KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006160
ZKP člen 420, 420/2. KZ člen 20.
kršitev kazenskega zakona - kazenska odgovornost – dejanska zmota – zahteva za varstvo zakonitosti – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Vložnikovo zatrjevanje, da je bil obsojenec v dejanski zmoti, za kar v izpodbijani pravnomočni sodbi in podatkih spisa ni mogoče najti podlage, predstavlja uveljanje nedovoljenega razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izločitev sodnika - razlogi za izločitev – odklonitveni razlog – nepristranskost sodnika – izključitveni razlog - pravice obrambe - odločanje o dokaznem predlogu – zavrnitev dokaznega predloga – nov dokaz v pritožbi - obvestilo o preiskovalnih dejanjih – branje zapisnika o zaslišanju priče – zaslišanje obremenilnih prič – presoja pritožbenih navedb
Vsaka navezna okoliščina, ki bi predstavljala hipotetično nevarnost pristranskega sojenja, še ne predstavlja podlage za izločitev sodnika na podlagi 6. točke 39. člena ZKP.
Stopnja verjetnosti, da bo v pritožbi predlagani dokaz uspešen, mora biti višja kot v primeru, ko se predlaga izvedba dokazov še v fazi dokaznega postopka pred sodiščem prve stopnje, saj se izpodbija že s sodbo ugotovljeno dejansko stanje.
ZP-1 člen 55, 58, 155, 155/2. ZUP člen 63, 66. URS člen 29, 29-3.
bistvena kršitev določb postopka - postopek pred prekrškovnim organom - enako varstvo pravic - možnost izjave o prekršku – vloge
Izjava, ki je lastnoročno podpisana s strani pooblaščenca, ki je vlogo vložil (in kateri je priloženo pooblastilo kršitelja), zadosti zakonskemu pogoju, da mora biti pisna vloga lastnoročno podpisana.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nedovoljen dokaz – izločitev dokazov – glavna obravnava – ponoven začetek glavne obravnave - sklep o izločitvi dokazov - kršitev kazenskega zakona – odločba o kazenski sankciji
Ponovno odločanje in presojanje sodišča o izločitvi dokazov na glavni obravnavi, ki se je začela znova, ne predstavlja kršitve določb kazenskega postopka.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI - CESTE IN CESTNI PROMET
VS2006164
ZP-1 člen 65, 65/2, 70, 169, 169/1. ZDCOPMD člen 32.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost – pravnomočnost - formalna pravnomočnost – odprava odločbe o prekršku – pristojnost in pooblastila glede nadzora v cestnem prometu - postopek zoper pravno in odgovorno osebo
Izredno pravno sredstvo je mogoče vložiti le zoper materialno pravnomočno odločbo, saj je le s takšno odločbo „dokončno“ odločeno o določeni stvari.
Zoper sodbo sodišča, ki je odločbo o prekršku odpravilo, zato ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti.
Čeprav solemnitetni priči nista bili navzoči ob samem vstopu policistov skupaj z obsojencem v hišo, sta bili navzoči ob dejanskem začetku hišne preiskave (preiskovalnem dejanju odkrivanja sledov kaznivega dejanja oziroma predmetov, ki so pomembni za kazenski postopek v hiši, kjer je stanoval obsojenec), ki je bila izvedena zakonito.
vrnitev zaplenjenega premoženja – pravna podlaga za odvzem premoženja – odlok AVNOJ – odločba okrajne zaplembene komisije – potek roka po ZDen
Odločbi okrajne zaplembene komisije sta tudi v zemljiški knjigi navedeni kot podlaga za prenos lastninske pravice na državo, kar pomeni, da predlagatelji v obravnavanem primeru niso bili „zavedeni“ z vpisom v zemljiški knjigi. Vrhovno sodišče glede na navedbe predlagateljev v odgovoru na reviziji še dodaja, da v tem postopku nima pristojnosti za odločanje o tem, ali je okrajna zaplembena komisija pri izdaji zaplembenih odločb pravilno uporabila Odloke AVNOJ-a ali ne.
V obravnavani zadevi ni okoliščin, ki bi utemeljevale odločitev, da je treba predlagateljem izjemoma omogočiti vrnitev premoženja po določbah ZDen kljub poteku roka iz prvega odstavka 64. člena ZDen. Tako je materialnopravno pravilna odločitev, da ni utemeljen predlog za vrnitev premoženja na podlagi določb 145. člena ZIKS.
