• Najdi
  • 1
  • od 18
  • >
  • >>
  • 1.
    VSL sklep I Cp 3325/2005
    30.11.2005
    stvarno pravo - civilno procesno pravo
    VSL51219
    ZTLR člen 4, 4/1, 7, 7/1, 75, 78, 4, 4/1, 7, 7/1, 75, 78. ZPP člen 192, 192/1, 192/2, 357, 192, 192/1, 192/2, 357.
    motenje posesti - ekonomski interes - smrt motilca dejanja - dediči motilca dejanja - podredni tožbeni zahtevek - subjektivna kumulacija zahtevkov
    Tožeča stranka, ki s tožbo zahteva varstvo pred motenjem posesti, ker

    je tožena stranka izkopala marjetice in trobentico, nima ekonomskega

    interesa za pravdo, zato je treba njen tožbeni zahtevek zavrniti. Če

    motilec dejanja umre, mora sodišče v sklepu, izdanem v motenjski

    pravdi, v ugotovitvenem delu izreka navesti motilca posesti, medtem

    ko morajo biti v restitucijskem in prepovednem delu zahtevka navedeni

    dediči motilca posesti, vendar pod pogojem, da je tožena stranka

    ustrezno prilagodila tožbeni zahtevek.

    Subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkom pomeni, da tožeča stranka

    zahteva, naj sodišče odloči o utemeljenosti tožbenega zahtevka zoper

    drugo (podredno navedeno) toženo stranko, vendar le, če bi bil

    zahtevek zoper prvo navedeno toženo stranko pravnomočno zavrnjen. Če

    pa je tožbenemu zahtevku zoper primarno navedeno toženo stranko

    ugodeno, o tožbenem zahtevku zoper podredno navedeno toženo stranko

    ni treba odločati.

     
  • 2.
    VSL sklep I Cpg 1185/2003
    30.11.2005
    civilno procesno pravo
    VSL05651
    ZPP člen 190, 190/1, 190, 190/1. OZ člen 421, 421.
    odtujitev stvari med pravdo
    Pravilnost uporabe relevančne ali irelevančne teorije v primeru

    odtujitve stvari ali pravice, o kateri teče pravda je odvisna od

    konkretnih okoliščin primera. Zato je po stališču pritožbenega

    sodišča, sodišče prve stopnje dolžno v postopku na prvi stopnji

    pravdnima strankama razkriti, katero teorijo bo uporabilo in jim

    predočiti tiste okoliščine, zaradi katerih šteje, da je uporaba

    izbrane teorije primerna. Šele na podlagi takšnega razkritja imajo

    namreč stranke možnost ustrezno prilagoditi svoje zahtevke in

    obrambo. Iz podatkov v spisu izhaja, da sodišče prve stopnje ni

    izvajalo postopka na zgoraj opisani način. To pa pomeni, da je

    strankam vzelo možnost obravnavanja pred sodiščem, s čimer je storilo

    bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odst. 339.

    člena ZPP.

     
  • 3.
    VSL sklep IV Cpg 80/2005
    30.11.2005
    sodni register
    VSL05753
    ZSReg člen 33, 33.
    prekinitev postopka
    Registrski postopek je po svoji naravi nepravdni postopek, ki ni

    namenjen ugotavljanju spornih dejstev v kontradiktornem postopku, ki

    je značilen za pravdni postopek.

     
  • 4.
    VSL sklep II Cp 4906/2005
    30.11.2005
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL51718
    ZZZDR člen 51, 59, 59/1, 51, 59, 59/1.
    skupno premoženje
    Višino deležev na skupnem premoženju zakoncev, ki ga sestavlja tudi

    posebno premoženje drugega zakonca sodišče določi tako, da od celotne

    vrednosti skupnega premoženja odšteje vrednsot posebnega premoženja

    in šele tako ugotovljena vrednost predstavlja skupno premoženje.

