povrnitev negmotne škode - osebe, ki imajo v primeru smrti ali težke invalidnosti pravico do denarne odškodnine - pravno priznana škoda
Intenzivnost doživljanja izgube (žalosti) brata ali sestre, lahko
vpliva le na višino odmere zahtevane odškodnine, upoštevaje nanizana
merila in kriterije, ne morejo pa v sodbi ugotovljene okoliščine, da
duševne bolečine, ki sta jih tožnika utrpela ob bratovi smrti, ne
presegajo okvira takih bolečin, ki jih povprečen človek doživlja ob
izgubi bližnje osebe, oziroma da so bile te neizstopajoče, in da tudi
nista potrebovala pomoči strokovne osebe, odreči upravičenost obeh
oškodovancev do ustrezne satisfakcije zaradi pretrpljenih duševnih
bolečin.
ugovor tretjega - pravni interes tretjega za vložitev
Pogoj za vložitev tožbe za ugotovitev nedopustnosti izvršbe je
negativna odločitev o ugovoru tretjega, ki mu je upnik nasprotoval.
Vendar pa izvršilno sodišče v tem primeru ne izda napotitvenega
sklepa, kot zmotno meni prvo sodišče (opirajoč se na načelno pravno
mnenje, sprejeto v času veljavnosti Zakona o izvršilnem postopku,
ZIP), marveč lahko tretji takšno tožbo vloži le v prekluzivnem roku
30 dni od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora (2. odst. 65. čl.
ZIZ). Pravni interes za tožbo tretji dokaže s pravnomočnim sklepom o
zavrnitvi ugovora, pravdno sodišče pa mora preveriti, ali je tožba
vložena v prekluzivnem roku iz 3. odst. 65. čl. ZIZ.
napotitev na pravdo - pravno vprašanje - dejansko vprašanje - zahtevek dajalca socialne pomoči
Dedinja trdi, da je v obravnavani zadevi zaradi odločbe Ustavnega sodišča, ki je razveljavilo 128. člen Zakona o dedovanju, zakonodajalec pa v roku, ki mu ga je dalo Ustavno sodišče, nove ureditve ni sprejel, odpadla pravna podlaga, na podlagi katere bi lahko dajalec socialne pomoči prejeto pomoč uveljavljal v zapuščinskem postopku. Vprašanje, ali obstaja pravna podlaga za zahtevek dajalca pomoči ali ne, ni dejansko, temveč pravno vprašanje, zato napotitev na pravdo ni potrebna, temveč mora o njem odločiti zapuščinsko sodišče samo.
ZPP člen 353, 353. OZ člen 131, 131/1, 154, 154/1, 131, 131/1, 154, 154/1.
odškodninska odgovornost - dokazna ocena
Ker je odgovornost zavarovanca tožene stranke za prometno nezgodo dne
1.3.2005 po določbi 1. odst. 154. člena v zvezi s 1. odst. 131. člena
OZ krivdna, je obe sporni predpostavki odškodninske odgovornosti -
telesne bolečine in strah ter vzročno zvezo med njimi in prometno
nezgodo dne 1.3.2003 - dolžan dokazati tožnik. Ker ni uspel dokazati
ne ene ne druge, je sodišče prve stopnje njegov zahtevek utemeljeno
zavrnilo.
Sodišče prve stopnje pri odločanju o predlogu za odlog izvršbe na predlog tretjega ni upoštevalo 22. točke odločbe Ustavnega sodišča s številko U-I-110/03-16 z dne 14.04.2004, iz katere je razvidno, da bi moralo pri odločanju o predlogu tretjega za odlog izvršbe, poleg verjetnega izkaza nastanka škode, upoštevati tudi drug kriterij, in sicer verjetnost obstoja zatrjevane pravice tretjega.
ZIZ člen 189, 189/3, 201, 208, 209, 189, 189/3, 201, 208, 209. ZZK-1 člen 89, 89/2, 134, 89, 89/2, 134.
sklep o domiku - prodajni narok in domik
Pritožnik zahteva, da se v izpodbijani sklep doda še, da ima na
predmetni nepremičnini zastavno pravico, tega pa sodišče prve stopnje
v sklepu o domiku ni bilo dolžno ugotavljati. V sklepu o domiku
sodišče le razglasi, kateremu ponudniku se domakne nepremičnina (3.
odst. 189. člena ZIZ) ter odloči, katere v zemljiški knjigi vpisane
pravice in bremena se izbrišejo ob izročitvi nepremičnine kupcu (209.
