Kadar več dolžnikov vloži ugovor zoper sklep o izvršbi in je enemu izmed njih že pred njegovo vložitvijo ugovorni rok potekel, vprašanje pravočasnosti njegovega ugovora ni le procesno vprašanje, temveč tudi vprašanje materialnega prava. To pomeni, da mora sodišče prve stopnje pred zavrženjem prepoznega ugovora enega izmed dolžnikov vedno presojati, ali morebiti dolžniki niso sosporniki in za kakšno vrsto sosporništva gre. V kolikor so namreč dolžniki enotni sosporniki, potem v skladu s 196. členom ZPP, ki se v izvršilnem postopku uporablja na podlagi 15. člena ZIZ, veljajo za enotno pravdno stranko, tako da se, če posamezen izmed njih zamudi kakšno pravdno dejanje, tudi nanj razteza učinek pravdnih dejanj, ki so jih opravili drugi sosporniki (tak sospornik torej ne trpi posledic zamude roka), kar pa za navadne sospornike ne velja.
ZIZ člen 38, 38c, 46, 46/1, 52, 83. SPZ člen 24. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 3.
nepravilnost dela izvršitelja - pravni interes za vložitev zahteve za odpravo nepravilnosti - stroški izvršitelja - neutemeljeno povzročeni stroški - osnova za odmero stroškov - predmet rubeža - posest
Po 1. odst. 46. čl. ZIZ se izvršba začne opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, razen če zakon za posamezna izvršilna dejanja ne določa drugače. Ker v konkretnem primeru zakonske določbe, ki bi izključevala opravljanje izvršbe pred pravnomočnostjo sklepa o nadaljevanju izvršilnega postopka zoper družbenika ni, je pritožba upnika tudi v tem delu neutemeljena.
razlaga pogodbe - mandatna pogodba - plačilo za trud - odstopno upravičenje – uspešna sanacija podjetja
Zmotno razumevanje določil Pogodbe je imelo za posledico tudi zmotno pravno kvalifikacijo pogodbe. Če namreč tožeča stranka ni prevzela obveznosti, da bo toženo stranko uspešno sanirala, ni prevzela rizika za takšen uspeh.
Pojem uspešne sanacije je ob odsotnosti kakršnekoli razlage s strani pravdnih strank po prepričanju pritožbenega sodišča namreč treba razumeti vsaj kot takšno finančno stanje podjetja, pri katerem ni podan stečajni razlog. Ob tem je pojem dalj časa trajajoče plačilne nesposobnosti iz 1. odstavka 2. člena ZPPSL treba razlagati v povezavi z 2. odstavkom 12. člena ZFPPod, ki upravi nalaga vložitev predloga za začetek stečajnega postopka ali postopka prisilne poravnave, če ni mogoče zagotoviti likvidnosti v roku dveh mesecev od nastopa nelikvidnosti.
ZUKZ člen 46, 46/1, 46, 46/1, 46, 46/1. ZPP člen 29, 29.
pristojnost slovenskega sodišča
Pristojnost sodišče Republike Slovenije je mogoče utemeljiti na določbah Zakona o ureditvi kolizije zakonov s predpisi drugih držav v določenih razmerjih (ZUKZ), ki je veljal v času sklenitve spornega dogovora in tudi ob vložitvi tožbe. Po 1. odst. 46. čl. ZUKZ pa je sodišče Republike Slovenije pristojno, če ima toženec prebivališče oz. sedež v Republiki Sloveniji.
lastninska pravica - pogodba - vpis v zemljiško knjigo - zemljiškoknjižna listina
1. Kupoprodajna pogodba kot obligacijskopravni posel predstavlja le pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini. Kupec zgolj s sklenitvijo kupoprodajne pogodbe (in tudi s pridobitvijo nepremičnine v posest) lastninske pravice ne nepremičnini ne pridobi, ker je potreben še pridobitni način - vpis v zemljiško knjigo.
2. Obligacijskopravni zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine, potrebne za vknjižbo lastninske pravice na nepremičnini, lahko utemeljeno uveljavlja le tisti, ki zatrjuje obstoj pravnega posla, na podlagi katerega je taka vknjižba možna.
ZST člen tarifna številka 12, 24, 24/1, tarifna številka 12, 24, 24/1. ZNP člen 126, 126.
delitev stvari v solastnini - stroški postopka - potrebni stroški - izvedenec
Pravilno je sodišče upoštevalo specialno določbo tarifne številke 12 Zakona o sodnih taksah, po kateri se za predlog, da se opravi delitev stvari ali skupnega premoženja, plača taksa po vrednosti stvari in premoženja, ki se deli. Sodišče ob vložitvi predloga še ni moglo vedeti, koliko znaša prava vrednost stvari, in je pravilno na podlagi določbe 1. odst. 24. člena ZST ob upoštevanju tarifne številke 12 ZST določilo vrednost premoženja, ki se deli tako, da je upoštevalo mnenje v postopku sodelujočega izvedenca.Gre namreč za specifičen postopek in je sodišče lahko dejansko vrednost ugotovilo šele z izvedencem.
V kolikor bi sprejeli tezo prvostopenjskega sodišča, da je moč kaznivo dejanje prepovedanega prehoda čez državno mejo storiti le izven mejnih prehodov, kjer se opravlja mejna kontrola, potem bi kaznivo dejanje po 1. odst. 311. čl. tedaj veljavnega KZ sploh ne bilo potrebno, iz česar sledi zaključek, da je kaznivo dejanje lahko storjeno pri prestopu meje na mejnem prehodu ali kjer koli drugje čez črto, ki označuje državno mejo.
OZ člen 335, 335/1, 355, 355/1-1, 355/2, 335, 335/1, 355, 355/1-1, 355/2.
zastaranje - zastaralni rok - začetek teka zastaranja
Po določbi 1. tč. 1. odst. 355. čl. OZ terjatve za dobavljeno električno in toplotno energijo, plin, vodo, dimnikarske storitve in vzdrževanje snage, če je bila dobava oziroma storitev izvršena za potrebe gospodinjstva, zastarajo v enem letu. Vendar je sodišče prve stopnje očitno spregledalo določbo 2. odst. tega člena, da začne zastaranje teči po preteku leta, v katerem je terjatev dospela v plačilo.