Posebni sklep o ustavitvi upravne izvršbe ne predstavlja spremembe oziroma odprave sklepa o upravni izvršbi. Tožniki torej v skladu z ZUS-1 do povračila stroškov v tej zadevi niso upravičeni.
denacionalizacija - dvakratno podržavljenje iste nepremičnine - dvakratno podržavljenje istega zemljišča različnima upravičencema na podlagi različnih predpisov
Dejstvo, da je bila v postopku denacionalizacije že določena odškodnina drugi osebi, ki ji je bila zaradi razpolaganja države s premoženjem podržavljenim A.A., nacionalizirana ista nepremičnina, torej na odločitev ne vpliva, prav tako pa ni pomembno, zaradi katerega ravnanja države je do te situacije prišlo. Bistveno je, da je bilo premoženje prejšnjemu lastniku podržavljeno po eni izmed pravnih podlag, določenih v 3. in 4. členu ZDen.
ZGO-1 člen 152. Uredba o dopolnitvi Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje člen 6, 6/1. Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (2003) člen 4.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekti
Legalnost gradnje je treba presojati po predpisih, veljavnih v času odločanja upravnega organa ter ob upoštevanju predpisov, veljavnih v času gradnje spornih objektov. Sodišče pritrjuje zaključku upravnih organov, da gre za enovit objekt, ki predstavlja konstrukcijsko in funkcionalno celoto. Kot navaja že organ, so namreč elementi tega objekta (to so: lesen nadstrešek, dva montažna zabojnika, armiranobetonska talna plošča in zunanje lesene stopnice) statično tako povezani, da gre za celosten – enoten objekt, saj sta zabojnika uporabljena kot konstrukcijski element te celote. Tak objekt ne izpolnjuje pogojev za enostaven objekt.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - molk organa
Toženka o zahtevi za denacionalizacijo gradu v ... v ponovljenem postopku na podlagi sodbe tega sodišča I U 2788/2017 z dne 20. 2. 2018 ni odločila v zakonsko predpisanem roku 30 dni, določenem v četrtem odstavku 64. člena ZUS-1, niti ni tega storila v nadaljnjih sedmih dneh po zahtevi tožnikov z dne 13. 5. 2019, ter sodišču tudi ni pojasnila, zakaj ne. Opravičljivi razlogi za molk organa torej niso podani.
V nepravdnem postopku je bilo pravnomočno odločeno o obsegu pripadajočega (prej funkcionalnega) zemljišča k stavbi *23 k.o. ... in tudi o tem, da nekdanja parc. št. 102 k.o. ... v izmeri 539 m2, ki je bila v postopku denacionalizacije vrnjena upravičencu, predstavlja del tega zemljišča. Odločbe o denacionalizaciji, s katerimi je bilo v naravi vrnjeno zemljišče, ki je predstavljalo funkcionalno zemljišče stavbe, ki ni last upravičenca, pa so, kot je bilo že pojasnjeno, po ustaljeni sodni praksi na podlagi 3. točke prvega odstavka 279. člena ZUP nične.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - ponovno odločanje o isti stvari - nadomestna odločba
Odločitev o prenehanju veljavnosti odločbe z dne 2. 12. 2003, ki jo prvostopenjski organ utemeljuje z navedbami o tem, da tožnica ni poravnala obveznosti, naložene z odločbo dne 2. 12. 2003, in o spremenjenem načinu in pravni podlagi za izračun komunalnega prispevka, je nezakonita, saj upravne odločbe iz navedenih razlogov ni mogoče razveljaviti. Odločbo, izdano v upravnem postopku, je namreč mogoče odpraviti (ali izjemoma razveljaviti) le s pravnimi sredstvi, ki jih izrecno določa ZUP.
Z javnim razpisom se dodeljujejo javna sredstva, zato je toženka dolžna pri tem zagotoviti, da so pravila za delitev teh sredstev jasna in znana vnaprej. V tem smislu je treba razumeti tudi načeli transparentnosti in enakopravne obravnave.
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes
Tožnik v času odločanja ne izkazuje pravnega interesa za vodenje upravnega spora, saj Azilni dom je samovoljno zapustil 13. 1. 2020 in se vanj ni več vrnil.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - navajanje nepomembnih ali zanemarljivih dejstev - varna izvorna država - prosilec iz Alžirije
Tožnik je izvorno državo zapustil zaradi razlogov ekonomske narave, saj je tako ob vložitvi prošnje kot na osebnem razgovoru s tem v zvezi navajal le zdravstvene razloge in revščino, češ da je bilo njegovo ekonomsko stanje podpovprečno in da zaradi bolezni ni mogel delati. Tožnik je sicer navedel, da denarja za zdravljenje ni imel, vendar je istočasno pojasnil, da je zdravljenje v državnih bolnišnicah brezplačno. Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da iz spisov, ki se nanašajo na zadevo, ni razvidno tožnikovo zatrjevanje utemeljenega strahu pred preganjanjem.