člen ZIZ). Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu upoštevalo
vse navedene določbe - odločilo je kateremu ponudniku se predmetna
nepremičnina domakne, o izbrisu v zemljiško knjigo vpisanih pravic in
bremen ob izročitvi nepremičnine kupcu pa v izpodbijanem sklepu ni
navedlo ničesar, saj iz izpiska iz zemljiške knjige za predmetno
nepremičnino (C8 in C10) izhaja, da na predmetni nepremičnini niti ob
izdaji izpodbijanega sklepa, niti kasneje ni bila vpisana nobena
zastavna pravica.
V obravnavanem primeru je vprašanje veljavnosti sprejetih sklepov, ki
se nanašajo na spremembo osnovnega kapitala, predhodno vprašanje, od
katerega je odvisna materianopravna presoja pravilnosti predlaganih
vpisov.
Če so za rešitve predhodnega vprašanja v registrskem postopku, ki je
po svoji naravi nepravdni postopek, izpolnjeni v zakonu določeni
pogoji, to vprašanje reši registrsko sodišče. Pogoj je, da odločitev
o veljavnosti sklepov o poenostavljenem zmanjšanju osnovnega kapitala
in o povečanju osnovnega kapitala, ni odvisna od dejstev, ki so med
udeleženci sporna, saj o utemeljenosti relevantnih spornih dejstev
registrsko sodišče ne more odločati po pravilih, ki veljajo za
pravdni postopek.
V obravnavanem primeru je vprašanje veljavnosti sprejetih sklepov, ki
se nanašajo na spremembo osnovnega kapitala, predhodno vprašanje, od
katerega je odvisna materianopravna presoja pravilnosti predlaganih
vpisov.
Če so za rešitve predhodnega vprašanja v registrskem postopku, ki je
po svoji naravi nepravdni postopek, izpolnjeni v zakonu določeni
pogoji, to vprašanje reši registrsko sodišče. Pogoj je, da odločitev
o veljavnosti sklepov o poenostavljenem zmanjšanju osnovnega kapitala
in o povečanju osnovnega kapitala, ni odvisna od dejstev, ki so med
udeleženci sporna, saj o utemeljenosti relevantnih spornih dejstev
registrsko sodišče ne more odločati po pravilih, ki veljajo za
pravdni postopek.
ZIZ člen 189, 189/3, 201, 208, 209. ZZK-1 člen 134, 89, 89/2.
sklep o domiku
Pritožnik zahteva, da se v izpodbijani sklep doda še, da ima na
predmetni nepremičnini zastavno pravico, tega pa sodišče prve stopnje
v sklepu o domiku ni bilo dolžno ugotavljati. V sklepu o domiku
sodišče le razglasi, kateremu ponudniku se domakne nepremičnina (3.
odst. 189. člena ZIZ) ter odloči, katere v zemljiški knjigi vpisane
pravice in bremena se izbrišejo ob izročitvi nepremičnine kupcu (209.
člen ZIZ). Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu upoštevalo
vse navedene določbe - odločilo je kateremu ponudniku se predmetna
nepremičnina domakne, o izbrisu v zemljiško knjigo vpisanih pravic in
bremen ob izročitvi nepremičnine kupcu pa v izpodbijanem sklepu ni
navedlo ničesar, saj iz izpiska iz zemljiške knjige za predmetno
nepremičnino (C8 in C10) izhaja, da na predmetni nepremičnini niti ob
izdaji izpodbijanega sklepa, niti kasneje ni bila vpisana nobena
zastavna pravica.
Pritožba proti sklepu o vpisu pripojitve nima suspenzivnega učinka. Z
vpisom pripojitve pride do nastanka novega subjekta, zato ga je
mogoče izbrisati iz sodnega registra, le v primeru, njegovega
prenehanja, na način kot je previden za prenehanje gospodarskih družb
(stečaj, likvidacija, prenehanje pa določbah ZFPPod). V registrskem
postopku pa bi bilo mogoče na podlagi razveljavljenega sklepa o vpisu
pripojitve le ohraniti obstoj pripojene družbe z dopolnitvijo oziroma
odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti.
