• Najdi
  • 1
  • od 18
  • >
  • >>
  • 1.
    VSL sklep III Cp 5681/05
    30.11.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49790
    ZIZ člen 189, 189/3, 201, 208, 209, 189, 189/3, 201, 208, 209. ZZK-1 člen 89, 89/2, 134, 89, 89/2, 134.
    sklep o domiku - prodajni narok in domik
    Pritožnik zahteva, da se v izpodbijani sklep doda še, da ima na

    predmetni nepremičnini zastavno pravico, tega pa sodišče prve stopnje

    v sklepu o domiku ni bilo dolžno ugotavljati. V sklepu o domiku

    sodišče le razglasi, kateremu ponudniku se domakne nepremičnina (3.

    odst. 189. člena ZIZ) ter odloči, katere v zemljiški knjigi vpisane

    pravice in bremena se izbrišejo ob izročitvi nepremičnine kupcu (209.

    člen ZIZ). Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu upoštevalo

    vse navedene določbe - odločilo je kateremu ponudniku se predmetna

    nepremičnina domakne, o izbrisu v zemljiško knjigo vpisanih pravic in

    bremen ob izročitvi nepremičnine kupcu pa v izpodbijanem sklepu ni

    navedlo ničesar, saj iz izpiska iz zemljiške knjige za predmetno

    nepremičnino (C8 in C10) izhaja, da na predmetni nepremičnini niti ob

    izdaji izpodbijanega sklepa, niti kasneje ni bila vpisana nobena

    zastavna pravica.

     
  • 2.
    VSL sklep I Cp 509/2005
    30.11.2005
    civilno procesno pravo
    VSL51195
    ZPP člen 87, 87/1, 87/3, 88, 89, 89/1, 89/2, 181, 181/1, 181/2, 274, 274/1, 87, 87/1, 87/3, 88, 89, 89/1, 89/2, 181, 181/1, 181/2, 274, 274/1.
    pravni pouk - pooblaščenec - zavrženje pritožbe - ugotovitvena tožba - pravna korist za vložitev
    Zakon o pravdnem postopku ne predvideva posebnega opozorila stranki v

    pravnem pouku zoper sodno odločbo, ki jo izda okrožno sodišče, da

    mora biti v primeru, če bo pritožbo vložila po pooblaščencu,

    pooblaščenec oseba iz tretjega odstavka 87. člena, glede na to, da je

    tako v postopku pred okrožnim sodiščem kot v postopku pred višjim

    sodiščem, pooblaščenec lahko le oseba, ki je opravila pravniški

    državni izpit.

    Navedene pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti z naknadnim lastnoročnim

    strankinim podpisom pritožbe oziroma z odobritvijo pritožbe, v smislu

    določbe drugega odstavka 98. člena ZPP. Tožnica ni oporočna in ne

    zakonita dedinja po zapustnici, zato nima pravne koristi za

    ugotavljanje neveljavnosti oporoke zapustnice, s katero je za dedinji

    vsega svojega premoženja določila svoji vnukinji.

     
  • 3.
    VSL sklep IV Cpg 80/2005
    30.11.2005
    sodni register
    VSL05753
    ZSReg člen 33, 33.
    prekinitev postopka
    Registrski postopek je po svoji naravi nepravdni postopek, ki ni

    namenjen ugotavljanju spornih dejstev v kontradiktornem postopku, ki

    je značilen za pravdni postopek.

     
  • 4.
    VSL sodba II Cp 4506/2005
    30.11.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL51728
    ZPP člen 353, 353. OZ člen 131, 131/1, 154, 154/1, 131, 131/1, 154, 154/1.
    odškodninska odgovornost - dokazna ocena
    Ker je odgovornost zavarovanca tožene stranke za prometno nezgodo dne

    1.3.2005 po določbi 1. odst. 154. člena v zvezi s 1. odst. 131. člena

    OZ krivdna, je obe sporni predpostavki odškodninske odgovornosti -

    telesne bolečine in strah ter vzročno zvezo med njimi in prometno

    nezgodo dne 1.3.2003 - dolžan dokazati tožnik. Ker ni uspel dokazati

    ne ene ne druge, je sodišče prve stopnje njegov zahtevek utemeljeno

    zavrnilo.