     
  • 5.
    VSL sklep III Cp 5681/05
    30.11.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49790
    ZIZ člen 189, 189/3, 201, 208, 209, 189, 189/3, 201, 208, 209. ZZK-1 člen 89, 89/2, 134, 89, 89/2, 134.
    sklep o domiku - prodajni narok in domik
    Pritožnik zahteva, da se v izpodbijani sklep doda še, da ima na

    predmetni nepremičnini zastavno pravico, tega pa sodišče prve stopnje

    v sklepu o domiku ni bilo dolžno ugotavljati. V sklepu o domiku

    sodišče le razglasi, kateremu ponudniku se domakne nepremičnina (3.

    odst. 189. člena ZIZ) ter odloči, katere v zemljiški knjigi vpisane

    pravice in bremena se izbrišejo ob izročitvi nepremičnine kupcu (209.

    člen ZIZ). Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu upoštevalo

    vse navedene določbe - odločilo je kateremu ponudniku se predmetna

    nepremičnina domakne, o izbrisu v zemljiško knjigo vpisanih pravic in

    bremen ob izročitvi nepremičnine kupcu pa v izpodbijanem sklepu ni

    navedlo ničesar, saj iz izpiska iz zemljiške knjige za predmetno

    nepremičnino (C8 in C10) izhaja, da na predmetni nepremičnini niti ob

    izdaji izpodbijanega sklepa, niti kasneje ni bila vpisana nobena

    zastavna pravica.

     
  • 6.
    VSL sklep I Cp 509/2005
    30.11.2005
    civilno procesno pravo
    VSL51195
    ZPP člen 87, 87/1, 87/3, 88, 89, 89/1, 89/2, 181, 181/1, 181/2, 274, 274/1, 87, 87/1, 87/3, 88, 89, 89/1, 89/2, 181, 181/1, 181/2, 274, 274/1.
    pravni pouk - pooblaščenec - zavrženje pritožbe - ugotovitvena tožba - pravna korist za vložitev
    Zakon o pravdnem postopku ne predvideva posebnega opozorila stranki v

    pravnem pouku zoper sodno odločbo, ki jo izda okrožno sodišče, da

    mora biti v primeru, če bo pritožbo vložila po pooblaščencu,

    pooblaščenec oseba iz tretjega odstavka 87. člena, glede na to, da je

    tako v postopku pred okrožnim sodiščem kot v postopku pred višjim

    sodiščem, pooblaščenec lahko le oseba, ki je opravila pravniški

    državni izpit.

    Navedene pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti z naknadnim lastnoročnim

    strankinim podpisom pritožbe oziroma z odobritvijo pritožbe, v smislu

    določbe drugega odstavka 98. člena ZPP. Tožnica ni oporočna in ne

    zakonita dedinja po zapustnici, zato nima pravne koristi za

    ugotavljanje neveljavnosti oporoke zapustnice, s katero je za dedinji

    vsega svojega premoženja določila svoji vnukinji.

     
  • 7.
    VSL sodba II Cp 4506/2005
    30.11.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL51728
    ZPP člen 353, 353. OZ člen 131, 131/1, 154, 154/1, 131, 131/1, 154, 154/1.
    odškodninska odgovornost - dokazna ocena
    Ker je odgovornost zavarovanca tožene stranke za prometno nezgodo dne

    1.3.2005 po določbi 1. odst. 154. člena v zvezi s 1. odst. 131. člena

    OZ krivdna, je obe sporni predpostavki odškodninske odgovornosti -

    telesne bolečine in strah ter vzročno zvezo med njimi in prometno

    nezgodo dne 1.3.2003 - dolžan dokazati tožnik. Ker ni uspel dokazati

    ne ene ne druge, je sodišče prve stopnje njegov zahtevek utemeljeno

    zavrnilo.

