inšpekcijski postopek - postopek nadzora - pristojnost inšpektorja - ničnost - izvršljivost
Sodišče v obravnavani zadevi sodi, da je treba v primeru ZEKom-1 pristojnost za nadzor obravnavati ne le ob upoštevanju dikcije 224. člena ZEKom-1, ampak tudi glede na siceršnje pristojnosti agencije, ki so usmerjene v vzpostavitev stanja po tem zakonu. ZEKom-1 namreč izrecno predvideva, da lahko agencija posega v vsebino pogodbenih razmerij, v katera vstopa operater s pomembno tržno močjo.
Sodišče ob tako pomanjkljivi obrazložitvi ne more preizkusiti zakonitosti odločbe, saj iz nje ni nedvoumno razvidno, katera ravnanja toženka pričakuje od zavezanca, da bo odločba izvršena.
telekomunikacije - postopek nadzora oseb, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja oziroma storitve - regulatorna odločba - izrek upravne odločbe
Izrek regulatorne odločbe natančno določa, kaj so vodilni proizvodi, pri čemer kot relevantno ločuje zgolj vrsto omrežja (bakreno ali optično). Ne določa pa, da se v primeru preizkusa gospodarske ponovljivosti kot en maloprodajni proizvod upoštevajo vsi v maloprodajni ponudbi tožnika ponujeni proizvodi, ki imajo enako hitrost in tehnologijo kot tisti proizvod, ki je po kriterijih iz 10.b točke izreka ocenjen kot vodilni oziroma da se pri preizkusu gospodarske ponovljivosti vsi maloprodajni proizvodi, ki imajo enako hitrost in tehnologijo kot vodilni, obravnavajo kot en (isti) proizvod.
elektronske komunikacije - spor med operaterjem in končnim uporabnikom - sprememba splošnih pogojev - odstop od pogodbe - plačilo storitev - pogodbena kazen
Iz jezikovne razlage tretjega odstavka 129. člena ZEKom-1 povsem jasno izhaja, da so naročniki v primeru prekinitve naročniškega razmerja zaradi enostranske spremembe pogojev dolžni izpolniti vse neplačane obveznosti, ki so nastale do trenutka prekinitve pogodbe. Te obveznosti pomenijo na primer plačilo neplačanih računov za storitve opravljene do prekinitve pogodbe in podobno, ni pa pojem zapadlih in neplačanih obveznosti enak pojmu povrnitve ugodnosti.
postopek nadzora - operater s pomembno tržno močjo - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Sodišče kot neutemeljeno zavrača stališče toženke, da za zagotovitev pravice do izjave ni relevantno, iz katerega postopka dokument izvira, ampak naj bi bilo pomembno zgolj to, da je bil tožnik z njegovo vsebino v celoti seznanjen. Strinja se s tožnikom, da je toženka s tem, ko je v tem postopku kot dokaz uporabila neformalno pridobljeno poročilo A., ki ga je obravnavala kot izvedensko mnenje, kršila njegovo pravico do izjave (3. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). Gre za absolutno bistveno kršitev postopka, zaradi česar sodišče ne ugotavlja, ali je ta kršitev sploh vplivala na zakonitost odločbe. S temi kršitvami namreč zakonodajalec varuje druge pravne dobrine kot zgolj pravilnost upravne odločbe.
ZEKom-1 člen 57, 57/2. ZUS-1 člen 37, 37/1. ZUP člen 279, 279/1, 279/1-3.
dodelitev radijske frekvence - ničnost odločbe
V tej zadevi izrek izpodbijane odločbe nasprotuje pravnemu redu, saj v posameznih točkah spreminja izrek odločbe, ki sploh ne velja več. Zato je odločba neizvršljiva, saj ni več ničesar, kar bi bilo mogoče spremeniti.
upravni spor - tožnik v upravnem sporu - aktivna legitimacija - stranka v postopku izdaje izpodbijanega akta - subsidiarni upravni spor - zavrženje tožbe
O tem, da je status stranke v upravnem sporu pogojen z njenim položajem v upravnem postopku, je bilo prelitega že veliko črnila. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v številnih odločitvah poudarilo, da lahko oseba to doseže le v upravnem postopku (pod predpostavkami iz 43. člena in v postopkih po 142. členu oziroma 229. členu ZUP). Zoper dokončen sklep, s katerim je bila osebi zavrnjena pravica do udeležbe v postopku izdaje upravnega akta, lahko vloži tožbo tista oseba, kateri je bila pravica do udeležbe v postopku s tem sklepom zavrnjena (drugi odstavek 17. člena ZUS-1). V primeru, da je postopek prej končan, lahko predlaga obnovo (9. točka 260. člena ZUP). Zapisano pomeni, da mora biti vprašanje, ali se nekdo lahko udeleži (tujega) postopka, rešeno med upravnim postopkom. S tem je zagotovljena pravica do pravnega sredstva in/ali sodnega varstva.
