ki je z vidika sodelovanja strank v postopku najugodnejše za vse enotne sospornike. Najkoristnejše dejanje ni tisto, ki vodi k najracionalnejši rešitvi spora z vidika materialnopravnega razmerja, ampak tisto, ki je, upoštevajoč abstraktni in objektivni kriterij, najugodnejši glede na končni cilj v pravdi. Upiranje tožbenemu zahtevku izniči učinek pripoznave tožbenega zahtevka, zato sodbe na podlagi pripoznave ni mogoče izdati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00062493
ZASP člen 22, 22/2, 22/2-6, 146, 146/1, 146/1-1, 146/1-6, 146/1-8, 147, 147/1, 147/4, 164, 164/1, 168, 168/1, 168/2. OZ člen 193, 198, 336, 336/1, 346, 347, 347/1. ZPP člen 212, 274, 274/1.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - uporaba avtorskega dela - nadomestilo za uporabo avtorskega dela - ne bis in idem - kabelska retransmisija - neupravičena obogatitev - odškodninski zahtevek - zastaranje zahtevka - občasna terjatev - začetek teka zastaralnega roka - zakonske zamudne obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - nedobrovernost
Kolektivna organizacija je med drugim upravičena, da v primeru kabelske retransmisije glasbenih del brez dovoljenja proti kabelskim operaterjem uveljavlja varstvo avtorskih pravic pred sodišči. Pri tem ni omejena le na zahtevek na podlagi odškodninske odgovornosti.
Če specialni predpis določa ali izpostavi le eno vrsto zahtevka za varovanje pravic ali uveljavljanje ene vrste zahtevka za varovanje pravic "olajša," to še ne pomeni, da ostale zahtevke za varovanje pravic izključuje oziroma da druge vrste zahtevkov za varovanje pravic niso dovoljene oziroma mogoče. Za ostale vrste zahtevkov še vedno veljajo splošna pravila, ki jih je mogoče uveljaviti, če dejanski stan konkretnega primera izpolnjuje pogoje, ki so v skladu z veljavnimi predpisi potrebni za uveljavitev posameznega zahtevka. Iz določil ZASP namreč ni mogoče zaključiti, da uveljavljanje ostalih reparacijskih zahtevkov ne bi bilo mogoče.
Občasne terjatve so tiste terjatve, za katere je ob sklenitvi posla dogovorjeno ali je z veljavnimi predpisi predpisano, da dospevajo občasno. Zato terjatev iz neupravičene obogatitve ni mogoče šteti kot občasnih terjatev, čeprav kršitelji večkrat ali kontinuirano kršijo avtorske in sorodne pravice. Kršitelj namreč sam s svojimi kontinuiranimi kršitvami ne more spremeniti pravne narave terjatve in zase pridobiti boljši položaj.
Dobra vera je prepričanje, da nekdo s svojim ravnanjem ne posega v pravice drugih oseb, to prepričanje pa predstavlja opravičljivo zmoto, da nekomu neka pravica pripada, čeprav mu na osnovi pravnih razmerij ne pripada. Nepošteni oziroma nedobroverni pridobitelj je torej tisti, ki ve, da je nastal položaj neupravičene pridobitve oziroma tisti, ki odgovarja za nastanek tega položaja.
ZDoh-2 člen 27, 27/5, 38, 38/6. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8. ZDavP-2 člen 57, 97.
sodna poravnava kot izvršilni naslov - delna izpolnitev obveznosti - bruto ali neto znesek - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - prenehanje delovnega razmerja - izpolnitev obveznosti - povrnitev neutemeljeno povzročenih izvršilnih stroškov
Presoja pravilnosti obračuna davčnega odtegljaja in prispevkov za socialno varnost ter presoja, ali je pravilno, da so bili davčni odtegljaj in prispevki sploh obračunani in plačani, ni predmet civilnega izvršilnega postopka in presega pristojnost izvršilnega sodišča, temveč spada v pristojnost presoje davčnih organov (FURS). Morebitne napake pri izračunu oziroma plačilu davčnega odtegljaja in prispevkov ter posledično vrnitev neutemeljeno oziroma preveč plačane dohodnine in prispevkov, mora upnik zato uveljavljati pri pristojnem davčnem organu po pravilih, ki jih določajo davčni predpisi, morebitno sodno varstvo pa lahko nato uveljavlja v upravnem sporu. V postopku pred davčnim organom v zvezi z odločanjem o vrnitvi preveč oziroma neutemeljeno plačanega davka in prispevkov in ne v civilnem izvršilnem postopku se tako tudi presoja, ali s sodno poravnavo dogovorjena odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi odpovedi spada med izjeme od obveznosti plačila dohodnine po 5. točki 27. člena ZDoh-2.3
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00062055
KZ-1 člen 90, 90/1, 90/1-5, 91, 91/1, 91/3, 196, 196/1, 196/2. ZPIZ-2 člen 3, 134. ZZUSUDJZ člen 3, 3/2.
kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - napačna pravna opredelitev dejanja - prikrajšanje delavca za pravico - plačilo socialnih prispevkov - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - zastaranje kazenskega pregona - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19)
Vrhovno sodišče je v sodbi I Ips 16846/2015 z dne 10. 6. 2022 pojasnilo razliko med prikrajšanjem ali omejitvijo temeljne pravice delavca do obračuna in plačila socialnih prispevkov iz (takrat veljavnega) prvega odstavka 196. člena KZ-1 ter izgubo pravice, ki izvira iz neplačanih prispevkov, po drugem odstavku 196. člena KZ-1.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00062088
KZ-1 člen 3, 3/1, 48a, 73, 308, 308/3, 308/6, 308/8. ZKP člen 285č, 285č/6, 450b, 450b/2, 450č, 450č/3.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - izgon tujca iz države - sporazum o priznanju krivde - varnostni ukrep odvzema predmetov - odločba o kazenski sankciji - fakultativni odvzem predmetov
V obravnavanem primeru izrečene sodbe na podlagi sklenjenega sporazuma o priznanju krivde, ki ne zajema pritožbeno problematiziranega (fakultativno določenega) varnostnega ukrepa odvzema predmetov, bi dodajanje te kazenske sankcije v sodbo, glede na navedene zakonske podlage in upoštevaje sprejeta stališča sodne prakse, pomenilo nedovoljeno dopolnjevanje volje strank.
ZPP člen 8, 254, 339, 339/2-8, 339/2-14, 353. OZ-UPB1 člen 642, 642/4.
dokazovanje z izvedencem - zastaranje terjatve - dokaz z novim izvedencem - dokazni predlog z novim izvedencem
Pritožnica se neutemeljeno zavzema, da so bili v konkretni zadevi podani razlogi iz (upoštevaje vsebino pritožbe tretjega odstavka) 254. člena ZPP za angažiranje novega sodnega izvedenca. Tudi po presoji pritožbenega sodišča v ekspertizi angažiranega izvedenca ni podanih takšnih okoliščin (nasprotij, pomanjkljivosti, utemeljenega dvoma v pravilnost podanega mnenja), ki bi narekovale angažiranje novega izvedenca. Obširnemu pritožbenemu nestrinjanju z zaključki izvedenca, kar ni utemeljen razlog za angažiranje novega, ni mogoče slediti.
Podjemnik pridobi pravico do plačila, ko je delo opravljeno. Šlo je za ustno naročilo in toženka, ki se brani, da takšnega naročila sploh ni bilo, ne more sedaj uspešno v smislu zastaranja ločevati opravljanega dela na fazo izdelave programa (op. tudi sicer iz izpodbijane sodbe izhaja, da je šlo za poskusno uporabo in da so sledile še dodelave, popravki in nadgradnje) in fazo vzdrževanja. Za takšen zaključek bi morala toženka zatrjevati in izkazati dogovor o izročitvi in prevzemu opravljenega posla po delih v smislu četrtega odstavka 642. člena Obligacijskega zakonika.
V našem procesnem pravu je uveljavljeno načelo proste presoje dokazov z upoštevanjem metodološkega napotka iz 8. člena ZPP. Izpostavljanje, da tožnik ni delal evidence opravljenih delovnih ur, da ne razpolaga s popisom ur in s kakršnokoli evidenco ur (op. na drugem mestu se v pritožbi omenja sistem za upravljanje različic), potrjeno s strani toženke, je neutemeljeno, saj so bili obseg tožnikovega dela in njegova vrednost ugotovljeni z drugimi izvedenimi dokazi.