     
  • 8.
    VSL sodba I Kp 1009/2005
    30.11.2005
    kazensko materialno pravo
    VSL22699
    KZ člen 310, 310/1, 310, 310/1, 310, 310/1.
    nedovoljena proizvodnja in promet z orožjem ali razstrelilnimi snovmi
    Gola hramba orožja, ki je posameznikom omejen,

    je bila v kazensko zakonodajo vnešena z novelo KZ v letu

    1999, zato je kaznivo dejanje v tej izvršitveni obliki

    obstajalo tudi v času dejanja obtoženca, kar je tudi v

    skladu z načelom pravne varnosti, na katerega se sklicujejo

    pritožniki. Pri tem ni pomembno, če so enaki znaki določeni

    tudi za prekršek. Hramba orožja pomeni uresničitev zakonitih

    znakov kaznivega dejanja, zato niti ni pomembna pritožbena

    navedba, da obtoženi pištole ni nikoli uporabil. Pri sami

    hrambi, ki nedvomno predstavlja storitev kaznivega dejanja,

    je namreč potrebno upoštevati, da bo orožje tudi

    uporabljeno, če ne s strani storilca, pa katere druge osebe,

    ki bi lahko prišla v posest tega orožja, zato se ob tem

    teoretičnem izhodišču z določitvijo hrambe orožja kot

    kaznivega dejanja tudi preprečuje trgovina z orožjem.

     
  • 9.
    VSL sklep II Cp 5094/2005
    30.11.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49776
    ZIZ člen 15, 35, 35/2, 100, 100/1, 15, 35, 35/2, 100, 100/1. ZPP člen 24, 24/2, 49, 365, 365-3, 24, 24/2, 49, 365, 365-3.
    krajevna pristojnost - izvršba na denarno terjatev dolžnika
    Ko gre za izvršbo na denarno terjatev, dolžnikov pa je več in imajo

    prebivališče na območjih različnih sodišč, je krajevno pristojno

    sodišče, ki je krajevno pristojno za enega med njimi.

     
  • 10.
    VSL sklep IV Cpg 55/2005
    30.11.2005
    sodni register
    VSL05740
    ZGD člen 521, 521/1, 521/3, 521, 521/1, 521/3.
    vpis
    Pritožba proti sklepu o vpisu pripojitve nima suspenzivnega učinka. Z

    vpisom pripojitve pride do nastanka novega subjekta, zato ga je

    mogoče izbrisati iz sodnega registra, le v primeru, njegovega

    prenehanja, na način kot je previden za prenehanje gospodarskih družb

    (stečaj, likvidacija, prenehanje pa določbah ZFPPod). V registrskem

    postopku pa bi bilo mogoče na podlagi razveljavljenega sklepa o vpisu

    pripojitve le ohraniti obstoj pripojene družbe z dopolnitvijo oziroma

    odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti.

     
  • 11.
    VSL sodba I Kp 772/2005
    30.11.2005
    kazensko materialno pravo
    VSL22701
    KZ člen 303, 303/1, 303, 303/1, 303, 303/1.
    napad na uradno osebo, ko ta opravlja naloge varnosti
    Policista sta izvajala odredbo sodišča za prisilno privedbo, kar je

    naloga policije po 2. alineji 3. člena Zakona o policiji.

    Pojem "naloge javne varnosti" izhaja še iz nekdaj veljavnega Zakona o

    notranjih zadevah. Pomen pojma sicer ni opredeljen v 126. členu KZ,

    vendar zato še ni nedoločen, saj v takšnih primerih sodišče lahko

    razlaga pomen izrazov, uporabljenih v KZ, z uporabo razlagalnih

    instrumentov, to pa je med drugim tudi na podlagi njihovega pomena,

    ki je določen v drugih predpisih. Pri tem ni nujno, da je v teh

    predpisih uporabljeni izraz (pojem) dobesedno enako opredeljen kot v

    KZ, pač pa je pomembna njegova vsebina (tako sodba Vrhovnega sodišča

    RS, I Ips 197/2000). Zato je sodišče prve stopnje v konkretnem

    primeru ravnalo prav, ko se je pri opredelitvi nalog javne varnosti

    sklicevalo na 3. člen Zakona o policiji in sicer po vsebini na 2.

    alinejo tega člena.

