• Najdi
  • 1
  • od 18
  • >
  • >>
  • 1.
    VSL sklep IV Cpg 75/2005
    30.11.2005
    sodni register
    VSL05733
    ZSReg člen 33, 33.
    prekinitev postopka
    V obravnavanem primeru je vprašanje veljavnosti sprejetih sklepov, ki

    se nanašajo na spremembo osnovnega kapitala, predhodno vprašanje, od

    katerega je odvisna materianopravna presoja pravilnosti predlaganih

    vpisov.

    Če so za rešitve predhodnega vprašanja v registrskem postopku, ki je

    po svoji naravi nepravdni postopek, izpolnjeni v zakonu določeni

    pogoji, to vprašanje reši registrsko sodišče. Pogoj je, da odločitev

    o veljavnosti sklepov o poenostavljenem zmanjšanju osnovnega kapitala

    in o povečanju osnovnega kapitala, ni odvisna od dejstev, ki so med

    udeleženci sporna, saj o utemeljenosti relevantnih spornih dejstev

    registrsko sodišče ne more odločati po pravilih, ki veljajo za

    pravdni postopek.

     
  • 2.
    VSL sklep IV Cpg 98/2005
    30.11.2005
    sodni register
    VSL05741
    ZSReg člen 33, 33.
    prekinitev postopka
    Po oceni pritožbenega sodišča niso podani zakonski pogoji za

    prekinitev postopka iz drugega odstavka 33. člena ZSReg, ker različna

    izražena stališča udeleženk registrskega postopka še ne pomenijo, da

    se med njima sporna tista relevantna dejstva, od katerih je odvisna

    odločitev o tem, ali je bl sklep skupščine o spremembi statuta

    sprejet s tako večino glasov, ki jo za spremembo statuta določata

    ZGS in statut.

     
  • 3.
    VSL sklep I Cpg 1185/2003
    30.11.2005
    civilno procesno pravo
    VSL05651
    ZPP člen 190, 190/1, 190, 190/1. OZ člen 421, 421.
    odtujitev stvari med pravdo
    Pravilnost uporabe relevančne ali irelevančne teorije v primeru

    odtujitve stvari ali pravice, o kateri teče pravda je odvisna od

    konkretnih okoliščin primera. Zato je po stališču pritožbenega

    sodišča, sodišče prve stopnje dolžno v postopku na prvi stopnji

    pravdnima strankama razkriti, katero teorijo bo uporabilo in jim

    predočiti tiste okoliščine, zaradi katerih šteje, da je uporaba

    izbrane teorije primerna. Šele na podlagi takšnega razkritja imajo

    namreč stranke možnost ustrezno prilagoditi svoje zahtevke in

    obrambo. Iz podatkov v spisu izhaja, da sodišče prve stopnje ni

    izvajalo postopka na zgoraj opisani način. To pa pomeni, da je

    strankam vzelo možnost obravnavanja pred sodiščem, s čimer je storilo

    bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odst. 339.

    člena ZPP.

     
  • 4.
    VSL sklep II Cp 1855/2005
    30.11.2005
    DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL50290
    ZD člen 128, 210, 210/1, 210/2, 210/3, 212, 212/1, 212/1-1, 128, 210, 210/1, 210/2, 210/3, 212, 212/1, 212/1-1.
    napotitev na pravdo - pravno vprašanje - dejansko vprašanje - zahtevek dajalca socialne pomoči
    Dedinja trdi, da je v obravnavani zadevi zaradi odločbe Ustavnega sodišča, ki je razveljavilo 128. člen Zakona o dedovanju, zakonodajalec pa v roku, ki mu ga je dalo Ustavno sodišče, nove ureditve ni sprejel, odpadla pravna podlaga, na podlagi katere bi lahko dajalec socialne pomoči prejeto pomoč uveljavljal v zapuščinskem postopku. Vprašanje, ali obstaja pravna podlaga za zahtevek dajalca pomoči ali ne, ni dejansko, temveč pravno vprašanje, zato napotitev na pravdo ni potrebna, temveč mora o njem odločiti zapuščinsko sodišče samo.

