OBLIGACIJSKO PRAVO – JAVNA NAROČILA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080820
ZZasV člen 2, 2/2, 3, 16. ZPP člen 214, 214/2.
neprerekana dejstva – zasebno varovanje – licenca za opravljanje dejavnosti – povabilo k oddaji ponudb – protipravnost ravnanja države
Pravica za opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja se pridobi z licenco. Namen podelitve licence s področja varovanja je zaščita javnega interesa, ki se kaže v varovanju javnega reda, javne varnosti, varstvu naročnikov, tretjih oseb in varnostnega osebja, ki neposredno opravlja dejavnost, zato je pomembno, da to dejavnost opravljajo strokovno usposobljene osebe, varnostno preverjene in brez varnostnih zadržkov. Osebe, ki nimajo licence in ne izpolnjujejo pogojev, določenih v ZZasV namreč predstavljajo večje tveganje za varnost naročnika.
pravno varstvo v postopkih javnega naročanja - javna naročila - sposobnost biti stranka - procesna sposobnost - pravni interes - zagovornik javnega interesa- legitimacija za vložitev tožbe - uveljavljanje ničnosti pogodbe - pogodbena stranka
V primerih, ko gre za pogodbo v zvezi z javnim naročilom, katere stranka ni Republika Slovenija, lahko ničnost takšne pogodbe poleg osebe, ki ima pravni interes, uveljavlja zgolj zagovornik javnega interesa.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – JAVNA NAROČILA
VSL0065491
OZ člen 631, 1035, 1037, 1045, 1045/2. ZJN-2 člen 4, 4/6, 71. Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju člen 6.
gradbena pogodba – (pod)izvajalska pogodba – neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev od naročnika – asignacija – nakazilo – ugovori nakazanca – razmerje med nakazovalcem in nakazancem – če je nakazanec nakazovalčev dolžnik
Glavni izvajalec je z gradbeno pogodbo pooblastil toženo stranko za izvajanje neposrednih plačil podizvajalcu v skladu s pogoji Uredbe. Takšno pooblastilo, vključeno v pogodbo, ima pravne učinke nakazila v smislu 1035. člena OZ. Vključitev te klavzule v gradbeno pogodbo pomeni, da je tožena stranka kot nakazanec nakazilo sprejela oziroma obljubila. Ob izpolnjenih predpostavkah, ki jih je določala Uredba, je med prejemnikom nakazila (podizvajalcem oziroma dobaviteljem – tožečo stranko) in nakazancem (toženo stranko) nastalo dolžniško razmerje v smislu 1. odstavka 1037. člena OZ, med nakazovalcem (glavnim izvajalcem) in nakazncem (toženo stranko) pa razmerje v smislu 2. odstavka 1045. člena OZ. Ker je bilo nakazilo izdano na podlagi nakazančevega dolga (dolga tožene stranke) nakazovalcu (glavnemu izvajalcu), ga je morala tožena stranka izpolniti prejemniku nakazila (tožeči stranki) neposredno, na podlagi pogodbe in zakona. (Ponovni) akcept nakazila s strani tožene stranke ni bil potreben. Za nastanek neposrednega upravičenja tožeče stranke do tožene stranke torej ni odločilno, ali je tudi tožena stranka izrecno podpisala asignacijsko pogodbo z dne 3. 11. 2009, ki sta jo podpisala tožeča stranka in glavni izvajalec.
pogodbena kazen – zamuda – pravočasnost izjave o uveljavljanju pogodbene kazni - oblika pogodbe – javna naročila – obličnost dogovorov v postopkih javnega naročanja
V postopkih javnega naročanja posebna oblika ni predpisana samo v interesu pogodbenih strank, pač pa v javnem interesu, zato se določilo četrtega odstavka 51. člena OZ na pogodbe, sklenjene na podlagi določil ZJN, ne more nanašati.