     
  • 12.
    VSL sodba I Cp 4340/2005
    30.11.2005
    obligacijsko pravo
    VSL51216
    ZOR člen 99, 99/1, 100, 99, 99/1, 100. ZPP člen 341, 358, 358-4, 341, 358, 358-4.
    nezgodno zavarovanje - razlaga pogodb
    Iz Tabele invalidnosti tožene stranke (v nadaljevanju: Tabela)

    izhaja, da je po točki I.5 Tabele zavarovanec upravičen do

    zavarovalnine za hemiparezo glede na stopnjo le-te do 50%, po točki

    I.7a pa je za postkontuzionalni sindrom z objektivnim nevrološkim

    izvidom po klinično ugotovljeni kontuziji možganov upravičen do

    zavarovalnine v višini 20%. V tabeli invalidnosti tožene stranke sta

    tako ti dve postavki ločeni, zaradi tega pa je po presoji

    pritožbenega sodišča potrebno zavarovancu priznati zavarovalnino po

    vsaki izmed njih tudi v primeru ko je hemipareza posledica kontuzije

    možganov po točki I.7a Tabele. Slednje dodatno potrjuje okoliščina,

    da je zavarovanec ki je utrpel hemiparezo, ki ni posledica kontuzije

    možganov, glede na njeno stopnjo upravičen tudi do 50% zavarovalnine.

    Nelogične in v nasprotju z jezikovno razlago Tabele so zato

    pritožbene navedbe o tem, da je hemipareza kot posledica kontuzije

    možganov vključena v postkontuzionalni sindrom po I.7a točki tabele,

    za kar je bila tožeči stranki zavarovalnina v celoti priznana in

    izplačana. Po takšnem razlogovanju navedenih določb tabele bi bil

    zavarovanec, ki bi utrpel najtežjo obliko hemipareze, ki pa ne bi

    bila posledica kontuzije možganov (ali kakšne druge poškodbe, v

    katero bi bila po razlogovanju tožene stranke hemiparzea tudi lahko

    vključena) upravičen do 50% zavarovalnine, zavarovanec, ki pa bi

    utrpel hemiparezo najhujše stopnje, a kot posledico kontuzije

    možganov, pa bi bil za takšno hemiparezo in za vse ostale posledice

    kontuzije možganov upravičen le do 20% zavarovalnine po točki I.7a

    Tabele.

    Sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo glede

    odločitve o tem, ali je tožeča stranka upravičena do zavarovalnine iz

    naslova anosmije. Iz V.38 točke Tabele izhaja, da je zavarovanec

    upravičen do zavarovalnine zaradi anosmije, ki je posledica

    verificirane frakture gornjega notranjega dela nosnega skeleta.

    Navedena določba je po presoji pritožbenega sodišča jasna in

    nedvoumna, zaradi česar jo je potrebo razlagati tako kot se glasi (1.

    odst. 99. člena ZOR). Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo

    materialno pravo (341. člen ZPP) s tem, ko je navedeno določbo

    razlagalo po določbi 100. člena ZOR.

     
  • 13.
    VSL sklep II Cpg 958/2005
    30.11.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL07051
    ZIZ člen 23, 23.
    verodostojna listina
    Zavarovalna polica ne more biti verodostojna listina, saj ne predstavlja izdanega računa ali s strani odgovorne osebe overjenega izpiska iz poslovnih knjig, oziroma po zakonu overjene zasebne listine.

     
  • 14.
    VSL sklep I Cp 5704/2005
    30.11.2005
    civilno procesno pravo
    VSL51224
    ZPP člen 82, 82.
    začasni zastopnik
    S postavitvijo delavke istega sodišča, ki v tej zadevi odloča, za

    začasnega zastopnika se postavi tudi vprašanje navzkrižja interesov

    med zastopnikom in sodiščem, ki o zadevi odloča, kar pa lahko vzbudi

    tudi dvom v nepristranost bodisi začasne zastopnice ali organa, ki

    odloča.

     
  • 15.
    VSL sklep II Cpg 1046/2005
    30.11.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL07032
    ZIZ člen 73, 73/1, 73, 73/1.
    odlog izvršbe na predlog tretjega
    Sodišče prve stopnje pri odločanju o predlogu za odlog izvršbe na predlog tretjega ni upoštevalo 22. točke odločbe Ustavnega sodišča s številko U-I-110/03-16 z dne 14.04.2004, iz katere je razvidno, da bi moralo pri odločanju o predlogu tretjega za odlog izvršbe, poleg verjetnega izkaza nastanka škode, upoštevati tudi drug kriterij, in sicer verjetnost obstoja zatrjevane pravice tretjega.