     
  • 5.
    VSL sklep IV Cpg 75/2005
    30.11.2005
    sodni register
    VSL05733
    ZSReg člen 33, 33.
    prekinitev postopka
    V obravnavanem primeru je vprašanje veljavnosti sprejetih sklepov, ki

    se nanašajo na spremembo osnovnega kapitala, predhodno vprašanje, od

    katerega je odvisna materianopravna presoja pravilnosti predlaganih

    vpisov.

    Če so za rešitve predhodnega vprašanja v registrskem postopku, ki je

    po svoji naravi nepravdni postopek, izpolnjeni v zakonu določeni

    pogoji, to vprašanje reši registrsko sodišče. Pogoj je, da odločitev

    o veljavnosti sklepov o poenostavljenem zmanjšanju osnovnega kapitala

    in o povečanju osnovnega kapitala, ni odvisna od dejstev, ki so med

    udeleženci sporna, saj o utemeljenosti relevantnih spornih dejstev

    registrsko sodišče ne more odločati po pravilih, ki veljajo za

    pravdni postopek.

     
  • 6.
    VSL sklep II Cpg 1046/2005
    30.11.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL07032
    ZIZ člen 73, 73/1, 73, 73/1.
    odlog izvršbe na predlog tretjega
    Sodišče prve stopnje pri odločanju o predlogu za odlog izvršbe na predlog tretjega ni upoštevalo 22. točke odločbe Ustavnega sodišča s številko U-I-110/03-16 z dne 14.04.2004, iz katere je razvidno, da bi moralo pri odločanju o predlogu tretjega za odlog izvršbe, poleg verjetnega izkaza nastanka škode, upoštevati tudi drug kriterij, in sicer verjetnost obstoja zatrjevane pravice tretjega.

     
  • 7.
    VSL sklep IV Cpg 87/2005
    30.11.2005
    sodni register
    VSL05750
    ZGD člen 509, 509.
    prenehanje družbe po skrajšanem postopku
    Določba 509. člena ZGD namreč ne omogoča drugačnega prenehanja GIZ

    kot z likvidacijskim postopkom. Za razliko od delniške družbe in

    družbe z omejeno odgovornostjo (394. in naslednji členi, 456. člen

    ZGD) zakonodajalec za GIZ prenehanja po skrajšanem postopku ni

    predpisal.

     
  • 8.
    VSL sklep III Cp 5264/2005
    30.11.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49777
    ZSSuk člen 15 č, 15 d, 15 č/3, 15 č, 15 d, 15 č/3.
    sukcesija - odškodninski zahtevek
    Upnik v tem izvršilnem postopku terja prav plačilo odškodnine in

    pravdnih stroškov po pravnomočni sodbi Temeljnega sodišča v Mariboru,

    Enota v Mariboru z dne 31.1.1991, opr. št. II P 179/90, s katero mu

    je bilo prisojeno 850.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od

    21.10.1991 zaradi nepremoženjske škode, ki mu je nastala med

    služenjem vojnega roka na vojni vaji na Ptuju. Ker je sodišče prve

    stopnje spregledalo, da v konkretni zadevi ni več razloga za

    prekinitev postopka po ZSSuk in je upnikov predlog za nadaljevanje

    postopka presojalo le na podlagi Zakona o preoblikovanju Sklada RS za

    sukcesijo in ustanovitvi Javne agencije RS za nasledstvo je

    pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo

    in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

     
  • 9.
    VSL sodba I Kp 772/2005
    30.11.2005
    kazensko materialno pravo
    VSL22701
    KZ člen 303, 303/1, 303, 303/1, 303, 303/1.
    napad na uradno osebo, ko ta opravlja naloge varnosti
    Policista sta izvajala odredbo sodišča za prisilno privedbo, kar je

    naloga policije po 2. alineji 3. člena Zakona o policiji.