ZIZ člen 24, 24/3, 37, 24, 24/3, 37. ZPP člen 208, 208/1, 208, 208/1.
nadaljevanje postopka po dedičih
Ob izdaji sklepa o nadaljevanju izvršilnega postopka prvostopno
sodišče presoja le obstoj formalnih pogojev za nasledstvo v postopku,
ne da bi se spuščalo v vsebinsko presojo, ali dedič sporno zadevo
sploh pozna.
ZOR člen 99, 99/1, 100, 99, 99/1, 100. ZPP člen 341, 358, 358-4, 341, 358, 358-4.
nezgodno zavarovanje - razlaga pogodb
Iz Tabele invalidnosti tožene stranke (v nadaljevanju: Tabela)
izhaja, da je po točki I.5 Tabele zavarovanec upravičen do
zavarovalnine za hemiparezo glede na stopnjo le-te do 50%, po točki
I.7a pa je za postkontuzionalni sindrom z objektivnim nevrološkim
izvidom po klinično ugotovljeni kontuziji možganov upravičen do
zavarovalnine v višini 20%. V tabeli invalidnosti tožene stranke sta
tako ti dve postavki ločeni, zaradi tega pa je po presoji
pritožbenega sodišča potrebno zavarovancu priznati zavarovalnino po
vsaki izmed njih tudi v primeru ko je hemipareza posledica kontuzije
možganov po točki I.7a Tabele. Slednje dodatno potrjuje okoliščina,
da je zavarovanec ki je utrpel hemiparezo, ki ni posledica kontuzije
možganov, glede na njeno stopnjo upravičen tudi do 50% zavarovalnine.
Nelogične in v nasprotju z jezikovno razlago Tabele so zato
pritožbene navedbe o tem, da je hemipareza kot posledica kontuzije
možganov vključena v postkontuzionalni sindrom po I.7a točki tabele,
za kar je bila tožeči stranki zavarovalnina v celoti priznana in
izplačana. Po takšnem razlogovanju navedenih določb tabele bi bil
zavarovanec, ki bi utrpel najtežjo obliko hemipareze, ki pa ne bi
bila posledica kontuzije možganov (ali kakšne druge poškodbe, v
katero bi bila po razlogovanju tožene stranke hemiparzea tudi lahko
vključena) upravičen do 50% zavarovalnine, zavarovanec, ki pa bi
utrpel hemiparezo najhujše stopnje, a kot posledico kontuzije
možganov, pa bi bil za takšno hemiparezo in za vse ostale posledice
kontuzije možganov upravičen le do 20% zavarovalnine po točki I.7a
Tabele.
Sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo glede
odločitve o tem, ali je tožeča stranka upravičena do zavarovalnine iz
naslova anosmije. Iz V.38 točke Tabele izhaja, da je zavarovanec
upravičen do zavarovalnine zaradi anosmije, ki je posledica
verificirane frakture gornjega notranjega dela nosnega skeleta.
Navedena določba je po presoji pritožbenega sodišča jasna in
nedvoumna, zaradi česar jo je potrebo razlagati tako kot se glasi (1.
odst. 99. člena ZOR). Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo
materialno pravo (341. člen ZPP) s tem, ko je navedeno določbo
razlagalo po določbi 100. člena ZOR.
pravni pouk - pooblaščenec - zavrženje pritožbe - ugotovitvena tožba - pravna korist za vložitev
Zakon o pravdnem postopku ne predvideva posebnega opozorila stranki v
pravnem pouku zoper sodno odločbo, ki jo izda okrožno sodišče, da
mora biti v primeru, če bo pritožbo vložila po pooblaščencu,
pooblaščenec oseba iz tretjega odstavka 87. člena, glede na to, da je
tako v postopku pred okrožnim sodiščem kot v postopku pred višjim
sodiščem, pooblaščenec lahko le oseba, ki je opravila pravniški
državni izpit.