Varnost prometa blaga in storitev ne zahteva, da je treba upnikovo pravico do pridržanja pravice do pogodbene kazni omejiti na „pet minut“ ob dobavi oziroma izpolnitvi. S petim odstavkom 251. člena OZ predpisano le, „od kdaj dalje upnik ne more več zahtevati pogodbene kazni. Najkasneje nemudoma po sprejemu izpolnitve je dolžan podati izjavo o tem, da si jo pridržuje uveljavljati. Izjavo pa lahko poda tudi prej. Nobenega dvoma ni, da jo lahko poda vsaj takrat, ko je dolžnik prišel v zamudo, lahko pa jo poda celo prej, v trenutku, ko je gotovo, da bo do zamude šele prišlo.
JAVNA NAROČILA – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063629
OZ člen 9, 239, 239/1, 990, 991. ZPP člen 212. ZJN-2 člen 24, 24/1 29, 29/1, 29/1-2, 92.
pravica do finančnih popravkov –postopek oddaje javnega naročila – kršitev pravil o javnem naročanju – evropska sredstva – konzorcijska pogodba – trditveno in dokazno breme
Temeljna značilnost konzorcijske pogodbe je skupni namen članov konzorcija, ki ga člani lahko dosežejo s svojimi prispevki v denarju, stvareh, pravicah, terjatvah, storitvah, dopustitvah ali opustitvah, ki imajo premoženjsko vrednost. Ker je pri oddaji skupne ponudbe bistveno skupno doseganje zahtev in pogojev, ki jih je določil naročnik, velja, da mora vse pogoje, ki jih v zvezi z osnovno sposobnostjo kandidata zahteva naročnik, izpolnjevati vsak ponudnik v skupnem nastopu in da mora vsak od njih za to predložiti tudi zahtevana dokazila.
Namen finančnih popravkov je zaščita finančnih interesov Evropske Unije. Nepravilnosti, ugotovljene pri izvajanju postopkov oddaje javnih naročil, glede na besedilo Smernic pomenijo vsako kršitev zakonodaje, ki je ali bi lahko škodljivo vplivala na proračun EU ali proračunska sredstva, bodisi z zmanjšanjem ali izgubo prihodkov iz lastnih sredstev bodisi z neupravičenimi izdatki. Tožena stranka bi tako morala podati tudi ustrezno trditveno podlago, da zamenjava ponudnikov v postopku javnega naročanja, s katerim je bila sicer ustrezno seznanjena že v fazi podpisa Pogodbe, predstavlja takšno kršitev pravil javnega naročanja, ki je oziroma bi lahko škodljivo vplivala na porabo proračunskih sredstev.
neposredna zahteva podizvajalcev - asignacijska pogodba
V temeljni pogodbi je manjkal bistveni del nakazila, to je pooblastilo glavnega izvajalca (nakazovalca, asignanta), prejemniku nakazila (tožeči stranki, asignatarju), da v svojem imenu sprejme izpolnitev. Zato je sodišče zmotno štelo, da je že s temeljno pogodbo dano nakazilo (asignacija), ki upravičuje tožečo stranko, kot podizvajalca, da zahteva plačilo od tožene stranke, kot naročnika del, za tista dela, ki jih je opravila na podlagi pogodbenega razmerja med njo in glavnim izvajalcem.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO- JAVNA NAROČILA
VSL0076947
OZ člen 631, 649, 649/1. ZJN-2 člen 4, 4/4, 4/6. ZFPPIPP člen 271.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – asignacija – neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika – status nominiranega podizvajalca – javno naročilo
Podizvajalec pri podjemni oziroma gradbeni pogodbi, ki je predmet javnega naročila, pridobi neposredni zahtevek po 631. členu OZ neodvisno od tega, ali je upravičen tudi do uveljavljanja podobnega zahtevka po ZJN-2, pri čemer 631. člen v zvezi z 1. odstavkom 649. člena OZ ne zahteva posebnega statusa nominiranega podizvajalca.
dodatna dela - ustna pogodba - aneks k pogodbi – pisna oblika
Ureditev javnega naročanja je zahtevala, da se je v gradbeno pogodbo zapisalo tudi določilo 19. člena pogodbe, ki je povzelo zakonsko ureditev glede naročanja in plačevanja poznejših (dodatnih) del in ne gre za enostransko pogodbeno določilo, ki naj bi ga drugotožena stranka kot naročnik vsilila tožeči stranki kot naročniku, kot poskuša prikazati pritožba, pri čemer pozablja način, kako je prišlo do sklenitve pogodbe. Ustno sklepanje pogodb je po tej ureditvi ravno zaradi navedenih razlogov nedovoljeno in celo razlog ničnosti.