    Pojem "naloge javne varnosti" izhaja še iz nekdaj veljavnega Zakona o

    notranjih zadevah. Pomen pojma sicer ni opredeljen v 126. členu KZ,

    vendar zato še ni nedoločen, saj v takšnih primerih sodišče lahko

    razlaga pomen izrazov, uporabljenih v KZ, z uporabo razlagalnih

    instrumentov, to pa je med drugim tudi na podlagi njihovega pomena,

    ki je določen v drugih predpisih. Pri tem ni nujno, da je v teh

    predpisih uporabljeni izraz (pojem) dobesedno enako opredeljen kot v

    KZ, pač pa je pomembna njegova vsebina (tako sodba Vrhovnega sodišča

    RS, I Ips 197/2000). Zato je sodišče prve stopnje v konkretnem

    primeru ravnalo prav, ko se je pri opredelitvi nalog javne varnosti

    sklicevalo na 3. člen Zakona o policiji in sicer po vsebini na 2.

    alinejo tega člena.

     
  • 10.
    VSL sodba II Cp 574/2005
    30.11.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50078
    ZOR člen 200, 203, 200, 203. OZ člen 299, 299.
    odškodnina za nepremoženjsko škodo - valorizacija - tek zamudnih obresti
    Denarna odškodnina za negmotno škodo ni čista denarna terjatev,

    temveč predstavlja denarno satisfakcijo za pravno priznane oblike

    negmotne škode, zato bi moralo sodišče ob pravilni uporabi

    materialnega prava upoštevati tudi realno vrednost že plačane

    akontacije. Višje sodišče je pravdnima strankama prisodilo tudi

    zakonske zamudne obresti od odmerjenih stroškov postopka, vendar šele

    od zamude dalje, torej od prvega dne po poteku paricijskega roka.

    Višje sodišče namreč ocenjuje, da načelno pravno mnenje Vrhovnega

    sodišča Republike Slovenije z dne 26.12.1989 ne more biti več podlaga

    za odločitev o teku zamudnih obresti. Po tem načelnem pravnem mnenju

    je stranka, ki ima v pravdnem, nepravdnem in izvršilnem postopku

    pravico do povračila stroškov postopka od nasprotne stranke,

    upravičena tudi do obresti od teh stroškov po 1. odstavku 277. člena

    ZOR, ki tečejo od izdaje odločbe sodišča, s katero je bila določena

    obveznost plačila stroškov in njihova višina (Poročilo št. II/89,

    str. 21). To mnenje je bilo sprejeto v času visoke inflacije. Zaradi

    spremenjenih razmer zaradi zmanjšanja inflacije zlasti pa zaradi

    prenehanja veljavnosti ZOR je treba na novo oceniti, ali je takšna

    sodna praksa pravilna. Opozoriti je treba tudi, da je bil na podlagi

    citiranega načelnega pravnega mnenja tudi dopolnjen Zakon o

    izvršilnem postopku v letu 1990 in je v 20.a členu vseboval določbo o

    plačilu zamudnih obresti, ki pa je sedaj veljavni ZIZ nima več. Zato

    ni več pravne podlage za odločitev, da tečejo zamudne obresti od

    stroškov postopka od izdaje odločbe sodišča dalje. Po 299. členu OZ

    dolžnik pride v zamudo, če ne izpolni obveznosti v roku, ki je

    določen za izpolnitev. Rok 15 dni za izpolnitev prične teči od

    vročitve odločbe dalje, zato lahko zamudne obresti od stroškov

    postopka začnejo teči šele prvi dan po poteku paricijskega roka.