Navedene pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti z naknadnim lastnoročnim
strankinim podpisom pritožbe oziroma z odobritvijo pritožbe, v smislu
določbe drugega odstavka 98. člena ZPP. Tožnica ni oporočna in ne
zakonita dedinja po zapustnici, zato nima pravne koristi za
ugotavljanje neveljavnosti oporoke zapustnice, s katero je za dedinji
vsega svojega premoženja določila svoji vnukinji.
napad na uradno osebo, ko ta opravlja naloge varnosti
Policista sta izvajala odredbo sodišča za prisilno privedbo, kar je
naloga policije po 2. alineji 3. člena Zakona o policiji.
Pojem "naloge javne varnosti" izhaja še iz nekdaj veljavnega Zakona o
notranjih zadevah. Pomen pojma sicer ni opredeljen v 126. členu KZ,
vendar zato še ni nedoločen, saj v takšnih primerih sodišče lahko
razlaga pomen izrazov, uporabljenih v KZ, z uporabo razlagalnih
instrumentov, to pa je med drugim tudi na podlagi njihovega pomena,
ki je določen v drugih predpisih. Pri tem ni nujno, da je v teh
predpisih uporabljeni izraz (pojem) dobesedno enako opredeljen kot v
KZ, pač pa je pomembna njegova vsebina (tako sodba Vrhovnega sodišča
RS, I Ips 197/2000). Zato je sodišče prve stopnje v konkretnem
primeru ravnalo prav, ko se je pri opredelitvi nalog javne varnosti
sklicevalo na 3. člen Zakona o policiji in sicer po vsebini na 2.
alinejo tega člena.
nedovoljena proizvodnja in promet z orožjem ali razstrelilnimi snovmi
Gola hramba orožja, ki je posameznikom omejen,
je bila v kazensko zakonodajo vnešena z novelo KZ v letu
1999, zato je kaznivo dejanje v tej izvršitveni obliki
obstajalo tudi v času dejanja obtoženca, kar je tudi v
skladu z načelom pravne varnosti, na katerega se sklicujejo
pritožniki. Pri tem ni pomembno, če so enaki znaki določeni
tudi za prekršek. Hramba orožja pomeni uresničitev zakonitih
znakov kaznivega dejanja, zato niti ni pomembna pritožbena
navedba, da obtoženi pištole ni nikoli uporabil. Pri sami
hrambi, ki nedvomno predstavlja storitev kaznivega dejanja,
je namreč potrebno upoštevati, da bo orožje tudi
uporabljeno, če ne s strani storilca, pa katere druge osebe,
ki bi lahko prišla v posest tega orožja, zato se ob tem
teoretičnem izhodišču z določitvijo hrambe orožja kot
kaznivega dejanja tudi preprečuje trgovina z orožjem.
Upnik v tem izvršilnem postopku terja prav plačilo odškodnine in
pravdnih stroškov po pravnomočni sodbi Temeljnega sodišča v Mariboru,
Enota v Mariboru z dne 31.1.1991, opr. št. II P 179/90, s katero mu
je bilo prisojeno 850.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od
21.10.1991 zaradi nepremoženjske škode, ki mu je nastala med
služenjem vojnega roka na vojni vaji na Ptuju. Ker je sodišče prve
stopnje spregledalo, da v konkretni zadevi ni več razloga za
prekinitev postopka po ZSSuk in je upnikov predlog za nadaljevanje
postopka presojalo le na podlagi Zakona o preoblikovanju Sklada RS za
sukcesijo in ustanovitvi Javne agencije RS za nasledstvo je
pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo
in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.
Določba 509. člena ZGD namreč ne omogoča drugačnega prenehanja GIZ
kot z likvidacijskim postopkom. Za razliko od delniške družbe in
družbe z omejeno odgovornostjo (394. in naslednji členi, 456. člen
ZGD) zakonodajalec za GIZ prenehanja po skrajšanem postopku ni
predpisal.
S postavitvijo delavke istega sodišča, ki v tej zadevi odloča, za
začasnega zastopnika se postavi tudi vprašanje navzkrižja interesov
med zastopnikom in sodiščem, ki o zadevi odloča, kar pa lahko vzbudi
tudi dvom v nepristranost bodisi začasne zastopnice ali organa, ki
odloča.