Pri tem ni pomembno, ali bi oseba morala biti udeležena v upravnem postopku. Ključno je le, ali je bila stranka ali stranski udeleženec. Z drugimi besedami, sodišče v predhodnem preizkusu tožbe ne preverja, ali bi tožeča stranka morala imeti položaj stranke ali stranske udeleženke v upravnem postopku, temveč samo, ali je tak položaj imela.
Zoper upravne akte iz 2. člena ZUS-1 ni mogoč upravni spor po 4. členu ZUS-1, saj je sodno varstvo že zagotovljeno v okviru rednega upravnega spora zaradi nezakonitosti upravnega akta, v okviru katerega se presoja tudi kršitev človekovih pravic.
spor med operaterjem in končnim uporabnikom - naročniško razmerje - sprememba pogojev - enostranska sprememba pogojev
Upoštevaje citirano določbo ZEKom-1 sodišče ugotavlja, da je bilo naročniško razmerje, ker tožnik odstopnega upravičenja ni izkoristil in od naročniške pogodbe ni odstopil, po preteku 30 dni od objave sprememb spremenjeno tako, da navedeni paket ne zajema več takšnega števila programov, kot je bilo dogovorjeno pred spremembo pogodbe. Toženka je zato pravilno odločila, da ne obstaja pravna podlaga za znižanje naročnine oziroma da bi lahko A., d. o. o. le prostovoljno znižal naročnino, tega pa mu ob odsotnosti zakonske prisile ni mogoče naložiti.
elektronske komunikacije - spor med operaterjem in končnim uporabnikom - zagotavljanje varnosti omrežja oziroma storitev - goljufija (prevara) - odgovornost operaterja
Drugega odstavka 146. člena ZEKom-1 ni mogoče razlagati tako, da bi širil odgovornost operaterja onkraj varnosti omrežja oziroma telekomunikacijskih storitev v tehničnem smislu, saj bi to smiselno pomenilo širitev njegove odgovornosti na vsebino komunikacije.
ZEKom-1 člen 223, 223/1, 224, 224/1, 224/2. ZIN člen 32. ZUP člen 279, 279/1, 279/1-1, 279/1-3.
telekomunikacije - regulatorna odločba - ničnost odločbe - napačna uporaba materialnega prava - izrek odločbe - pravnomočnost
Po presoji sodišča je razlaga regulatorne odločbe, ki je v tem primeru "materialno pravo",ki ga je treba uporabiti, napačna, saj njen izrek, ki je edini relevanten, natančno določa, kaj so vodilni proizvodi, pri čemer kot relevantno ločuje zgolj vrsto omrežja (bakreno ali optično). Ne določa pa, da se v primeru preskusa gospodarske ponovljivosti kot en maloprodajni proizvod upoštevajo vsi, v maloprodajni ponudbi tožnika ponujeni proizvodi, ki imajo enako hitrost in tehnologijo kot tisti proizvod, ki je po kriterijih iz 10.b točke izreka ocenjen kot vodilni oziroma da se pri preskusu gospodarske ponovljivosti vsi maloprodajni proizvodi, ki imajo enako hitrost in tehnologijo kot vodilni, obravnavajo kot isti proizvod.