     
  • 5.
    VSL sklep I Cp 5704/2005
    30.11.2005
    civilno procesno pravo
    VSL51224
    ZPP člen 82, 82.
    začasni zastopnik
    S postavitvijo delavke istega sodišča, ki v tej zadevi odloča, za

    začasnega zastopnika se postavi tudi vprašanje navzkrižja interesov

    med zastopnikom in sodiščem, ki o zadevi odloča, kar pa lahko vzbudi

    tudi dvom v nepristranost bodisi začasne zastopnice ali organa, ki

    odloča.

     
  • 6.
    VSL sodba I Kp 772/2005
    30.11.2005
    kazensko materialno pravo
    VSL22701
    KZ člen 303, 303/1, 303, 303/1, 303, 303/1.
    napad na uradno osebo, ko ta opravlja naloge varnosti
    Policista sta izvajala odredbo sodišča za prisilno privedbo, kar je

    naloga policije po 2. alineji 3. člena Zakona o policiji.

    Pojem "naloge javne varnosti" izhaja še iz nekdaj veljavnega Zakona o

    notranjih zadevah. Pomen pojma sicer ni opredeljen v 126. členu KZ,

    vendar zato še ni nedoločen, saj v takšnih primerih sodišče lahko

    razlaga pomen izrazov, uporabljenih v KZ, z uporabo razlagalnih

    instrumentov, to pa je med drugim tudi na podlagi njihovega pomena,

    ki je določen v drugih predpisih. Pri tem ni nujno, da je v teh

    predpisih uporabljeni izraz (pojem) dobesedno enako opredeljen kot v

    KZ, pač pa je pomembna njegova vsebina (tako sodba Vrhovnega sodišča

    RS, I Ips 197/2000). Zato je sodišče prve stopnje v konkretnem

    primeru ravnalo prav, ko se je pri opredelitvi nalog javne varnosti

    sklicevalo na 3. člen Zakona o policiji in sicer po vsebini na 2.

    alinejo tega člena.

     
  • 7.
    VSL sklep IV Cpg 87/2005
    30.11.2005
    sodni register
    VSL05750
    ZGD člen 509, 509.
    prenehanje družbe po skrajšanem postopku
    Določba 509. člena ZGD namreč ne omogoča drugačnega prenehanja GIZ

    kot z likvidacijskim postopkom. Za razliko od delniške družbe in

    družbe z omejeno odgovornostjo (394. in naslednji členi, 456. člen

    ZGD) zakonodajalec za GIZ prenehanja po skrajšanem postopku ni

    predpisal.

     
  • 8.
    VSL sklep III Cp 5264/2005
    30.11.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49777
    ZSSuk člen 15 č, 15 d, 15 č/3, 15 č, 15 d, 15 č/3.
    sukcesija - odškodninski zahtevek
    Upnik v tem izvršilnem postopku terja prav plačilo odškodnine in

    pravdnih stroškov po pravnomočni sodbi Temeljnega sodišča v Mariboru,

    Enota v Mariboru z dne 31.1.1991, opr. št. II P 179/90, s katero mu

    je bilo prisojeno 850.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od

    21.10.1991 zaradi nepremoženjske škode, ki mu je nastala med

    služenjem vojnega roka na vojni vaji na Ptuju. Ker je sodišče prve

    stopnje spregledalo, da v konkretni zadevi ni več razloga za

    prekinitev postopka po ZSSuk in je upnikov predlog za nadaljevanje

    postopka presojalo le na podlagi Zakona o preoblikovanju Sklada RS za

    sukcesijo in ustanovitvi Javne agencije RS za nasledstvo je

    pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo

    in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

     
  • 9.
    VSL sklep II Cpg 1046/2005
    30.11.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL07032
    ZIZ člen 73, 73/1, 73, 73/1.
    odlog izvršbe na predlog tretjega
    Sodišče prve stopnje pri odločanju o predlogu za odlog izvršbe na predlog tretjega ni upoštevalo 22. točke odločbe Ustavnega sodišča s številko U-I-110/03-16 z dne 14.04.2004, iz katere je razvidno, da bi moralo pri odločanju o predlogu tretjega za odlog izvršbe, poleg verjetnega izkaza nastanka škode, upoštevati tudi drug kriterij, in sicer verjetnost obstoja zatrjevane pravice tretjega.