ZVKSES člen 21, 22. SZ-1 člen 49, 49/2. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - pomembno pravno vprašanje - varstvo kupcev stanovanja - prevzem skupnih prostorov s strani prodajalca - prodajalec kot upravnik - stvarne napake - grajanje stvarnih napak - začetek teka roka
Revizija se dopusti glede pravnih vprašanj:
- ali je pravno veljaven (skladen z določbama 21. in 22. člena Zakona o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb – v nadaljevanju ZVKSES) prevzem skupnih delov stavbe z več kot osmimi posameznimi deli in več kot dvema etažnima lastnikoma, ki ga za kupce posameznih delov stavbe opravi prodajalec – investitor sam na način, da za upravnika določi samega sebe in nato v tej vlogi opravi prevzem in
- ali ob predpostavki neveljavnosti prevzema, opravljenega v okoliščinah iz prejšnje alineje, pričnejo teči za kupce posameznih delov stavbe roki za grajanje stvarnih napak ob prevzemu (1. točka tretjega odstavka 23. člena ZVKSES).
spor o pristojnosti – izvršba – nepremičnina na območju različnih sodišč – naknadna kumulacija izvršilnih sredstev
Za določitev krajevno pristojnega sodišča za dovolitev izvršbe je treba uporabiti drugi odstavek 166. člena ZIZ, po katerem je za dovolitev izvršbe v primeru, če ležijo nepremičnine na območju različnih sodišč, krajevno pristojno tisto sodišče, na območju katerega je nepremičnina, ki je kot predmet izvršbe v predlogu za izvršbo navedena na prvem mestu, za samo izvršbo pa vsako posamezno sodišče, na območju katerega je nepremičnina.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – večje sodišče – uslužbenka sodišča kot stranka v postopku – spor zaradi motenja posesti
Okoliščine, da je druga toženka zaposlena na Okrajnem sodišču v Mariboru, po oceni Vrhovnega sodišča ni mogoče subsumirati kot pojem „drugega tehtnega razloga“ 67. člena ZPP. Z ustrezno organizacijo dela in pravilno razporeditvijo sodnega osebja v zvezi z obravnavano zadevo je mogoče na Okrajnem sodišču v Mariboru, ki je med večjimi sodišči, zagotoviti, da videz nepristranskosti sojenja ne bo okrnjen.
priznanje tuje sodne odločbe – pravno nasledstvo - identiteta med nasprotnim udeležencem in nosilcem obveznosti v postopku pred tujim sodiščem – prehod obveznosti
Okoliščino, da je obveznost prešla na nasprotnega udeleženca (osebo, ki v tuji sodni odločbi ni označena kot dolžnik), bi lahko predlagatelj dokazal na načine, določene v 24. členu ZIZ. Moral bi torej določno označiti javno ali po zakonu overjeno listino (izpisek iz sodnega registra, sklep o ustanovitvi nasprotne udeleženke, akt o preoblikovanju zavarovalne skupnosti v delniško družbo in podobno), s katero lahko dokaže, da je bila obveznost prevzeta ali je na drug način prešla na nasprotnega udeleženca. Kadar to ni mogoče, se prehod obveznosti dokazuje s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku.
ZMZ člen 51, 51/1-2, 51/4, 55, 55/1-5, 55/1-6, 59, 59/1-4.
mednarodna zaščita – omejitev gibanja – prošnja v najkrajšem možnem času – obstoj prstnih odtisov v bazi EURODAC
Tožnik je šele četrti dan bivanja v Republiki Sloveniji zaprosil za mednarodno zaščito, razlogi, ki jih je navedel za tako pozno vložitev prošnje, pa niso upoštevni, zato vloge za priznanje mednarodne zaščite ni podal v najkrajšem možnem času.
Podatek iz baze EURODAC je podatek iz uradne evropske evidence, v katero se vnašajo prstni odtisi iskalcev azila in ilegalnih prebežnikov.
Ker se tožnikovi prstni odtisi v tej EURODAC bazi nahajajo, ni mogoče verjeti njegovim navedbam, da v Italiji ni zaprosil za mednarodno zaščito, temveč da se je v tej bazi „znašel, ko je prijavil dokumente za bivanje na podlagi poroke“.