ZUP člen 42, 43, 261, 261/1, 267, 267/2. ZUS-1 člen 17, 36, 36/1, 36/1-3. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 3, 7, 7/2.
napredovanje v naziv - napredovanje zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v naziv - mentor - stranski udeleženec - stranka v postopku - aktivna legitimacija - obnova postopka - upravičeni predlagatelj - stroški postopka
Tožena stranka je pravilno ravnala s tem, ko je izpodbijano odločbo vročila tožnici, da ima možnost izpolniti obveznost, ki ji jo nalaga Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive, vendar navedeno dejstvo še ne pomeni, da ji je priznala položaj stranske udeleženke.
Ker tožena stranka tožnice ni povabila k udeležbi v postopku, tožnica pa udeležbe v postopku ni zahtevala in ker je tožena stranka z vročitvijo obravnavanih pozivov in izpodbijane odločbe postopala po procesnih določilih Pravilnika, sodišče meni, da je stranka z interesom utemeljeno zatrjevala, da tožnica ni imela položaja stranske udeleženke v postopku izdaje izpodbijane odločbe.
Tožnica ni imela položaja stranske udeleženke v upravnem postopku, v katerem je bila izdana izpodbijana odločba, zato ne more biti stranka v upravnem sporu in posledično ni aktivno legitimirana za vložitev tožbe v obravnavanem upravnem sporu.
zaposleni v šolah - napredovanje v naziv - svetnik - molk organa - predpostavke
Iz upravnega spisa je razvidno, da je tožena stranke dne 2. 12. 2019 prejela vlogo tožeče stranke, v kateri le-ta navaja, da je v mesecu juniju oddala vlogo za napredovanje v naziv in da je bil zamujen zakonsko določen rok za izdajo odločbe in je hkrati tožeča stranka toženo stranko pozivala, da odločbo o predlogu izda v roku sedmih dni. Pri tem je navedla, da če v določenem roku 7 dni odločbe ne bo izdala, bo zaradi domneve, da je njen predlog zavrnjen, prisiljena pred Upravnim sodiščem RS sprožiti upravni spor. Rok sedmih dni se je tako iztekel 9. 12. 2019. Tožeča stranka je dne 16. 12. 2019 vložila tožbo zaradi molka organa, kar je po poteku sedmih dni od prvega poziva, naj izda odločbo v roku sedmih dni - drugi poziv v skladu z ZUS-1 ni potreben kot procesna predpostavka za vložitev tožbe. Glede na navedeno so torej podane vse procesne predpostavke za vložitev tožbe zaradi molka organa.
mednarodna zaščita - prošnja za mednarodno zaščito - preganjanje - družinske in zasebne težave - nedržavni subjekt - kršitev človekovih pravic
Pri dejstvih, ki jih je kot podlago za priznanje mednarodne zaščite navedel tožnik, gre za družinske zadeve, ki jih v obravnavani zadevi nikakor ni mogoče šteti za trajno in sistematično kršenje osnovnih človekovih pravic. Tožnik je v prošnji za mednarodno zaščito in na osebnem razgovoru kot razlog za zapustitev države navedel težave z rejniško družino, dejstvo, da je samo ena oseba želela biti njegov prijatelj in da se ni mogel poročiti, ker družina njegove zaročenke tega ni dovolila. V zvezi z odnosom z rejniško družino je tožnik v postopku pred toženo stranko izpovedal, da so z njim grdo ravnali in da so se težave stopnjevale, vendar je hkrati povedal tudi, da do njega nikoli niso bili fizično nasilni, temveč zgolj, da mu niso pomagali pri šolanju in da so njihovi biološki otroci dobili vse, kar so želeli, on pa ne. Takšna ravnanja ne dosegajo standarda hude kršitve človekovih pravic, poleg tega pa so ob upoštevanju dejstva, da je bil tožnik ob vložitvi prošnje za mednarodno zaščito star 30 let, za presojo utemeljenega strahu pred bodočim preganjanjem oz. bodočo škodo povsem nepomembna, saj se nanašajo na čas tožnikove mladoletnosti.
upravni spor - rok za vložitev tožbe - prekluzivni rok - enotni sosporniki - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Ker se je v tem primeru zakonsko določen prekluzivni 30-dnevni rok za vložitev tožbe v upravnem sporu za tožnika in tudi za ostale sospornike iztekel najkasneje 15. 10. 2019, tožnik pa je tožbo v tem upravnem sporu vložil šele 18. 10. 2019, saj jo je tega dne poslal sodišču s priporočeno poštno pošiljko, sodišče ugotavlja, da je tožba prepozna.
izročitev tujca tuji državi - pogoji za izročitev - tožbena novota
Tožnik je (šele) k tožbi priložil dva časopisna članka, ki se ne nanašata na tožnika in na podlagi navedenih člankov ni mogoče sklepati, da bi tožniku ob izročitvi v BIH grozilo mučenje ali nečloveško ravnanje ali bi bila ogrožena njegova pravica do življenja.
V konkretnem primeru je bilo kršeno načelo zaslišanja stranke, ker tožniku pred izdajo izpodbijanega akta ni bila dana možnost, da se izjasni o poročilu o oceni doktorske disertacije, saj mu le to ni bilo poslano v izjasnitev niti pred izdajo prvostopenjskega niti pred izdajo drugostopenjskega akta. V konkretnem primeru gre za take vrste kršitev, ki bi lahko vplivala tudi na končno odločitev senata.