     
  • 10.
    VSL sklep I Cp 509/2005
    30.11.2005
    civilno procesno pravo
    VSL51195
    ZPP člen 87, 87/1, 87/3, 88, 89, 89/1, 89/2, 181, 181/1, 181/2, 274, 274/1, 87, 87/1, 87/3, 88, 89, 89/1, 89/2, 181, 181/1, 181/2, 274, 274/1.
    pravni pouk - pooblaščenec - zavrženje pritožbe - ugotovitvena tožba - pravna korist za vložitev
    Zakon o pravdnem postopku ne predvideva posebnega opozorila stranki v

    pravnem pouku zoper sodno odločbo, ki jo izda okrožno sodišče, da

    mora biti v primeru, če bo pritožbo vložila po pooblaščencu,

    pooblaščenec oseba iz tretjega odstavka 87. člena, glede na to, da je

    tako v postopku pred okrožnim sodiščem kot v postopku pred višjim

    sodiščem, pooblaščenec lahko le oseba, ki je opravila pravniški

    državni izpit.

    Navedene pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti z naknadnim lastnoročnim

    strankinim podpisom pritožbe oziroma z odobritvijo pritožbe, v smislu

    določbe drugega odstavka 98. člena ZPP. Tožnica ni oporočna in ne

    zakonita dedinja po zapustnici, zato nima pravne koristi za

    ugotavljanje neveljavnosti oporoke zapustnice, s katero je za dedinji

    vsega svojega premoženja določila svoji vnukinji.

     
  • 11.
    VSL sklep IV Cpg 55/2005
    30.11.2005
    sodni register
    VSL05740
    ZGD člen 521, 521/1, 521/3, 521, 521/1, 521/3.
    vpis
    Pritožba proti sklepu o vpisu pripojitve nima suspenzivnega učinka. Z

    vpisom pripojitve pride do nastanka novega subjekta, zato ga je

    mogoče izbrisati iz sodnega registra, le v primeru, njegovega

    prenehanja, na način kot je previden za prenehanje gospodarskih družb

    (stečaj, likvidacija, prenehanje pa določbah ZFPPod). V registrskem

    postopku pa bi bilo mogoče na podlagi razveljavljenega sklepa o vpisu

    pripojitve le ohraniti obstoj pripojene družbe z dopolnitvijo oziroma

    odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti.

     
  • 12.
    VSL sklep I Cp 1692/2004
    30.11.2005
    nepravdno pravo
    VSL50637
    ZNP člen 35, 35/2, 122, 126, 35, 35/2, 122, 126. SPZ člen 70, 70/4, 70/5, 273, 273/1, 273/1-2, 273/2, 70, 70/4, 70/5, 273, 273/1, 273/1-2, 273/2.
    solastnina - stroški postopka
    Skupne stroške postopka za delitev stvari v solastnini predstavljajo

    tudi sodne takse za predlog in za sklep.

     
  • 13.
    VSL sodba I Cp 5570/2005
    30.11.2005
    civilno procesno pravo - obligacijsko pravo
    VSL50396
    ZPP člen 7, 7/1, 212, 7, 7/1, 212.
    dokazno breme
    Pritožbeno sodišče meni, da bi s tem, ko bi naročniku naložili, da v

    primeru zatrjevanja zlorabe njegove naročniške številke, to v

    konkretnem primeru tudi izkaže, naložili absolutno pretežko dokazno

    breme. Po oceni pritožbenega sodišča naročnik sam namreč ne more

    dokazati, kje v celotnem telekomunikacijskem sistemu naj bi prišlo do

    zlorabe. Dejansko močnejši položaj tožnice je torej tisti, ki ji v

    postopku pred sodiščem narekuje dokazno breme zatrjevanega dejstva.

    Tako po oceni pritožbenega sodišča v zgoraj opisani situaciji tožnica

    ne more zgolj trditi in dokazovati, da so bili klici opravljeni s

    toženčeve naročniške številke, ampak bi bila tožnica dolžna trditi in

    izkazati, da je bila toženčeva naročniška številka obremenjena s

    klicanjem prav s toženčevega telefonskega aparata. Tožnica bi torej

    morala trditi in izkazati, da večje število impulzov ni bilo

    posledica zlorabe.