     
  • 11.
    VSL sodba I Cp 4340/2005
    30.11.2005
    obligacijsko pravo
    VSL51216
    ZOR člen 99, 99/1, 100, 99, 99/1, 100. ZPP člen 341, 358, 358-4, 341, 358, 358-4.
    nezgodno zavarovanje - razlaga pogodb
    Iz Tabele invalidnosti tožene stranke (v nadaljevanju: Tabela)

    izhaja, da je po točki I.5 Tabele zavarovanec upravičen do

    zavarovalnine za hemiparezo glede na stopnjo le-te do 50%, po točki

    I.7a pa je za postkontuzionalni sindrom z objektivnim nevrološkim

    izvidom po klinično ugotovljeni kontuziji možganov upravičen do

    zavarovalnine v višini 20%. V tabeli invalidnosti tožene stranke sta

    tako ti dve postavki ločeni, zaradi tega pa je po presoji

    pritožbenega sodišča potrebno zavarovancu priznati zavarovalnino po

    vsaki izmed njih tudi v primeru ko je hemipareza posledica kontuzije

    možganov po točki I.7a Tabele. Slednje dodatno potrjuje okoliščina,

    da je zavarovanec ki je utrpel hemiparezo, ki ni posledica kontuzije

    možganov, glede na njeno stopnjo upravičen tudi do 50% zavarovalnine.

    Nelogične in v nasprotju z jezikovno razlago Tabele so zato

    pritožbene navedbe o tem, da je hemipareza kot posledica kontuzije

    možganov vključena v postkontuzionalni sindrom po I.7a točki tabele,

    za kar je bila tožeči stranki zavarovalnina v celoti priznana in

    izplačana. Po takšnem razlogovanju navedenih določb tabele bi bil

    zavarovanec, ki bi utrpel najtežjo obliko hemipareze, ki pa ne bi

    bila posledica kontuzije možganov (ali kakšne druge poškodbe, v

    katero bi bila po razlogovanju tožene stranke hemiparzea tudi lahko

    vključena) upravičen do 50% zavarovalnine, zavarovanec, ki pa bi

    utrpel hemiparezo najhujše stopnje, a kot posledico kontuzije

    možganov, pa bi bil za takšno hemiparezo in za vse ostale posledice

    kontuzije možganov upravičen le do 20% zavarovalnine po točki I.7a

    Tabele.

    Sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo glede

    odločitve o tem, ali je tožeča stranka upravičena do zavarovalnine iz

    naslova anosmije. Iz V.38 točke Tabele izhaja, da je zavarovanec

    upravičen do zavarovalnine zaradi anosmije, ki je posledica

    verificirane frakture gornjega notranjega dela nosnega skeleta.

    Navedena določba je po presoji pritožbenega sodišča jasna in

    nedvoumna, zaradi česar jo je potrebo razlagati tako kot se glasi (1.

    odst. 99. člena ZOR). Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo

    materialno pravo (341. člen ZPP) s tem, ko je navedeno določbo

    razlagalo po določbi 100. člena ZOR.

     
  • 12.
    VSL sodba I Cp 5570/2005
    30.11.2005
    civilno procesno pravo - obligacijsko pravo
    VSL50396
    ZPP člen 7, 7/1, 212, 7, 7/1, 212.
    dokazno breme
    Pritožbeno sodišče meni, da bi s tem, ko bi naročniku naložili, da v

    primeru zatrjevanja zlorabe njegove naročniške številke, to v

    konkretnem primeru tudi izkaže, naložili absolutno pretežko dokazno

    breme. Po oceni pritožbenega sodišča naročnik sam namreč ne more

    dokazati, kje v celotnem telekomunikacijskem sistemu naj bi prišlo do

    zlorabe. Dejansko močnejši položaj tožnice je torej tisti, ki ji v

    postopku pred sodiščem narekuje dokazno breme zatrjevanega dejstva.

    Tako po oceni pritožbenega sodišča v zgoraj opisani situaciji tožnica

    ne more zgolj trditi in dokazovati, da so bili klici opravljeni s

    toženčeve naročniške številke, ampak bi bila tožnica dolžna trditi in

    izkazati, da je bila toženčeva naročniška številka obremenjena s

    klicanjem prav s toženčevega telefonskega aparata. Tožnica bi torej

    morala trditi in izkazati, da večje število impulzov ni bilo

    posledica zlorabe.

