1.

VSL sodba II Cp 4506/2005

30.11.2005

ODŠKODNINSKO PRAVO

VSL51728

ZPP člen 353, 353. OZ člen 131, 131/1, 154, 154/1, 131, 131/1, 154, 154/1.

odškodninska odgovornost - dokazna ocena

Ker je odgovornost zavarovanca tožene stranke za prometno nezgodo dne

1.3.2005 po določbi 1. odst. 154. člena v zvezi s 1. odst. 131. člena

OZ krivdna, je obe sporni predpostavki odškodninske odgovornosti -

telesne bolečine in strah ter vzročno zvezo med njimi in prometno

nezgodo dne 1.3.2003 - dolžan dokazati tožnik. Ker ni uspel dokazati

ne ene ne druge, je sodišče prve stopnje njegov zahtevek utemeljeno

zavrnilo.

 

3.

VSL sodba II Cp 574/2005

30.11.2005

ODŠKODNINSKO PRAVO

VSL50078

ZOR člen 200, 203, 200, 203. OZ člen 299, 299.

odškodnina za nepremoženjsko škodo - valorizacija - tek zamudnih obresti

Denarna odškodnina za negmotno škodo ni čista denarna terjatev,

temveč predstavlja denarno satisfakcijo za pravno priznane oblike

negmotne škode, zato bi moralo sodišče ob pravilni uporabi

materialnega prava upoštevati tudi realno vrednost že plačane

akontacije. Višje sodišče je pravdnima strankama prisodilo tudi

zakonske zamudne obresti od odmerjenih stroškov postopka, vendar šele

od zamude dalje, torej od prvega dne po poteku paricijskega roka.

Višje sodišče namreč ocenjuje, da načelno pravno mnenje Vrhovnega

sodišča Republike Slovenije z dne 26.12.1989 ne more biti več podlaga

za odločitev o teku zamudnih obresti. Po tem načelnem pravnem mnenju

je stranka, ki ima v pravdnem, nepravdnem in izvršilnem postopku

pravico do povračila stroškov postopka od nasprotne stranke,

upravičena tudi do obresti od teh stroškov po 1. odstavku 277. člena

ZOR, ki tečejo od izdaje odločbe sodišča, s katero je bila določena

obveznost plačila stroškov in njihova višina (Poročilo št. II/89,

str. 21). To mnenje je bilo sprejeto v času visoke inflacije. Zaradi

spremenjenih razmer zaradi zmanjšanja inflacije zlasti pa zaradi

prenehanja veljavnosti ZOR je treba na novo oceniti, ali je takšna

sodna praksa pravilna. Opozoriti je treba tudi, da je bil na podlagi

citiranega načelnega pravnega mnenja tudi dopolnjen Zakon o

izvršilnem postopku v letu 1990 in je v 20.a členu vseboval določbo o

plačilu zamudnih obresti, ki pa je sedaj veljavni ZIZ nima več. Zato

ni več pravne podlage za odločitev, da tečejo zamudne obresti od

stroškov postopka od izdaje odločbe sodišča dalje. Po 299. členu OZ

dolžnik pride v zamudo, če ne izpolni obveznosti v roku, ki je

določen za izpolnitev. Rok 15 dni za izpolnitev prične teči od

vročitve odločbe dalje, zato lahko zamudne obresti od stroškov

postopka začnejo teči šele prvi dan po poteku paricijskega roka.

 

5.

VSL sklep IV Cpg 55/2005

30.11.2005

sodni register

VSL05740

ZGD člen 521, 521/1, 521/3, 521, 521/1, 521/3.

vpis

Pritožba proti sklepu o vpisu pripojitve nima suspenzivnega učinka. Z

vpisom pripojitve pride do nastanka novega subjekta, zato ga je

mogoče izbrisati iz sodnega registra, le v primeru, njegovega

prenehanja, na način kot je previden za prenehanje gospodarskih družb

(stečaj, likvidacija, prenehanje pa določbah ZFPPod). V registrskem

postopku pa bi bilo mogoče na podlagi razveljavljenega sklepa o vpisu

pripojitve le ohraniti obstoj pripojene družbe z dopolnitvijo oziroma

odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti.

 

7.

VSL sklep III Cp 5632/2005

30.11.2005

CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO

VSL48595

ZIZ člen 24, 24/3, 37, 24, 24/3, 37. ZPP člen 208, 208/1, 208, 208/1.

nadaljevanje postopka po dedičih

Ob izdaji sklepa o nadaljevanju izvršilnega postopka prvostopno

sodišče presoja le obstoj formalnih pogojev za nasledstvo v postopku,

ne da bi se spuščalo v vsebinsko presojo, ali dedič sporno zadevo

sploh pozna.