     
  • 16.
    VSL sklep I Cp 1692/2004
    30.11.2005
    nepravdno pravo
    VSL50637
    ZNP člen 35, 35/2, 122, 126, 35, 35/2, 122, 126. SPZ člen 70, 70/4, 70/5, 273, 273/1, 273/1-2, 273/2, 70, 70/4, 70/5, 273, 273/1, 273/1-2, 273/2.
    solastnina - stroški postopka
    Skupne stroške postopka za delitev stvari v solastnini predstavljajo

    tudi sodne takse za predlog in za sklep.

     
  • 17.
    VSL sklep I Cp 5727/2005
    30.11.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL51218
    ZIZ člen 65, 65/2, 65, 65/2.
    ugovor tretjega - pravni interes tretjega za vložitev
    Pogoj za vložitev tožbe za ugotovitev nedopustnosti izvršbe je

    negativna odločitev o ugovoru tretjega, ki mu je upnik nasprotoval.

    Vendar pa izvršilno sodišče v tem primeru ne izda napotitvenega

    sklepa, kot zmotno meni prvo sodišče (opirajoč se na načelno pravno

    mnenje, sprejeto v času veljavnosti Zakona o izvršilnem postopku,

    ZIP), marveč lahko tretji takšno tožbo vloži le v prekluzivnem roku

    30 dni od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora (2. odst. 65. čl.

    ZIZ). Pravni interes za tožbo tretji dokaže s pravnomočnim sklepom o

    zavrnitvi ugovora, pravdno sodišče pa mora preveriti, ali je tožba

    vložena v prekluzivnem roku iz 3. odst. 65. čl. ZIZ.

     
  • 18.
    VSL sklep IV Cpg 98/2005
    30.11.2005
    sodni register
    VSL05741
    ZSReg člen 33, 33.
    prekinitev postopka
    Po oceni pritožbenega sodišča niso podani zakonski pogoji za

    prekinitev postopka iz drugega odstavka 33. člena ZSReg, ker različna

    izražena stališča udeleženk registrskega postopka še ne pomenijo, da

    se med njima sporna tista relevantna dejstva, od katerih je odvisna

    odločitev o tem, ali je bl sklep skupščine o spremembi statuta

    sprejet s tako večino glasov, ki jo za spremembo statuta določata

    ZGS in statut.

     
  • 19.
    VSL sklep II Cp 2054/2005
    30.11.2005
    civilno procesno pravo
    VSL51003
    ZPP člen 18, 18/1, 18/2, 154, 154/1, 339, 339/2, 339/2- 3, 350, 350/2, 354, 354/2, 366, 458, 458/1, 18, 18/1, 18/2, 154, 154/1, 339, 339/2, 339/2- 3, 350, 350/2, 354, 354/2, 366, 458, 458/1. ZUP člen 2, 2/1, 113, 113/1, 213, 213/5, 2, 2/1, 113, 113/1, 213, 213/5.
    stroški izvedenca - sodna pristojnost - upravna pristojnost
    O stroških izvedenskega mnenja v upravnem postopku se odloči v tem

    postopku. Zato spis o teh stroških ne spada v sodno pristojnost.

     
  • 20.
    VSL sklep III Cp 5632/2005
    30.11.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48595
    ZIZ člen 24, 24/3, 37, 24, 24/3, 37. ZPP člen 208, 208/1, 208, 208/1.
    nadaljevanje postopka po dedičih
    Ob izdaji sklepa o nadaljevanju izvršilnega postopka prvostopno

    sodišče presoja le obstoj formalnih pogojev za nasledstvo v postopku,

    ne da bi se spuščalo v vsebinsko presojo, ali dedič sporno zadevo

    sploh pozna.

     
  • 1
  • od 18
  • >
  • >>