1.

VSL sklep II Cp 4579/2005

30.11.2005

obligacijsko pravo

VSL50296

ZOR člen 100, 100. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.

kršitev pogodbenih obveznosti - razlaga pogodb

Po določbi 17. člena Pravil tožene stranke je prijavljenec dolžan v prijavo navesti resnične podatke o svojem zdravstvenem stanju, vendar pa vsaka kršitev te obveznosti po tej določbi še ne pripelje do izgube pravice do zavarovalnine. Le če je mogoče tožnikovo okvaro hrbtenice mogoče šteti za bolezen in le če je kasneje prišlo do njegove nezmožnosti za delo zaradi te zamolčane okvare oziroma bolezni, je tožnik na podlagi določbe 2. odst. 17. člena Pravil izgubil pravico do zavarovalnine zaradi te bolezni. Pri tem po presoji pritožbenega sodišča ni pomembna vsebina pojma "bolezen" kot ga opredeljuje medicinska stroka, ampak je pomembno, kaj sta stranki pri sklenitvi pogodbe s pojmom "bolezen" mislil, oziroma ali so bile v pojem "bolezen" po volji strank vključene tudi okvare.

 

3.

VSL sklep II Cp 1855/2005

30.11.2005

DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO

VSL50290

ZD člen 128, 210, 210/1, 210/2, 210/3, 212, 212/1, 212/1-1, 128, 210, 210/1, 210/2, 210/3, 212, 212/1, 212/1-1.

napotitev na pravdo - pravno vprašanje - dejansko vprašanje - zahtevek dajalca socialne pomoči

Dedinja trdi, da je v obravnavani zadevi zaradi odločbe Ustavnega sodišča, ki je razveljavilo 128. člen Zakona o dedovanju, zakonodajalec pa v roku, ki mu ga je dalo Ustavno sodišče, nove ureditve ni sprejel, odpadla pravna podlaga, na podlagi katere bi lahko dajalec socialne pomoči prejeto pomoč uveljavljal v zapuščinskem postopku. Vprašanje, ali obstaja pravna podlaga za zahtevek dajalca pomoči ali ne, ni dejansko, temveč pravno vprašanje, zato napotitev na pravdo ni potrebna, temveč mora o njem odločiti zapuščinsko sodišče samo.

 

5.

VSL sklep II Cpg 1046/2005

30.11.2005

IZVRŠILNO PRAVO

VSL07032

ZIZ člen 73, 73/1, 73, 73/1.

odlog izvršbe na predlog tretjega

Sodišče prve stopnje pri odločanju o predlogu za odlog izvršbe na predlog tretjega ni upoštevalo 22. točke odločbe Ustavnega sodišča s številko U-I-110/03-16 z dne 14.04.2004, iz katere je razvidno, da bi moralo pri odločanju o predlogu tretjega za odlog izvršbe, poleg verjetnega izkaza nastanka škode, upoštevati tudi drug kriterij, in sicer verjetnost obstoja zatrjevane pravice tretjega.

 

7.

VSL sklep I Cp 509/2005

30.11.2005

civilno procesno pravo

VSL51195

ZPP člen 87, 87/1, 87/3, 88, 89, 89/1, 89/2, 181, 181/1, 181/2, 274, 274/1, 87, 87/1, 87/3, 88, 89, 89/1, 89/2, 181, 181/1, 181/2, 274, 274/1.

pravni pouk - pooblaščenec - zavrženje pritožbe - ugotovitvena tožba - pravna korist za vložitev

Zakon o pravdnem postopku ne predvideva posebnega opozorila stranki v

pravnem pouku zoper sodno odločbo, ki jo izda okrožno sodišče, da

mora biti v primeru, če bo pritožbo vložila po pooblaščencu,

pooblaščenec oseba iz tretjega odstavka 87. člena, glede na to, da je

tako v postopku pred okrožnim sodiščem kot v postopku pred višjim

sodiščem, pooblaščenec lahko le oseba, ki je opravila pravniški

državni izpit.