 

9.

VSL sklep I Cp 5727/2005

30.11.2005

IZVRŠILNO PRAVO

VSL51218

ZIZ člen 65, 65/2, 65, 65/2.

ugovor tretjega - pravni interes tretjega za vložitev

Pogoj za vložitev tožbe za ugotovitev nedopustnosti izvršbe je

negativna odločitev o ugovoru tretjega, ki mu je upnik nasprotoval.

Vendar pa izvršilno sodišče v tem primeru ne izda napotitvenega

sklepa, kot zmotno meni prvo sodišče (opirajoč se na načelno pravno

mnenje, sprejeto v času veljavnosti Zakona o izvršilnem postopku,

ZIP), marveč lahko tretji takšno tožbo vloži le v prekluzivnem roku

30 dni od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora (2. odst. 65. čl.

ZIZ). Pravni interes za tožbo tretji dokaže s pravnomočnim sklepom o

zavrnitvi ugovora, pravdno sodišče pa mora preveriti, ali je tožba

vložena v prekluzivnem roku iz 3. odst. 65. čl. ZIZ.

 

11.

VSL sodba I Kp 772/2005

30.11.2005

kazensko materialno pravo

VSL22701

KZ člen 303, 303/1, 303, 303/1, 303, 303/1.

napad na uradno osebo, ko ta opravlja naloge varnosti

Policista sta izvajala odredbo sodišča za prisilno privedbo, kar je

naloga policije po 2. alineji 3. člena Zakona o policiji.

Pojem "naloge javne varnosti" izhaja še iz nekdaj veljavnega Zakona o

notranjih zadevah. Pomen pojma sicer ni opredeljen v 126. členu KZ,

vendar zato še ni nedoločen, saj v takšnih primerih sodišče lahko

razlaga pomen izrazov, uporabljenih v KZ, z uporabo razlagalnih

instrumentov, to pa je med drugim tudi na podlagi njihovega pomena,

ki je določen v drugih predpisih. Pri tem ni nujno, da je v teh

predpisih uporabljeni izraz (pojem) dobesedno enako opredeljen kot v

KZ, pač pa je pomembna njegova vsebina (tako sodba Vrhovnega sodišča

RS, I Ips 197/2000). Zato je sodišče prve stopnje v konkretnem

primeru ravnalo prav, ko se je pri opredelitvi nalog javne varnosti

sklicevalo na 3. člen Zakona o policiji in sicer po vsebini na 2.

alinejo tega člena.

 

13.

VSL sklep I Cp 3325/2005

30.11.2005

stvarno pravo - civilno procesno pravo

VSL51219

ZTLR člen 4, 4/1, 7, 7/1, 75, 78, 4, 4/1, 7, 7/1, 75, 78. ZPP člen 192, 192/1, 192/2, 357, 192, 192/1, 192/2, 357.

motenje posesti - ekonomski interes - smrt motilca dejanja - dediči motilca dejanja - podredni tožbeni zahtevek - subjektivna kumulacija zahtevkov

Tožeča stranka, ki s tožbo zahteva varstvo pred motenjem posesti, ker

je tožena stranka izkopala marjetice in trobentico, nima ekonomskega

interesa za pravdo, zato je treba njen tožbeni zahtevek zavrniti. Če

motilec dejanja umre, mora sodišče v sklepu, izdanem v motenjski

pravdi, v ugotovitvenem delu izreka navesti motilca posesti, medtem

ko morajo biti v restitucijskem in prepovednem delu zahtevka navedeni

dediči motilca posesti, vendar pod pogojem, da je tožena stranka

ustrezno prilagodila tožbeni zahtevek.

Subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkom pomeni, da tožeča stranka

zahteva, naj sodišče odloči o utemeljenosti tožbenega zahtevka zoper

drugo (podredno navedeno) toženo stranko, vendar le, če bi bil

zahtevek zoper prvo navedeno toženo stranko pravnomočno zavrnjen. Če

pa je tožbenemu zahtevku zoper primarno navedeno toženo stranko

ugodeno, o tožbenem zahtevku zoper podredno navedeno toženo stranko

ni treba odločati.

 

15.

