1.

VSL sodba II Cp 574/2005

30.11.2005

ODŠKODNINSKO PRAVO

VSL50078

ZOR člen 200, 203, 200, 203. OZ člen 299, 299.

odškodnina za nepremoženjsko škodo - valorizacija - tek zamudnih obresti

Denarna odškodnina za negmotno škodo ni čista denarna terjatev,

temveč predstavlja denarno satisfakcijo za pravno priznane oblike

negmotne škode, zato bi moralo sodišče ob pravilni uporabi

materialnega prava upoštevati tudi realno vrednost že plačane

akontacije. Višje sodišče je pravdnima strankama prisodilo tudi

zakonske zamudne obresti od odmerjenih stroškov postopka, vendar šele

od zamude dalje, torej od prvega dne po poteku paricijskega roka.

Višje sodišče namreč ocenjuje, da načelno pravno mnenje Vrhovnega

sodišča Republike Slovenije z dne 26.12.1989 ne more biti več podlaga

za odločitev o teku zamudnih obresti. Po tem načelnem pravnem mnenju

je stranka, ki ima v pravdnem, nepravdnem in izvršilnem postopku

pravico do povračila stroškov postopka od nasprotne stranke,

upravičena tudi do obresti od teh stroškov po 1. odstavku 277. člena

ZOR, ki tečejo od izdaje odločbe sodišča, s katero je bila določena

obveznost plačila stroškov in njihova višina (Poročilo št. II/89,

str. 21). To mnenje je bilo sprejeto v času visoke inflacije. Zaradi

spremenjenih razmer zaradi zmanjšanja inflacije zlasti pa zaradi

prenehanja veljavnosti ZOR je treba na novo oceniti, ali je takšna

sodna praksa pravilna. Opozoriti je treba tudi, da je bil na podlagi

citiranega načelnega pravnega mnenja tudi dopolnjen Zakon o

izvršilnem postopku v letu 1990 in je v 20.a členu vseboval določbo o

plačilu zamudnih obresti, ki pa je sedaj veljavni ZIZ nima več. Zato

ni več pravne podlage za odločitev, da tečejo zamudne obresti od

stroškov postopka od izdaje odločbe sodišča dalje. Po 299. členu OZ

dolžnik pride v zamudo, če ne izpolni obveznosti v roku, ki je

določen za izpolnitev. Rok 15 dni za izpolnitev prične teči od

vročitve odločbe dalje, zato lahko zamudne obresti od stroškov

postopka začnejo teči šele prvi dan po poteku paricijskega roka.

 

3.

VSL sklep II Cpg 1046/2005

30.11.2005

IZVRŠILNO PRAVO

VSL07032

ZIZ člen 73, 73/1, 73, 73/1.

odlog izvršbe na predlog tretjega

Sodišče prve stopnje pri odločanju o predlogu za odlog izvršbe na predlog tretjega ni upoštevalo 22. točke odločbe Ustavnega sodišča s številko U-I-110/03-16 z dne 14.04.2004, iz katere je razvidno, da bi moralo pri odločanju o predlogu tretjega za odlog izvršbe, poleg verjetnega izkaza nastanka škode, upoštevati tudi drug kriterij, in sicer verjetnost obstoja zatrjevane pravice tretjega.

 

5.

VSL sklep I Cpg 1185/2003

30.11.2005

civilno procesno pravo

VSL05651

ZPP člen 190, 190/1, 190, 190/1. OZ člen 421, 421.

odtujitev stvari med pravdo

Pravilnost uporabe relevančne ali irelevančne teorije v primeru

odtujitve stvari ali pravice, o kateri teče pravda je odvisna od

konkretnih okoliščin primera. Zato je po stališču pritožbenega

sodišča, sodišče prve stopnje dolžno v postopku na prvi stopnji

pravdnima strankama razkriti, katero teorijo bo uporabilo in jim

predočiti tiste okoliščine, zaradi katerih šteje, da je uporaba

izbrane teorije primerna. Šele na podlagi takšnega razkritja imajo

namreč stranke možnost ustrezno prilagoditi svoje zahtevke in

obrambo. Iz podatkov v spisu izhaja, da sodišče prve stopnje ni

izvajalo postopka na zgoraj opisani način. To pa pomeni, da je

strankam vzelo možnost obravnavanja pred sodiščem, s čimer je storilo

bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odst. 339.

člena ZPP.

 

7.

VSL sodba I Kp 772/2005

30.11.2005

kazensko materialno pravo

VSL22701

KZ člen 303, 303/1, 303, 303/1, 303, 303/1.

napad na uradno osebo, ko ta opravlja naloge varnosti

Policista sta izvajala odredbo sodišča za prisilno privedbo, kar je

naloga policije po 2. alineji 3. člena Zakona o policiji.