     
  • 13.
    VSL sodba in sklep II Cp 4258/2005
    30.11.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL51012
    ZOR člen 201, 201/2, 201, 201/2.
    povrnitev negmotne škode - osebe, ki imajo v primeru smrti ali težke invalidnosti pravico do denarne odškodnine - pravno priznana škoda
    Intenzivnost doživljanja izgube (žalosti) brata ali sestre, lahko

    vpliva le na višino odmere zahtevane odškodnine, upoštevaje nanizana

    merila in kriterije, ne morejo pa v sodbi ugotovljene okoliščine, da

    duševne bolečine, ki sta jih tožnika utrpela ob bratovi smrti, ne

    presegajo okvira takih bolečin, ki jih povprečen človek doživlja ob

    izgubi bližnje osebe, oziroma da so bile te neizstopajoče, in da tudi

    nista potrebovala pomoči strokovne osebe, odreči upravičenost obeh

    oškodovancev do ustrezne satisfakcije zaradi pretrpljenih duševnih

    bolečin.

     
  • 14.
    VSL sklep I Cp 1692/2004
    30.11.2005
    nepravdno pravo
    VSL50637
    ZNP člen 35, 35/2, 122, 126, 35, 35/2, 122, 126. SPZ člen 70, 70/4, 70/5, 273, 273/1, 273/1-2, 273/2, 70, 70/4, 70/5, 273, 273/1, 273/1-2, 273/2.
    solastnina - stroški postopka
    Skupne stroške postopka za delitev stvari v solastnini predstavljajo

    tudi sodne takse za predlog in za sklep.

     
  • 15.
    VSL sklep II Cp 5094/2005
    30.11.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49776
    ZIZ člen 15, 35, 35/2, 100, 100/1, 15, 35, 35/2, 100, 100/1. ZPP člen 24, 24/2, 49, 365, 365-3, 24, 24/2, 49, 365, 365-3.
    krajevna pristojnost - izvršba na denarno terjatev dolžnika
    Ko gre za izvršbo na denarno terjatev, dolžnikov pa je več in imajo

    prebivališče na območjih različnih sodišč, je krajevno pristojno

    sodišče, ki je krajevno pristojno za enega med njimi.

     
  • 16.
    VSL sklep II Cp 2054/2005
    30.11.2005
    civilno procesno pravo
    VSL51003
    ZPP člen 18, 18/1, 18/2, 154, 154/1, 339, 339/2, 339/2- 3, 350, 350/2, 354, 354/2, 366, 458, 458/1, 18, 18/1, 18/2, 154, 154/1, 339, 339/2, 339/2- 3, 350, 350/2, 354, 354/2, 366, 458, 458/1. ZUP člen 2, 2/1, 113, 113/1, 213, 213/5, 2, 2/1, 113, 113/1, 213, 213/5.
    stroški izvedenca - sodna pristojnost - upravna pristojnost
    O stroških izvedenskega mnenja v upravnem postopku se odloči v tem

    postopku. Zato spis o teh stroških ne spada v sodno pristojnost.

     
  • 17.
    VSL sodba I Kp 1009/2005
    30.11.2005
    kazensko materialno pravo
    VSL22699
    KZ člen 310, 310/1, 310, 310/1, 310, 310/1.
    nedovoljena proizvodnja in promet z orožjem ali razstrelilnimi snovmi
    Gola hramba orožja, ki je posameznikom omejen,

    je bila v kazensko zakonodajo vnešena z novelo KZ v letu

    1999, zato je kaznivo dejanje v tej izvršitveni obliki

    obstajalo tudi v času dejanja obtoženca, kar je tudi v

    skladu z načelom pravne varnosti, na katerega se sklicujejo

    pritožniki. Pri tem ni pomembno, če so enaki znaki določeni

    tudi za prekršek. Hramba orožja pomeni uresničitev zakonitih

    znakov kaznivega dejanja, zato niti ni pomembna pritožbena

    navedba, da obtoženi pištole ni nikoli uporabil. Pri sami

    hrambi, ki nedvomno predstavlja storitev kaznivega dejanja,

    je namreč potrebno upoštevati, da bo orožje tudi

    uporabljeno, če ne s strani storilca, pa katere druge osebe,

    ki bi lahko prišla v posest tega orožja, zato se ob tem

    teoretičnem izhodišču z določitvijo hrambe orožja kot

    kaznivega dejanja tudi preprečuje trgovina z orožjem.