Sklicevanje na obrazložitev regulatne odločbe ne more biti pravno upoštevno, saj mora biti pravilo, ki ga je treba upoštevati, oblikovano v izreku, ker se o pravici oziroma obveznosti odloči z izrekom oziroma dispozitivom odločbe. Materialno pravnomočen postane samo izrek odločbe, s katerim se glede na ugotovljeno dejansko stanje v konkretnem primeru odloči o pravni posledici, ki sledi iz abstraktne pravne norme. Drugi sestavni deli odločbe, na primer obrazložitev, pouk o pravnem sredstvu, ne postanejo pravnomočni.5 Sodišče se zato strinja s tožnikom, da je toženka, ker pri izračunu gospodarske ponovljivosti ni upoštevala tistih kriterijev, ki so določeni v 10.b točki izreka regulatorne odločbe, kršila prvi odstavek 224. člena ZEKom-1.
spor med operaterjem in končnim uporabnikom - naročniška pogodba - odstop od naročniške pogodbe - plačilo storitev - sprememba pogojev poslovanja
ZEKom-1 je dopustil operaterju, da pogodbo spremeni enostransko, tj. neodvisno od volje naročnika (ki je voljno pristal le na tisto vsebino pogodbe, kakršna je bila ob njeni sklenitvi), pa je to situacijo uravnotežil na ta način, da je dal naročniku možnost, da od enostransko spremenjene pogodbe odstopi, ne da bi imel operater pravico, da mu s tem v zvezi karkoli zaračuna. Ravno taka ureditev prinaša uravnoteženje naročnikovega položaja (ki enostranske spremembe pogodbe ne more uveljaviti) z operaterjevim. Ker gre za kogentno ureditev, toženka pravilno opozarja, da se tožnik ne more sklicevati na določbe splošnih pogojev, saj so pogodbene določbe, ki so v nasprotju z zakonsko ureditvijo, nične (86. člen OZ), prav tako pa so nične določbe pogodbe, ki vsebujejo pogodbene pogoje, ki so nepošteni do potrošnika (23. člen Zakona o varstvu potrošnikov). Določbe splošnih pogojev pogodbe, ki so v nasprotju z zakonsko ureditvijo, ki naročniku izrecno daje določeno pravico (ki bi mu jo pogodba odrekla) so brez dvoma nepoštene do potrošnika.
ZEKom-1 člen 57, 57/2. ZUS-1 člen 37, 37/2. ZUP člen 279, 279/1, 279/1-3.
dodelitev radijske frekvence - ničnost odločbe
V tej zadevi izrek izpodbijane odločbe nasprotuje pravnemu redu, saj v posameznih točkah spreminja izrek odločbe, ki sploh ne velja več. Zato je odločba neizvršljiva, saj ni več ničesar, kar bi bilo mogoče spremeniti.
ZAvMS člen 38, 38/1, 38/3, 38/5. ZZUSUDJZ člen 2. Pravilnik o načinu izračuna plačil na podlagi dovoljenja za izvajanje televizijske dejavnosti oziroma vpisa v uradno evidenco ponudnikov avdiovizualnih medijskih storitev na zahtevo (2012) člen 1.
izvajanje televizijske dejavnosti - odmera letnega plačila - zakonsko določen rok - zamuda roka
Pravna teorija in sodna praksa sta si že dlje časa enotni v stališču, da je dokazno breme (praviloma) na tistem, ki zatrjuje obstoj, in ne na tistem, ki zatrjuje neobstoj dejstva (prvi odstavek 22. člena ZUS-1, prvi odstavek 7. člena in 212. člen ZPP). Tožena stranka je prejem Dopisa tožnika zanikala. To pomeni, da se je trditveno in dokazno breme o tem, da je 18. 2. 2020 posredoval podatke o televizijski dejavnosti v letu 2019, prevalilo na tožnika. Slednji ni podal nobenih drugih (določnih) trditev; sploh ni odgovoril na to nasprotovanje tožene stranke. Na glavni obravnavi je le ponovil, da ga je poslal; pripomnil je še, da je to storil po pošti. Navedenega tudi ni dokazal. Vsebina Pojasnila in sam Dopis ne omogočata sklepa, da je bil 18. 2. 2020 poslan (ali na drug način izročen) toženi stranki.
poštne storitve - izvajanje univerzalnih poštnih storitev - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - težko popravljiva škoda - javni interes
Tožeča stranka pojem težko popravljive škode v predlogu za izdajo začasne odredbe pretežno utemeljuje na predpostavki, da v primeru izvršitve obveznosti, naložene z izpodbijano odločbo, več ne bo mogla izvajati storitve „blagovno pismo“ kot komercialne storitve, in nato iz tega izpeljuje zatrjevano izgubo tržnega deleža ter prometa.Ker se tožeči stranki nalaga zgolj, da zagotovi prenos blaga znotraj univerzalne poštne storitve v notranjem in mednarodnem poštnem prometu v enakih masnih stopnjah in po enakih cenah, kot je to zagotavljala na dan 31. 12. 2020, sodišče ocenjuje, da ne gre za težko popravljivo škodo tudi iz razloga, ker je do navedenega datuma tožeča stranka lahko normalno poslovala.