V našem procesnem pravu je uveljavljeno načelo proste presoje dokazov z upoštevanjem metodološkega napotka iz 8. člena ZPP. Izpostavljanje, da tožnik ni delal evidence opravljenih delovnih ur, da ne razpolaga s popisom ur in s kakršnokoli evidenco ur (op. na drugem mestu se v pritožbi omenja sistem za upravljanje različic), potrjeno s strani toženke, je neutemeljeno, saj so bili obseg tožnikovega dela in njegova vrednost ugotovljeni z drugimi izvedenimi dokazi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00062370
ZASP člen 168. ZPP člen 154, 154/2. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (1998) točka III, III-A/2.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - priobčitev glasbenih del - dovoljenje za uporabo avtorskega dela - neupravičena uporaba avtorskega dela - neobstoj pogodbenega razmerja - stroški postopka - uspeh stranke v postopku - ugotavljanje pravdnega uspeha
Sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je bil uspeh tožene stranke glede zahtevka v višini 7.125,69 EUR le navidezen. Ni namreč mogoče prezreti dejstva, da je tožena stranka svojo terjatev plačala tik pred zaključkom glavne obravnave in da je tožečo stranko o plačilu obvestila na naroku, na katerem se je glavna obravnava zaključila. Celoten postopek, vključno z narokom za glavno obravnavo dne 6. 5. 2022, se je upoštevajoč plačilo v višini 7.125,69 EUR tik pred narokom, upravičeno vodil tudi za ta znesek. Ker je bila tožeča stranka šele na naroku seznanjena s plačilom, ji tudi ni mogoče očitati, da umika zahtevka v višini plačanega zneska ni pravočasno podala.
DAVKI - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00062095
ZFPPIPP člen 14, 14/2-3, 121, 121/1. OZ člen 99, 99/2, 395, 395/1, 1019, 1019/3. ZDavP-2 člen 36. ZBan-1 člen 217, 222. ZPP člen 337, 337/1.
začetek postopka osebnega stečaja - pogodba o kratkoročnem kreditu - poroštvo - oblike poroštva - zaveza kot porok in plačnik - solidarna obveznost - vsebina solidarnosti dolžnikov - plačilo terjatve - potrdilo o plačilu - dokazna ocena - vrsta transakcije - napake volje - razveljavitev pogodbe - rok za izpodbijanje pogodbe - prenehanje pravice
Dolžnik s predloženim potrdilom družbe B. z dne 13. 1 2014 ni uspel dokazati, da bi bili v obdobju od januarja 2007 do decembra 2013 zneski v višini po 1.000,00 EUR mesečno (skupaj 84.000,00 EUR) dejansko nakazani upnici v poplačilo njene terjatve iz naslova pogodbe o kratkoročnem kreditu, saj je bila družba B. iz sodnega registra izbrisana že dne 22. 1. 2009.
plačilo dobavljene električne energije - upravnik - pasivna legitimacija upravnika - nastopanje v svojem imenu in za svoj račun - etažni lastniki kot stranka postopka - razlaga pogodbenih določil - jasna pogodbena določila - načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij
Pogodba res ne vsebuje zaveze upravnika, da bo prevzel dolžnost plačila v primeru, če etažni lastniki ne plačajo dolga ali postanejo plačilno nesposobni, vsebuje pa ugotovitev (2. alineja 1. člena), da upravnik nastopa kot plačnik računov za dobavljeno električno energijo ter morebitnih drugih storitev po Pogodbah o dobavi. Drži sicer, da če ima tretji (dobavitelj storitev – tožeča stranka) veljavno sklenjeno pogodbo z etažnimi lastniki (Pogodba o dobavi), mora upravnik brez odlašanja izpolniti zapadle denarne obveznosti tretjim osebam iz pogodb glede upravljanja večstanovanjske stavbe, glede na prejeta plačila (torej, ko jih prejeme) od vsakega posameznega etažnega lastnika (prvi odstavek 71. člena SZ-1). Vendar pa se lahko upravnik skladno z načelom prostega urejanja obligacijskih razmerij z dobaviteljem dogovori tudi drugače.
ZZVZZ člen 44a.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 135, 135/1.. Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 20, 20/1, 20/2.
zdravljenje v tujini - povračilo stroškov - izčrpane možnosti zdravljenja v sloveniji - pravni standard
Glede izčrpanih možnosti za zdravljenje v Sloveniji gre za pravni standard. Kdaj so izčrpane možnosti za zdravljenje izhaja tudi iz številnih sodnih odločb. Tako v sodbi VIII Ips 179/2013 z dne 9. 12. 2013 revizijsko sodišče poudarja, da iz prvega odstavka 135. člena Pravila OZZ (v bistvu za enako besedilo gre v 44.a členu ZZVZZ) izhaja, da ima zavarovana oseba pravico do pregleda, preiskave in zdravljenja v tujini oziroma do povračila stroškov teh storitev, če so v Sloveniji izčrpane možnosti, z zdravljenjem oziroma pregledom v drugi državi pa je utemeljeno pričakovati ozdravitev ali izboljšanje zdravstvenega stanja oziroma preprečiti nadaljnje poslabšanje.
Pravica do zdravljenja v tujini (v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja) uporabniku ne zagotavlja tudi trenutnih (vrhunskih) dosežkov medicinske znanosti in tehnike, temveč le storitve v mejah zakonov in s podzakonskimi predpisi določenih standardov.