     
  • 14.
    VSL sklep II Cp 5094/2005
    30.11.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49776
    ZIZ člen 15, 35, 35/2, 100, 100/1, 15, 35, 35/2, 100, 100/1. ZPP člen 24, 24/2, 49, 365, 365-3, 24, 24/2, 49, 365, 365-3.
    krajevna pristojnost - izvršba na denarno terjatev dolžnika
    Ko gre za izvršbo na denarno terjatev, dolžnikov pa je več in imajo

    prebivališče na območjih različnih sodišč, je krajevno pristojno

    sodišče, ki je krajevno pristojno za enega med njimi.

     
  • 15.
    VSL sklep IV Cpg 80/2005
    30.11.2005
    sodni register
    VSL05753
    ZSReg člen 33, 33.
    prekinitev postopka
    Registrski postopek je po svoji naravi nepravdni postopek, ki ni

    namenjen ugotavljanju spornih dejstev v kontradiktornem postopku, ki

    je značilen za pravdni postopek.

     
  • 16.
    VSL sodba I Kp 1009/2005
    30.11.2005
    kazensko materialno pravo
    VSL22699
    KZ člen 310, 310/1, 310, 310/1, 310, 310/1.
    nedovoljena proizvodnja in promet z orožjem ali razstrelilnimi snovmi
    Gola hramba orožja, ki je posameznikom omejen,

    je bila v kazensko zakonodajo vnešena z novelo KZ v letu

    1999, zato je kaznivo dejanje v tej izvršitveni obliki

    obstajalo tudi v času dejanja obtoženca, kar je tudi v

    skladu z načelom pravne varnosti, na katerega se sklicujejo

    pritožniki. Pri tem ni pomembno, če so enaki znaki določeni

    tudi za prekršek. Hramba orožja pomeni uresničitev zakonitih

    znakov kaznivega dejanja, zato niti ni pomembna pritožbena

    navedba, da obtoženi pištole ni nikoli uporabil. Pri sami

    hrambi, ki nedvomno predstavlja storitev kaznivega dejanja,

    je namreč potrebno upoštevati, da bo orožje tudi

    uporabljeno, če ne s strani storilca, pa katere druge osebe,

    ki bi lahko prišla v posest tega orožja, zato se ob tem

    teoretičnem izhodišču z določitvijo hrambe orožja kot

    kaznivega dejanja tudi preprečuje trgovina z orožjem.

     
  • 17.
    VSL sklep I Cp 5727/2005
    30.11.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL51218
    ZIZ člen 65, 65/2, 65, 65/2.
    ugovor tretjega - pravni interes tretjega za vložitev
    Pogoj za vložitev tožbe za ugotovitev nedopustnosti izvršbe je

    negativna odločitev o ugovoru tretjega, ki mu je upnik nasprotoval.

    Vendar pa izvršilno sodišče v tem primeru ne izda napotitvenega

    sklepa, kot zmotno meni prvo sodišče (opirajoč se na načelno pravno

    mnenje, sprejeto v času veljavnosti Zakona o izvršilnem postopku,

    ZIP), marveč lahko tretji takšno tožbo vloži le v prekluzivnem roku

    30 dni od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora (2. odst. 65. čl.

    ZIZ). Pravni interes za tožbo tretji dokaže s pravnomočnim sklepom o

    zavrnitvi ugovora, pravdno sodišče pa mora preveriti, ali je tožba

    vložena v prekluzivnem roku iz 3. odst. 65. čl. ZIZ.

     
  • 18.
    VSL sklep II Cp 4579/2005
    30.11.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50296
    ZOR člen 100, 100. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
    kršitev pogodbenih obveznosti - razlaga pogodb
    Po določbi 17. člena Pravil tožene stranke je prijavljenec dolžan v prijavo navesti resnične podatke o svojem zdravstvenem stanju, vendar pa vsaka kršitev te obveznosti po tej določbi še ne pripelje do izgube pravice do zavarovalnine. Le če je mogoče tožnikovo okvaro hrbtenice mogoče šteti za bolezen in le če je kasneje prišlo do njegove nezmožnosti za delo zaradi te zamolčane okvare oziroma bolezni, je tožnik na podlagi določbe 2. odst. 17. člena Pravil izgubil pravico do zavarovalnine zaradi te bolezni. Pri tem po presoji pritožbenega sodišča ni pomembna vsebina pojma "bolezen" kot ga opredeljuje medicinska stroka, ampak je pomembno, kaj sta stranki pri sklenitvi pogodbe s pojmom "bolezen" mislil, oziroma ali so bile v pojem "bolezen" po volji strank vključene tudi okvare.