Prvostopenjski akt je brez obrazložitve, drugostopenjski akt pa, ki ga je treba skupaj s prvostopenjskim aktom obravnavati kot eno celoto, je sicer to pomanjkljivost poskušal odpraviti s tem, da je podal obrazložitev, ki pa se nanaša zgolj na procesni vidik. V drugostopenjskem aktu je sicer navedeno, da so člani komisije v svojem poročilu podali negativno oceno, ki pa vsebinsko niti ni povzeta.
odškodnina zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - rok za vložitev zahteve - prepozno vložena vloga
Vložitev vloge v predpisanem roku je procesna predpostavka za vsebinsko obravnavo zadeve. Če procesne predpostavke niso izpolnjene, organ zahtevo s sklepom zavrže in v tem primeru ni možnosti, da bi jo lahko vsebinsko obravnaval.
ZGPro-1 člen 18. Uredba (EU) št. 305/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o določitvi usklajenih pogojev za trženje gradbenih proizvodov in razveljavitvi Direktive Sveta 89/106/EGS člen 4, 5, 59. Pravilnik o požarni varnosti v stavbah (2004) člen 5, 5/2, 7.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - skladnost gradbenega proizvoda - izjeme
Prvi pogoj, da izjave o lastnostih ni potrebno pripraviti, je ta, da ni določb na ravni Unije ali nacionalnih določb, ki predpisujejo navedbo bistvenih značilnosti tam, kjer se nameravajo gradbeni proizvodi uporabiti, drugi pogoj pa je ta, da gre za neserijsko proizvodnjo oziroma proizvodnjo proizvedeno individualno ali če je gradbeni proizvod izdelan po naročilu.
Ker obstajajo nacionalne določbe, ki predpisujejo navedbe bistvenih značilnosti tam, kjer se nameravajo gradbeni proizvodi uporabiti, je nerelevantno, ali se je sporni proizvod izdeloval serijsko ali neserijsko.
vodno dovoljenje - merila in pogoji za podelitev vodne pravice - prispevna površina vodotoka - exceptio illegalis
Tožnik kot poglavitno ugovarja, da je organ pri odločitvi o zavrnitvi njegovega zahtevka uporabil kriterija (srednji pretok vode (sQs in sQnp) in prispevna površina vodotoka, določeno v 5. členu Uredbe o o načrtih upravljanja voda na vodnih območjih Donave in Jadranskega morja/2011), ki ju ZV-1 ne določa.
Uredba je podzakonski splošni akt, ki ne more vsebovati določb, za katere v zakonu ni podlage, zlasti pa ne sme samostojno odrejati pravic in obveznosti.
Prepovedi, omejitve in zapovedi, ki so v ZV-1 določene z namenom varstva voda in vodnih ter obvodnih ekosistemov in z namenom urejanja voda, se ne nanašajo na obseg prispevne površine vodotoka, kot tudi ne na minimalno vrednost srednjega malega pretoka vode (sQnp). Sodišče zato glede navedenih pogojev ugotavlja, da nimajo podlage v zakonu ali mednarodni pogodbi, zato so nezakoniti in jih v obravnavnem primeru ni mogoče uporabiti (načelo exceptio illegalis).
ZDavP-2 člen 125, 125/3, 126, 126/6, 156, 157, 157/7. ZP-1 člen 44, 44/1, 44/3, 44/4.
davčna izvršba - rubež denarnih sredstev - izpodbijanje izvršilnega naslova - odločba o prekršku - neplačana globa za prekršek - zastaranje - zastaralni rok
V upravnem sporu tožnik izvršilnih naslovov ne more izpodbijati, ker sta postala izvršljiva dne 3. 7. 2010 (sodba Okrajnega sodišča v Brežicah) oz. dne 9. 9. 2013 (sklep Carinskega urada). Prvostopenjski organ tako v postopku davčne izvršbe ni pristojen preverjati vročitve izvršilnega naslova tožniku in posledično izvršljivost le-tega, temveč ima zgolj pristojnost, da na podlagi izvršilnega naslova, ki je opremljen s potrdilom o izvršljivosti (kar pomeni, da je bil tožniku vročen in je imel možnost seznanitve z njim), začne za obveznost, ki ni bila plačana v predpisanem roku, davčno izvršbo.
Izvrševanje izrečenih stroškov postopka se je začelo s sklepom o davčni izvršbi z dne 12. 1. 2011, torej pred potekom dveletnega relativnega zastaralnega roka iz prvega odstavka 44. člena ZP-1, ter nadaljevalo s sklepom o davčni izvršbi z dne 5. 9. 2013. Izpodbijani sklep je bil tako izdan pred potekom zastaralnih rokov za dokončanje pravočasno začete izvršbe po določbah ZDavP-2, na katere napotuje četrti odstavek 44. člena ZP-1. Relativno zastaranje pravice do izterjave pretrga oz. prekine vsako dejanje, namenjeno izterjavi, kar sklep o davčni izvršbi nedvomno je.