Navedene pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti z naknadnim lastnoročnim

strankinim podpisom pritožbe oziroma z odobritvijo pritožbe, v smislu

določbe drugega odstavka 98. člena ZPP. Tožnica ni oporočna in ne

zakonita dedinja po zapustnici, zato nima pravne koristi za

ugotavljanje neveljavnosti oporoke zapustnice, s katero je za dedinji

vsega svojega premoženja določila svoji vnukinji.

 

9.

VSL sodba II Cp 574/2005

30.11.2005

ODŠKODNINSKO PRAVO

VSL50078

ZOR člen 200, 203, 200, 203. OZ člen 299, 299.

odškodnina za nepremoženjsko škodo - valorizacija - tek zamudnih obresti

Denarna odškodnina za negmotno škodo ni čista denarna terjatev,

temveč predstavlja denarno satisfakcijo za pravno priznane oblike

negmotne škode, zato bi moralo sodišče ob pravilni uporabi

materialnega prava upoštevati tudi realno vrednost že plačane

akontacije. Višje sodišče je pravdnima strankama prisodilo tudi

zakonske zamudne obresti od odmerjenih stroškov postopka, vendar šele

od zamude dalje, torej od prvega dne po poteku paricijskega roka.

Višje sodišče namreč ocenjuje, da načelno pravno mnenje Vrhovnega

sodišča Republike Slovenije z dne 26.12.1989 ne more biti več podlaga

za odločitev o teku zamudnih obresti. Po tem načelnem pravnem mnenju

je stranka, ki ima v pravdnem, nepravdnem in izvršilnem postopku

pravico do povračila stroškov postopka od nasprotne stranke,

upravičena tudi do obresti od teh stroškov po 1. odstavku 277. člena

ZOR, ki tečejo od izdaje odločbe sodišča, s katero je bila določena

obveznost plačila stroškov in njihova višina (Poročilo št. II/89,

str. 21). To mnenje je bilo sprejeto v času visoke inflacije. Zaradi

spremenjenih razmer zaradi zmanjšanja inflacije zlasti pa zaradi

prenehanja veljavnosti ZOR je treba na novo oceniti, ali je takšna

sodna praksa pravilna. Opozoriti je treba tudi, da je bil na podlagi

citiranega načelnega pravnega mnenja tudi dopolnjen Zakon o

izvršilnem postopku v letu 1990 in je v 20.a členu vseboval določbo o

plačilu zamudnih obresti, ki pa je sedaj veljavni ZIZ nima več. Zato

ni več pravne podlage za odločitev, da tečejo zamudne obresti od

stroškov postopka od izdaje odločbe sodišča dalje. Po 299. členu OZ

dolžnik pride v zamudo, če ne izpolni obveznosti v roku, ki je

določen za izpolnitev. Rok 15 dni za izpolnitev prične teči od

vročitve odločbe dalje, zato lahko zamudne obresti od stroškov

postopka začnejo teči šele prvi dan po poteku paricijskega roka.

 

11.

VSL sklep III Cp 5632/2005

30.11.2005

CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO

VSL48595

ZIZ člen 24, 24/3, 37, 24, 24/3, 37. ZPP člen 208, 208/1, 208, 208/1.

nadaljevanje postopka po dedičih

Ob izdaji sklepa o nadaljevanju izvršilnega postopka prvostopno

sodišče presoja le obstoj formalnih pogojev za nasledstvo v postopku,

ne da bi se spuščalo v vsebinsko presojo, ali dedič sporno zadevo

sploh pozna.

 

13.

VSL sodba I Cp 4340/2005

30.11.2005

obligacijsko pravo

VSL51216

ZOR člen 99, 99/1, 100, 99, 99/1, 100. ZPP člen 341, 358, 358-4, 341, 358, 358-4.

nezgodno zavarovanje - razlaga pogodb

Iz Tabele invalidnosti tožene stranke (v nadaljevanju: Tabela)

izhaja, da je po točki I.5 Tabele zavarovanec upravičen do

zavarovalnine za hemiparezo glede na stopnjo le-te do 50%, po točki

I.7a pa je za postkontuzionalni sindrom z objektivnim nevrološkim

izvidom po klinično ugotovljeni kontuziji možganov upravičen do

zavarovalnine v višini 20%. V tabeli invalidnosti tožene stranke sta

tako ti dve postavki ločeni, zaradi tega pa je po presoji

pritožbenega sodišča potrebno zavarovancu priznati zavarovalnino po

vsaki izmed njih tudi v primeru ko je hemipareza posledica kontuzije

možganov po točki I.7a Tabele. Slednje dodatno potrjuje okoliščina,

da je zavarovanec ki je utrpel hemiparezo, ki ni posledica kontuzije

možganov, glede na njeno stopnjo upravičen tudi do 50% zavarovalnine.