     
  • 19.
    VSL sodba I Cp 4340/2005
    30.11.2005
    obligacijsko pravo
    VSL51216
    ZOR člen 99, 99/1, 100, 99, 99/1, 100. ZPP člen 341, 358, 358-4, 341, 358, 358-4.
    nezgodno zavarovanje - razlaga pogodb
    Iz Tabele invalidnosti tožene stranke (v nadaljevanju: Tabela)

    izhaja, da je po točki I.5 Tabele zavarovanec upravičen do

    zavarovalnine za hemiparezo glede na stopnjo le-te do 50%, po točki

    I.7a pa je za postkontuzionalni sindrom z objektivnim nevrološkim

    izvidom po klinično ugotovljeni kontuziji možganov upravičen do

    zavarovalnine v višini 20%. V tabeli invalidnosti tožene stranke sta

    tako ti dve postavki ločeni, zaradi tega pa je po presoji

    pritožbenega sodišča potrebno zavarovancu priznati zavarovalnino po

    vsaki izmed njih tudi v primeru ko je hemipareza posledica kontuzije

    možganov po točki I.7a Tabele. Slednje dodatno potrjuje okoliščina,

    da je zavarovanec ki je utrpel hemiparezo, ki ni posledica kontuzije

    možganov, glede na njeno stopnjo upravičen tudi do 50% zavarovalnine.

    Nelogične in v nasprotju z jezikovno razlago Tabele so zato

    pritožbene navedbe o tem, da je hemipareza kot posledica kontuzije

    možganov vključena v postkontuzionalni sindrom po I.7a točki tabele,

    za kar je bila tožeči stranki zavarovalnina v celoti priznana in

    izplačana. Po takšnem razlogovanju navedenih določb tabele bi bil

    zavarovanec, ki bi utrpel najtežjo obliko hemipareze, ki pa ne bi

    bila posledica kontuzije možganov (ali kakšne druge poškodbe, v

    katero bi bila po razlogovanju tožene stranke hemiparzea tudi lahko

    vključena) upravičen do 50% zavarovalnine, zavarovanec, ki pa bi

    utrpel hemiparezo najhujše stopnje, a kot posledico kontuzije

    možganov, pa bi bil za takšno hemiparezo in za vse ostale posledice

    kontuzije možganov upravičen le do 20% zavarovalnine po točki I.7a

    Tabele.

    Sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo glede

    odločitve o tem, ali je tožeča stranka upravičena do zavarovalnine iz

    naslova anosmije. Iz V.38 točke Tabele izhaja, da je zavarovanec

    upravičen do zavarovalnine zaradi anosmije, ki je posledica

    verificirane frakture gornjega notranjega dela nosnega skeleta.

    Navedena določba je po presoji pritožbenega sodišča jasna in

    nedvoumna, zaradi česar jo je potrebo razlagati tako kot se glasi (1.

    odst. 99. člena ZOR). Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo

    materialno pravo (341. člen ZPP) s tem, ko je navedeno določbo

    razlagalo po določbi 100. člena ZOR.

     
  • 20.
    VSL sklep II Cp 2054/2005
    30.11.2005
    civilno procesno pravo
    VSL51003
    ZPP člen 18, 18/1, 18/2, 154, 154/1, 339, 339/2, 339/2- 3, 350, 350/2, 354, 354/2, 366, 458, 458/1, 18, 18/1, 18/2, 154, 154/1, 339, 339/2, 339/2- 3, 350, 350/2, 354, 354/2, 366, 458, 458/1. ZUP člen 2, 2/1, 113, 113/1, 213, 213/5, 2, 2/1, 113, 113/1, 213, 213/5.
    stroški izvedenca - sodna pristojnost - upravna pristojnost
    O stroških izvedenskega mnenja v upravnem postopku se odloči v tem

    postopku. Zato spis o teh stroških ne spada v sodno pristojnost.

     
  • 1
  • od 18
  • >
  • >>