VSL sklep I Cp 5704/2005

30.11.2005

civilno procesno pravo

VSL51224

ZPP člen 82, 82.

začasni zastopnik

S postavitvijo delavke istega sodišča, ki v tej zadevi odloča, za

začasnega zastopnika se postavi tudi vprašanje navzkrižja interesov

med zastopnikom in sodiščem, ki o zadevi odloča, kar pa lahko vzbudi

tudi dvom v nepristranost bodisi začasne zastopnice ali organa, ki

odloča.

 

17.

VSL sodba I Cp 4340/2005

30.11.2005

obligacijsko pravo

VSL51216

ZOR člen 99, 99/1, 100, 99, 99/1, 100. ZPP člen 341, 358, 358-4, 341, 358, 358-4.

nezgodno zavarovanje - razlaga pogodb

Iz Tabele invalidnosti tožene stranke (v nadaljevanju: Tabela)

izhaja, da je po točki I.5 Tabele zavarovanec upravičen do

zavarovalnine za hemiparezo glede na stopnjo le-te do 50%, po točki

I.7a pa je za postkontuzionalni sindrom z objektivnim nevrološkim

izvidom po klinično ugotovljeni kontuziji možganov upravičen do

zavarovalnine v višini 20%. V tabeli invalidnosti tožene stranke sta

tako ti dve postavki ločeni, zaradi tega pa je po presoji

pritožbenega sodišča potrebno zavarovancu priznati zavarovalnino po

vsaki izmed njih tudi v primeru ko je hemipareza posledica kontuzije

možganov po točki I.7a Tabele. Slednje dodatno potrjuje okoliščina,

da je zavarovanec ki je utrpel hemiparezo, ki ni posledica kontuzije

možganov, glede na njeno stopnjo upravičen tudi do 50% zavarovalnine.

Nelogične in v nasprotju z jezikovno razlago Tabele so zato

pritožbene navedbe o tem, da je hemipareza kot posledica kontuzije

možganov vključena v postkontuzionalni sindrom po I.7a točki tabele,

za kar je bila tožeči stranki zavarovalnina v celoti priznana in

izplačana. Po takšnem razlogovanju navedenih določb tabele bi bil

zavarovanec, ki bi utrpel najtežjo obliko hemipareze, ki pa ne bi

bila posledica kontuzije možganov (ali kakšne druge poškodbe, v

katero bi bila po razlogovanju tožene stranke hemiparzea tudi lahko

vključena) upravičen do 50% zavarovalnine, zavarovanec, ki pa bi

utrpel hemiparezo najhujše stopnje, a kot posledico kontuzije

možganov, pa bi bil za takšno hemiparezo in za vse ostale posledice

kontuzije možganov upravičen le do 20% zavarovalnine po točki I.7a

Tabele.

Sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo glede

odločitve o tem, ali je tožeča stranka upravičena do zavarovalnine iz

naslova anosmije. Iz V.38 točke Tabele izhaja, da je zavarovanec

upravičen do zavarovalnine zaradi anosmije, ki je posledica

verificirane frakture gornjega notranjega dela nosnega skeleta.

Navedena določba je po presoji pritožbenega sodišča jasna in

nedvoumna, zaradi česar jo je potrebo razlagati tako kot se glasi (1.

odst. 99. člena ZOR). Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo

materialno pravo (341. člen ZPP) s tem, ko je navedeno določbo

razlagalo po določbi 100. člena ZOR.

 

19.

VSL sklep I Cpg 1185/2003

30.11.2005

civilno procesno pravo

VSL05651

ZPP člen 190, 190/1, 190, 190/1. OZ člen 421, 421.

odtujitev stvari med pravdo

Pravilnost uporabe relevančne ali irelevančne teorije v primeru

odtujitve stvari ali pravice, o kateri teče pravda je odvisna od

konkretnih okoliščin primera. Zato je po stališču pritožbenega

sodišča, sodišče prve stopnje dolžno v postopku na prvi stopnji

pravdnima strankama razkriti, katero teorijo bo uporabilo in jim

predočiti tiste okoliščine, zaradi katerih šteje, da je uporaba

izbrane teorije primerna. Šele na podlagi takšnega razkritja imajo

namreč stranke možnost ustrezno prilagoditi svoje zahtevke in

obrambo. Iz podatkov v spisu izhaja, da sodišče prve stopnje ni

izvajalo postopka na zgoraj opisani način. To pa pomeni, da je

strankam vzelo možnost obravnavanja pred sodiščem, s čimer je storilo

bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odst. 339.

člena ZPP.