Nelogične in v nasprotju z jezikovno razlago Tabele so zato

pritožbene navedbe o tem, da je hemipareza kot posledica kontuzije

možganov vključena v postkontuzionalni sindrom po I.7a točki tabele,

za kar je bila tožeči stranki zavarovalnina v celoti priznana in

izplačana. Po takšnem razlogovanju navedenih določb tabele bi bil

zavarovanec, ki bi utrpel najtežjo obliko hemipareze, ki pa ne bi

bila posledica kontuzije možganov (ali kakšne druge poškodbe, v

katero bi bila po razlogovanju tožene stranke hemiparzea tudi lahko

vključena) upravičen do 50% zavarovalnine, zavarovanec, ki pa bi

utrpel hemiparezo najhujše stopnje, a kot posledico kontuzije

možganov, pa bi bil za takšno hemiparezo in za vse ostale posledice

kontuzije možganov upravičen le do 20% zavarovalnine po točki I.7a

Tabele.

Sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo glede

odločitve o tem, ali je tožeča stranka upravičena do zavarovalnine iz

naslova anosmije. Iz V.38 točke Tabele izhaja, da je zavarovanec

upravičen do zavarovalnine zaradi anosmije, ki je posledica

verificirane frakture gornjega notranjega dela nosnega skeleta.

Navedena določba je po presoji pritožbenega sodišča jasna in

nedvoumna, zaradi česar jo je potrebo razlagati tako kot se glasi (1.

odst. 99. člena ZOR). Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo

materialno pravo (341. člen ZPP) s tem, ko je navedeno določbo

razlagalo po določbi 100. člena ZOR.

 

15.

VSL sklep II Cpg 958/2005

30.11.2005

IZVRŠILNO PRAVO

VSL07051

ZIZ člen 23, 23.

verodostojna listina

Zavarovalna polica ne more biti verodostojna listina, saj ne predstavlja izdanega računa ali s strani odgovorne osebe overjenega izpiska iz poslovnih knjig, oziroma po zakonu overjene zasebne listine.

 

17.

VSL sklep III Cp 5264/2005

30.11.2005

IZVRŠILNO PRAVO

VSL49777

ZSSuk člen 15 č, 15 d, 15 č/3, 15 č, 15 d, 15 č/3.

sukcesija - odškodninski zahtevek

Upnik v tem izvršilnem postopku terja prav plačilo odškodnine in

pravdnih stroškov po pravnomočni sodbi Temeljnega sodišča v Mariboru,

Enota v Mariboru z dne 31.1.1991, opr. št. II P 179/90, s katero mu

je bilo prisojeno 850.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od

21.10.1991 zaradi nepremoženjske škode, ki mu je nastala med

služenjem vojnega roka na vojni vaji na Ptuju. Ker je sodišče prve

stopnje spregledalo, da v konkretni zadevi ni več razloga za

prekinitev postopka po ZSSuk in je upnikov predlog za nadaljevanje

postopka presojalo le na podlagi Zakona o preoblikovanju Sklada RS za

sukcesijo in ustanovitvi Javne agencije RS za nasledstvo je

pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo

in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

 

19.

VSL sklep IV Cpg 98/2005

30.11.2005

sodni register

VSL05741

ZSReg člen 33, 33.

prekinitev postopka

Po oceni pritožbenega sodišča niso podani zakonski pogoji za

prekinitev postopka iz drugega odstavka 33. člena ZSReg, ker različna

izražena stališča udeleženk registrskega postopka še ne pomenijo, da

se med njima sporna tista relevantna dejstva, od katerih je odvisna

odločitev o tem, ali je bl sklep skupščine o spremembi statuta

sprejet s tako večino glasov, ki jo za spremembo statuta določata

ZGS in statut.