Zaradi izostanka pisnega naročila za dodatna dela in ne sklenjenega pisnega aneksa k pogodbi je tožeča stranka prevzela riziko neplačila za dodatna dela, če jih je tudi izvedla. Prav tako tožeča stranka ne more terjati plačilo dodatnih del do drugotožene stranke iz naslova obogatitve po 190. členu OZ, saj bi to pomenilo obid ureditve po ZJN-2, glede pisnosti vseh naročil tudi glede dodatnih del pri gradbenih pogodbah in obid jasnega pogodbenega določila, da je potrebno vsa dodatna dela naročiti pisno in za nje skleniti pisni aneks k pogodbi.
Ker z unovčenjem menice za že zapadli del plačila dolžnik pogodbene obveznosti med strankama ni kršil, druge podlage za nedovoljenost takega ravnanja pa upnik ni izkazal, upnik ni niti verjetno izkazal, da je dolžnik zlorabil menico kot instrument zavarovanja plačila, torej jo unovčil v nasprotju s kavzo temeljnega posla, s čimer bi izkazal za verjetno, da terjatev do dolžnika obstoji.
JAVNA NAROČILA – POGODBENO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0076475
ZMZPP člen 20. OZ člen 51, 51/1, 51/2. ZJN-2 člen 24, 24/1, 24/1-4, 29, 29/6, 29/6-1, 70, 70/1, 71, 71/4, 79, 88 – 91.
javno naročilo – postopek s pogajanji brez predhodne objave - faze postopka - pogodba o storitvi - dodatne storitve – aneks – oblika pogodbe – neupravičena obogatitev - trditvena podlaga – materialno procesno vodstvo
V postopku s pogajanji brez predhodne objave naročnikovemu povabilu k oddaji ponudbe in predloženi ponudbi sledijo pogajanja. Po zaključenih pogajanjih naročnik od ponudnika zahteva predložitev končne ponudbe v skladu z doseženim na pogajanjih. Po pregledu in ocenjevanju ponudbe naročnik sprejme obrazloženo odločitev o oddaji naročila ter o njej pisno obvesti ponudnika.
V konkretnem primeru bi bila edina veljavna oblika spremembe oziroma dopolnitve prvotne pogodbe z dne 17. 1. 2008 pisni aneks, sklenjen po zaključenem postopku s pogajanji brez predhodne objave.
Ker je bila tožena stranka tista, ki je na nepopolnost trditev opozorila tožečo stranko, je sodišče o tem ni bilo dolžno še posebej opozarjati.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – JAVNA NAROČILA – ARBITRAŽNO PRAVO
VSL0070218
ZArbit člen 11, 11/1, 11/2. OZ člen 6, 6/2, 54, 54/1, 54/3, 82, 83, 84.
arbitražni sporazum – prepozen ugovor – razlaga pogodbe – pogodbena cena – oblika dogovora o spremembi cene – pisna oblika – oblika kot pogoj za veljavnost – proračunska sredstva
Zaradi varstva javnega interesa pri javnih naročilih, h kateremu je zavezana tožena stranka kot naročnik v pogodbi, je omenjeno pogodbeno določilo treba razumeti tako, da je pisna oblika dodatka o zvišanju pogodbene cene konstitutiven pogoj za veljavno zvišanje le-te. Glede na to, da je tožeča stranka sklepala Pogodbo s proračunskim uporabnikom, se je morala zavedati pomena obličnosti pri porabi proračunskih sredstev.