     
  • 18.
    VSL sklep I Cp 3325/2005
    30.11.2005
    stvarno pravo - civilno procesno pravo
    VSL51219
    ZTLR člen 4, 4/1, 7, 7/1, 75, 78, 4, 4/1, 7, 7/1, 75, 78. ZPP člen 192, 192/1, 192/2, 357, 192, 192/1, 192/2, 357.
    motenje posesti - ekonomski interes - smrt motilca dejanja - dediči motilca dejanja - podredni tožbeni zahtevek - subjektivna kumulacija zahtevkov
    Tožeča stranka, ki s tožbo zahteva varstvo pred motenjem posesti, ker

    je tožena stranka izkopala marjetice in trobentico, nima ekonomskega

    interesa za pravdo, zato je treba njen tožbeni zahtevek zavrniti. Če

    motilec dejanja umre, mora sodišče v sklepu, izdanem v motenjski

    pravdi, v ugotovitvenem delu izreka navesti motilca posesti, medtem

    ko morajo biti v restitucijskem in prepovednem delu zahtevka navedeni

    dediči motilca posesti, vendar pod pogojem, da je tožena stranka

    ustrezno prilagodila tožbeni zahtevek.

    Subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkom pomeni, da tožeča stranka

    zahteva, naj sodišče odloči o utemeljenosti tožbenega zahtevka zoper

    drugo (podredno navedeno) toženo stranko, vendar le, če bi bil

    zahtevek zoper prvo navedeno toženo stranko pravnomočno zavrnjen. Če

    pa je tožbenemu zahtevku zoper primarno navedeno toženo stranko

    ugodeno, o tožbenem zahtevku zoper podredno navedeno toženo stranko

    ni treba odločati.

     
  • 19.
    VSL sklep I Cp 5727/2005
    30.11.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL51218
    ZIZ člen 65, 65/2, 65, 65/2.
    ugovor tretjega - pravni interes tretjega za vložitev
    Pogoj za vložitev tožbe za ugotovitev nedopustnosti izvršbe je

    negativna odločitev o ugovoru tretjega, ki mu je upnik nasprotoval.

    Vendar pa izvršilno sodišče v tem primeru ne izda napotitvenega

    sklepa, kot zmotno meni prvo sodišče (opirajoč se na načelno pravno

    mnenje, sprejeto v času veljavnosti Zakona o izvršilnem postopku,

    ZIP), marveč lahko tretji takšno tožbo vloži le v prekluzivnem roku

    30 dni od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora (2. odst. 65. čl.

    ZIZ). Pravni interes za tožbo tretji dokaže s pravnomočnim sklepom o

    zavrnitvi ugovora, pravdno sodišče pa mora preveriti, ali je tožba

    vložena v prekluzivnem roku iz 3. odst. 65. čl. ZIZ.

     
  • 20.
    VSL sklep II Cp 4579/2005
    30.11.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50296
    ZOR člen 100, 100. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
    kršitev pogodbenih obveznosti - razlaga pogodb
    Po določbi 17. člena Pravil tožene stranke je prijavljenec dolžan v prijavo navesti resnične podatke o svojem zdravstvenem stanju, vendar pa vsaka kršitev te obveznosti po tej določbi še ne pripelje do izgube pravice do zavarovalnine. Le če je mogoče tožnikovo okvaro hrbtenice mogoče šteti za bolezen in le če je kasneje prišlo do njegove nezmožnosti za delo zaradi te zamolčane okvare oziroma bolezni, je tožnik na podlagi določbe 2. odst. 17. člena Pravil izgubil pravico do zavarovalnine zaradi te bolezni. Pri tem po presoji pritožbenega sodišča ni pomembna vsebina pojma "bolezen" kot ga opredeljuje medicinska stroka, ampak je pomembno, kaj sta stranki pri sklenitvi pogodbe s pojmom "bolezen" mislil, oziroma ali so bile v pojem "bolezen" po volji strank vključene tudi okvare.

     
  • 1
  • od 18
  • >
  • >>