Pojem "naloge javne varnosti" izhaja še iz nekdaj veljavnega Zakona o

notranjih zadevah. Pomen pojma sicer ni opredeljen v 126. členu KZ,

vendar zato še ni nedoločen, saj v takšnih primerih sodišče lahko

razlaga pomen izrazov, uporabljenih v KZ, z uporabo razlagalnih

instrumentov, to pa je med drugim tudi na podlagi njihovega pomena,

ki je določen v drugih predpisih. Pri tem ni nujno, da je v teh

predpisih uporabljeni izraz (pojem) dobesedno enako opredeljen kot v

KZ, pač pa je pomembna njegova vsebina (tako sodba Vrhovnega sodišča

RS, I Ips 197/2000). Zato je sodišče prve stopnje v konkretnem

primeru ravnalo prav, ko se je pri opredelitvi nalog javne varnosti

sklicevalo na 3. člen Zakona o policiji in sicer po vsebini na 2.

alinejo tega člena.

 

9.

VSL sodba I Cp 5570/2005

30.11.2005

civilno procesno pravo - obligacijsko pravo

VSL50396

ZPP člen 7, 7/1, 212, 7, 7/1, 212.

dokazno breme

Pritožbeno sodišče meni, da bi s tem, ko bi naročniku naložili, da v

primeru zatrjevanja zlorabe njegove naročniške številke, to v

konkretnem primeru tudi izkaže, naložili absolutno pretežko dokazno

breme. Po oceni pritožbenega sodišča naročnik sam namreč ne more

dokazati, kje v celotnem telekomunikacijskem sistemu naj bi prišlo do

zlorabe. Dejansko močnejši položaj tožnice je torej tisti, ki ji v

postopku pred sodiščem narekuje dokazno breme zatrjevanega dejstva.

Tako po oceni pritožbenega sodišča v zgoraj opisani situaciji tožnica

ne more zgolj trditi in dokazovati, da so bili klici opravljeni s

toženčeve naročniške številke, ampak bi bila tožnica dolžna trditi in

izkazati, da je bila toženčeva naročniška številka obremenjena s

klicanjem prav s toženčevega telefonskega aparata. Tožnica bi torej

morala trditi in izkazati, da večje število impulzov ni bilo

posledica zlorabe.

 

11.

VSL sodba I Kp 1009/2005

30.11.2005

kazensko materialno pravo

VSL22699

KZ člen 310, 310/1, 310, 310/1, 310, 310/1.

nedovoljena proizvodnja in promet z orožjem ali razstrelilnimi snovmi

Gola hramba orožja, ki je posameznikom omejen,

je bila v kazensko zakonodajo vnešena z novelo KZ v letu

1999, zato je kaznivo dejanje v tej izvršitveni obliki

obstajalo tudi v času dejanja obtoženca, kar je tudi v

skladu z načelom pravne varnosti, na katerega se sklicujejo

pritožniki. Pri tem ni pomembno, če so enaki znaki določeni

tudi za prekršek. Hramba orožja pomeni uresničitev zakonitih

znakov kaznivega dejanja, zato niti ni pomembna pritožbena

navedba, da obtoženi pištole ni nikoli uporabil. Pri sami

hrambi, ki nedvomno predstavlja storitev kaznivega dejanja,

je namreč potrebno upoštevati, da bo orožje tudi

uporabljeno, če ne s strani storilca, pa katere druge osebe,

ki bi lahko prišla v posest tega orožja, zato se ob tem

teoretičnem izhodišču z določitvijo hrambe orožja kot

kaznivega dejanja tudi preprečuje trgovina z orožjem.

 

13.

VSL sklep III Cp 5264/2005

30.11.2005

IZVRŠILNO PRAVO

VSL49777

ZSSuk člen 15 č, 15 d, 15 č/3, 15 č, 15 d, 15 č/3.

sukcesija - odškodninski zahtevek

Upnik v tem izvršilnem postopku terja prav plačilo odškodnine in

pravdnih stroškov po pravnomočni sodbi Temeljnega sodišča v Mariboru,

Enota v Mariboru z dne 31.1.1991, opr. št. II P 179/90, s katero mu

je bilo prisojeno 850.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od

21.10.1991 zaradi nepremoženjske škode, ki mu je nastala med

služenjem vojnega roka na vojni vaji na Ptuju. Ker je sodišče prve

stopnje spregledalo, da v konkretni zadevi ni več razloga za

prekinitev postopka po ZSSuk in je upnikov predlog za nadaljevanje

postopka presojalo le na podlagi Zakona o preoblikovanju Sklada RS za

sukcesijo in ustanovitvi Javne agencije RS za nasledstvo je

pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo

in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

 

15.