ZRPJN člen 9, 9/2, 23, 23/5. ZJN člen 20, 20/4. OZ člen 190.
revizija postopkov javnega naročanja – pravica do pravnega sredstva zoper odločbo Državne revizijske komisije – evropska sredstva
Zoper odločbo Državna revizijska komisija ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, sodno varstvo je zagotovljeno le v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti. Inšpektorat za finance Urada za nadzor proračuna in Računsko sodišče RS res ugotavljata, da je tožeča stranka za izbiro izvajalca uporabila nepravilen postopek. Vendar po oceni pritožbenega sodišča tega ni mogoče opredeliti kot nepravilno porabo sredstev, saj tožena stranka kljub pravočasni in pravilni obveščenosti ni sprožila postopka revizije pred DRK, v katerem bi uveljavljala zatrjevane kršitve postopka izbire izvajalcev, ter tudi zato, ker sta pravdni stranki v Pogodbo zapisali, da so bili izvajalci izbrani v skladu z ZJN.
JAVNA NAROČILA – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0062127
URS člen 26. ZRPJN člen 23, 23/5. OZ člen 131, 148.
revizija postopkov javnega naročanja – odškodninska odgovornost države zaradi protipravnega ravnanja državne revizijske komisije – predpostavke odškodninske odgovornosti
Ker je izbira ponudnika tudi v ponovljenem postopku v celoti v pristojnosti naročnika in nanjo državna revizijska komisija ne more vplivati, med morebitnim protipravnim ravnanjem komisije (če npr. postopek oddaje naročila brez upravičenih razlogov razveljavi) in odločitvijo naročnika o izbiri v ponovljenem postopku ni relevantne vzročne zveze. Če je naročnik ponovljeni postopek oddaje javnega naročila izvedel zakonito v skladu s predpisi, je s tem pretrgana vzročna zveza med morebitnim protipravnim ravnanjem DRK in škodo, ki je tožeči stranki nastala zato, ker v ponovljenem postopku ni bila izbrana.
JAVNA NAROČILA – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062124
URS člen 25, 26. OZ člen 131, 148 ZJN-2 člen 79, 79/2. ZRPJN člen 3, 12, 12/5, 13, 16, 16/1, 17, 17/1.
revizija postopkov javnega naročanja – odškodninska odgovornost države za ravnanje njenih organov – pravica do pritožbe – napačen pravni pouk – neobstoječ pravni pouk – zahteva na plačilo takse za revizijo
Zakon je zoper isto ravnanje naročnika v postopku oddaje javnega naročila predvidel dve različni pravni sredstvi (s katerima je bilo mogoče priti do enakih oziroma primerljivih ciljev), pri čemer pa je bilo treba takso plačati le za eno od njiju. V takšni situaciji pomeni ravnanje naročnika, ki je od vlagatelja zahteve za revizijo (za katero se taksa plača) najprej zahteval plačilo takse, po prejemu plačila pa zahtevo za revizijo sam prekvalificiral v opozorilo iz 2. odstavka 79. člena ZJN-2 (za katerega ni treba plačati takse), ki mu je ugodil tako, da je po pravilih logike jasno razvidno, da bi bilo ugodeno tudi zahtevku za revizijo, če bi naročnik o njej odločil, nedopustno in protipravno ravnanje, če je opisano ravnanje izvedeno s ciljem, da bi se naročnik izognil obveznosti iz 3. odstavka 22. člena ZRPJN, da vlagatelju zahteve povrne potrebne stroške z revizijo, če je zahtevek za revizijo utemeljen.
Neobstoj ustreznega pravnega pouka in napačen pravni pouk kršita strankino pravico do pritožbe. Oboje je zato protipravno. Stranka, ki je v posledici takšnega protipravnega ravnanja (opustitve ali napačnega pravnega pouka) vložila napačno pravno sredstvo pri napačnem organu, ne more trpeti nobenih škodljivih posledic. Tožena stranka (Ministrstvo) je zato odgovorna tudi za škodo, ki jo je tožeča stranka utrpela, v kolikor je takso plačala zato, da je njen zahtevek za revizijo obravnavala DRK.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – JAVNA NAROČILA
VSL0062133
OZ člen 6, 6/2, 20, 30, 30/2, 35, 86, 190. ZPP člen 3, 3/3, 7, 212, 214. ZIZ člen 23, 62, 62/2.
ničnost pogodbe – nedopusten predmet pogodbe – postopek javnih naročil – skrbnost strokovnjaka – neupravičena obogatitev – dokazno breme
Ob upoštevanju vrednosti spornega posla na 70 – 90 milijonov SIT, take svobodne volje, da bi sklenila pogodbo za celotno vrednost posla mimo določil ZJN-1 tožena stranka kot javno podjetje nikoli ni imela. V konkretnem primeru se namreč tudi 20. člen OZ izkaže za neprimerno pravno podlago, ker so določila ZJN-1 kogentna, njihova določila pa bi morala biti tožeči stranki znana.