ODŠKODNINSKO PRAVO - DELOVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3005414
ZPP člen 367a. OZ člen 149.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - odškodninska odgovornost delodajalca - objektivna odgovornost – nesreča pri delu
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali pomeni delo pri opremljanju hladilnikov na industrijskem tekočem traku v okoliščinah, v katerih je opravljala delo tožnica, povečana nevarnost.
Revizija se dopusti glede vprašanja obstoja procesne kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v razlogih sodbe pritožbenega sodišča, s katerimi je utemeljeno stališče, da ne gre za mešan pravni posel.
povrnitev škode - odgovornost upravljalca cest – pešec - padec na poledenelem cestišču – vzdrževanje cestišča – skrbnost dobrega strokovnjaka
Ob ugotovitvi, da je izvajalec posipavanje izvajal redno in da je tudi na dan nezgode dvakrat posipal, je pravilen zaključek, da je bilo vzdrževanje cestišč ustrezno. Od vzdrževalca ceste ni mogoče zahtevati, da na vsakem delu ceste in v vsakem trenutku zagotovi ustrezno stanje vozišča, temveč le tisto, kar bi v okoliščinah posameznega primera moral in mogel storiti posebej skrben strokovnjak.
Če je stranka ali njen zakoniti zastopnik pri delovnem sodišču imenovan za sodnika porotnika, to ni absolutna ovira za odločanje sodišča v sporu stranke.
ZDen člen 3, 4, 5, 54, 54/1, 56, 56/1. ZIKS člen 145, 145/1, 145č., 145č/1. Odlok AVNOJ o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile člen 1, 1/1-1, 1/1-2, 1/1-3. ZPP člen 362.
sodna pristojnost – upravna pristojnost – vrnitev zaplenjenega premoženja - pravočasnost zahteve za vrnitev zaplenjenega premoženja – prehod premoženja v državno last –
Vprašanje pravne podlage zahtevkov za vrnitev podržavljenega premoženja je odvisno predvsem od vprašanja, na kateri pravni podlagi je bilo posamezno premoženje podržavljeno. Odločitev o sodni nepristojnosti in odstopu zadeve pristojnemu upravnemu organu je pravilna. Sodni in upravni postopek sta med seboj prirejena, tako da se v vsakem postopku odloča o pravicah in obveznostih, ki spadajo v njegovo pristojnost. Z odločanjem v sodnem postopku o spornem pravnem razmerju bi sodišče storilo absolutno bistveno kršitev pravdnega postopka iz 3. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
začasna odredba – odločba gradbenega inšpektorja – težko popravljiva škoda – verjetnost sprožitve zemeljskega plazu - odstranitev nelegalne gradnje
Tožeča stranka niti s svojimi navedbami v zahtevi za izdajo začasne odredbe niti s pritožbenimi navedbami verjetnosti zatrjevanega nastanka težko popravljive škode ni izkazala. Ni namreč izkazala neposredne povezave med možnostjo sprožitve zemeljskega plazu in samo odstranitvijo opornega zidu. Da bi rušenje nelegalno zgrajenega opornega zidu nujno sprožilo zemeljski plaz, pa ne izhaja niti iz priloženega strokovnega mnenja gradbenega inženirja, ki sta ga tožnika angažirala sama.
Glede stroškov, ki bi nastali zaradi odstranitve nelegalno zgrajenega opornega zidu, in ki naj bi tudi pomenili težko popravljivo škodo, Vrhovno sodišče poudarja, da je že v več svojih odločbah sprejelo stališče, da stroški ustavitve gradnje in tudi odstranitve nelegalne gradnje sami po sebi ne predstavljajo težko popravljive škode, in da so pri nelegalnih gradnjah posledica zavestnega nezakonitega ravnanja investitorja, torej mora s tem računati ob gradnji.
povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode - višina odškodnine – soprispevek tožnika – prekoračitev hitrosti – vezanost civilnega sodišča na pravnomočno obsodilno sodbo kazenskega sodišča – dokazovanje – izvedenec - zamenjava izvedenca – izgubljeni dobiček - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi skaženosti - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - strah
Več kot 100-odstotna tožnikova prekoračitev hitrosti ob oplazenju s strani drugega voznika avtomobila utemeljuje najmanj 50-odstotni tožnikov soprispevek k nastanku škode.