VSL sodba I Cp 4340/2005

30.11.2005

obligacijsko pravo

VSL51216

ZOR člen 99, 99/1, 100, 99, 99/1, 100. ZPP člen 341, 358, 358-4, 341, 358, 358-4.

nezgodno zavarovanje - razlaga pogodb

Iz Tabele invalidnosti tožene stranke (v nadaljevanju: Tabela)

izhaja, da je po točki I.5 Tabele zavarovanec upravičen do

zavarovalnine za hemiparezo glede na stopnjo le-te do 50%, po točki

I.7a pa je za postkontuzionalni sindrom z objektivnim nevrološkim

izvidom po klinično ugotovljeni kontuziji možganov upravičen do

zavarovalnine v višini 20%. V tabeli invalidnosti tožene stranke sta

tako ti dve postavki ločeni, zaradi tega pa je po presoji

pritožbenega sodišča potrebno zavarovancu priznati zavarovalnino po

vsaki izmed njih tudi v primeru ko je hemipareza posledica kontuzije

možganov po točki I.7a Tabele. Slednje dodatno potrjuje okoliščina,

da je zavarovanec ki je utrpel hemiparezo, ki ni posledica kontuzije

možganov, glede na njeno stopnjo upravičen tudi do 50% zavarovalnine.

Nelogične in v nasprotju z jezikovno razlago Tabele so zato

pritožbene navedbe o tem, da je hemipareza kot posledica kontuzije

možganov vključena v postkontuzionalni sindrom po I.7a točki tabele,

za kar je bila tožeči stranki zavarovalnina v celoti priznana in

izplačana. Po takšnem razlogovanju navedenih določb tabele bi bil

zavarovanec, ki bi utrpel najtežjo obliko hemipareze, ki pa ne bi

bila posledica kontuzije možganov (ali kakšne druge poškodbe, v

katero bi bila po razlogovanju tožene stranke hemiparzea tudi lahko

vključena) upravičen do 50% zavarovalnine, zavarovanec, ki pa bi

utrpel hemiparezo najhujše stopnje, a kot posledico kontuzije

možganov, pa bi bil za takšno hemiparezo in za vse ostale posledice

kontuzije možganov upravičen le do 20% zavarovalnine po točki I.7a

Tabele.

Sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo glede

odločitve o tem, ali je tožeča stranka upravičena do zavarovalnine iz

naslova anosmije. Iz V.38 točke Tabele izhaja, da je zavarovanec

upravičen do zavarovalnine zaradi anosmije, ki je posledica

verificirane frakture gornjega notranjega dela nosnega skeleta.

Navedena določba je po presoji pritožbenega sodišča jasna in

nedvoumna, zaradi česar jo je potrebo razlagati tako kot se glasi (1.

odst. 99. člena ZOR). Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo

materialno pravo (341. člen ZPP) s tem, ko je navedeno določbo

razlagalo po določbi 100. člena ZOR.

 

17.

VSL sklep II Cp 5094/2005

30.11.2005

CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO

VSL49776

ZIZ člen 15, 35, 35/2, 100, 100/1, 15, 35, 35/2, 100, 100/1. ZPP člen 24, 24/2, 49, 365, 365-3, 24, 24/2, 49, 365, 365-3.

krajevna pristojnost - izvršba na denarno terjatev dolžnika

Ko gre za izvršbo na denarno terjatev, dolžnikov pa je več in imajo

prebivališče na območjih različnih sodišč, je krajevno pristojno

sodišče, ki je krajevno pristojno za enega med njimi.

 

19.

VSL sklep II Cp 4579/2005

30.11.2005

obligacijsko pravo

VSL50296

ZOR člen 100, 100. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.

kršitev pogodbenih obveznosti - razlaga pogodb

Po določbi 17. člena Pravil tožene stranke je prijavljenec dolžan v prijavo navesti resnične podatke o svojem zdravstvenem stanju, vendar pa vsaka kršitev te obveznosti po tej določbi še ne pripelje do izgube pravice do zavarovalnine. Le če je mogoče tožnikovo okvaro hrbtenice mogoče šteti za bolezen in le če je kasneje prišlo do njegove nezmožnosti za delo zaradi te zamolčane okvare oziroma bolezni, je tožnik na podlagi določbe 2. odst. 17. člena Pravil izgubil pravico do zavarovalnine zaradi te bolezni. Pri tem po presoji pritožbenega sodišča ni pomembna vsebina pojma "bolezen" kot ga opredeljuje medicinska stroka, ampak je pomembno, kaj sta stranki pri sklenitvi pogodbe s pojmom "bolezen" mislil, oziroma ali so bile v pojem "bolezen" po volji strank vključene tudi okvare.