Argument, da tožeča stranka ni pravnik v konkretnem primeru ne prevlada, saj je tožeča stranka gospodarski subjekt, ki izvaja dejavnost na trgu in bi tako morala izkazovati večjo skrbnost – skrbnost strokovnjaka.
Tudi ureditve postopkov javnega naročanja se v precejšnji meri trudijo ohraniti načelo svobodnega urejanja pogodbenih razmerij. To pomeni, da cilj in namen specifične ureditve na področju javnih naročil ni v tem, da se naročnika prisiljuje k sklepanju pogodb, pač pa da se mu prepreči favoriziranje ali izigravanje posameznih ponudnikov oz. v kakršnemkoli oziru nepošteno ravnanje pri izbiri najugodnejšega ponudnika.
pogodbena volja strank – prenehanje pogodbe po sporazumu strank – ponudba – vsebina ponudbe – sklenitev pogodbe na podlagi postopka javnega naročanja – razlaga pogodbe – tožba na razvezo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin
Dejstvo, da je bila tožeča stranka s svojo ponudbo izbrana kot pogodbena stranka v postopku javnega naročanja, ponudbi tožeče stranke z dne 22.2.2005 v spornem delu ne odvzema pravnega učinka. Toženo stranko namreč vežejo pravila o postopkih javnega naročanja (1. odst. 3. člena ZJN) glede sklepanja novih pogodb, ki pa ne posegajo v morebitne dogovore glede prenehanja veljavnosti starih pogodb. Ker je bila tožeča stranka na javnem razpisu izbrana kot najugodnejši ponudnik, se je odveč ukvarjati z vprašanjem, kaj bi bilo, če ne bi bila.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - JAVNA NAROČILA - USTAVNO PRAVO
VSL0055689
URS člen 26, 26/1. OZ člen 20, 20/3, 24, 24/2. ZJN-1 člen 5, 5/1, 47, 47/4, 76, 76/1, 76/2. ZRPJN člen 3, 3/5, 4, 4/1, 19, 19/2, 23, 23/5.
odškodninska odgovornost države - odškodninska odgovornost za škodo, nastalo v postopku javnega naročanja – neposlovna odškodninska odgovornost – odškodnina - izgubljeni dobiček – javna naročila – vabilo k dajanju ponudb – neuspela pogajanja – škoda zaradi neuspelih pogajanj – negativni pogodbeni interes – pozitivni pogodbeni interes – sklepanje pogodb v postopku javnega naročanja
Odškodnino za škodo zaradi neuspelih pogajanj je torej možno priznati samo kot negativni pogodbeni interes. V okviru tega je odškodnina po 20. členu OZ praviloma omejena na povrnitev stroškov, povezanih s pripravami na sklenitev pogodbe.
Razlago o omejitvi obsega pravno priznane škode v fazi pogajanj je treba analogno uporabiti tudi za primere sklepanja pogodb v postopku javnega naročanja. Vse do naročnikove izbire namreč ponudniki ne morejo računati na dodelitev pogodbe, saj ni jasno, ali bo njihova ponudba sprejeta.
Tožeča stranka kot neizbrani ponudnik v postopku oddaje javnega naročila ni upravičena zahtevati povrnitve škode na podlagi pozitivnega pogodbenega interesa. Ker je tožeča stranka zahtevala povrnitev škode v obsegu, do katerega po materialnem pravu ni upravičena, ni pa zahtevala stroškov v zvezi s pripravo ponudbe, ki bi ji na načelni ravni šli, tožbene trditve ne utemeljujejo pravno priznane škode v konkretnem primeru.