Glede na navedeno dejavnost, ki jo izvaja tožnik, ne sodi med javne službe, tožnik pa tudi ni organiziran tako, da bi javno službo lahko izvajal oziroma tega, da mu je bila dodeljena koncesija za opravljanje javne službe, niti ne zatrjuje. Zato je toženka po presoji sodišča prejemek pravilno uvrstila med prihodke od televizijske dejavnosti. Drži sicer trditev tožnika, da se obravnavani prejemek po ZAvMS-B ne šteje več za prihodek iz televizijske dejavnosti, saj 38. člen ZAvMS po spremembi izrecno našteva prihodke, ki se vštevajo v osnovo za odmero, med njimi pa ni prejemkov, ki jih izdajatelj prejme za sofinanciranje programa od države. Vendar se ta ureditev, kot je sodišče že pojasnilo, v tej zadevi ne uporablja, saj se postopki, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, končajo po predpisih, ki so veljali do uveljavitve tega zakona (43. člen ZAvMS-B).
telekomunikacijska infrastruktura - skupna gradnja - spor med operaterji - odmik - cevovodi - delitev stroškov
Po presoji sodišča je pri odločanju o delitvi stroškov, ki nastanejo zaradi večjega obsega del, relevanten vzrok za to povečanje oziroma za višje stroške. Zato bi bila odločitev, da en operater nosi sorazmerno višji delež stroškov, upravičena, če bi dodaten obseg nastal izključno na zahtevo tega operaterja, ne pa tudi, kadar so večji obseg del oziroma višji stroški posledica zahtev stroke, ki tak, večji obseg predpisuje zaradi udeležbe dveh operaterjev, ali je potreben iz drugih razlogov, ki so na strani zgolj enega od udeležencev gradnje. V tem primeru namreč niti ne gre več za skupen strošek, ampak za strošek enega operaterja.
ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-7, 6/1-8. ZEKom-1 člen 206, 206/1, 206/1-11.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - upravni postopek
Če je enkrat upravni postopek zaključen z dokončno odločbo, pa četudi ta še ni pravnomočna zaradi vložitve tožbe v upravnem sporu, zaradi odprtega upravnega spora ni mogoče trditi, da bi razkritje odločbe škodovalo izvedbi upravnega postopka. Upravni postopek se z izdajo dokončne odločbe zaključi, v primeru, da je v upravnem sporu tožbi ugodeno in da je odločba odpravljena in vrnjena upravnemu organu v nov postopek, pa gre že za nov ponovljeni upravni postopek v isti zadevi in šele v tem primeru je zopet relevantna presoja, ali je podana izjema iz 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
elektronske komunikacije - spor med operaterjem in končnim uporabnikom - odstop od pogodbe
Utemeljeno je tožnica zavrnila tožničin predlog, naj prizadeti stranki naloži odklop priključka in vgradnjo doze za optični kabel oziroma razpeljavo novega kabla na tožničinem naslovu. Toženka se utemeljeno sklicuje na neobstoj pogodbenega razmerja med tožnico in prizadeta stranko, na podlagi katerega bi bilo mogoče operaterju naložiti izvedbo takšnih del.
ZEKom-1 člen 45, 45/6, 47, 47/2, 49, 51, 192, 192/1. ZUS-1 člen 4, 36, 36/1, 36/1-4.
dodelitev radijske frekvence - javni razpis za dodelitev radijske frekvence - odločba o dodelitvi radijskih frekvenc - javna dražba - plačilo nadomestila za uporabo - tožba v upravnem sporu - izpodbijani akt ni upravni akt - zavrženje tožbe
Sodišče ugotavlja, da je stranka z interesom sicer res že opravila plačilo nadomestila za uporabo omejene naravne dobrine, vendar ne glede na to sodišče meni, da izpodbijani sklep ne predstavlja dokončnega upravnega akta po 49. členu ZEKom-1, saj agencija (toženka) z izpodbijanim sklepom (še) ni po vsebini odločila o sami pravici – torej o dodelitvi RF stranki z interesom in s tem o pridobitvi pravice do njihove uporabe.
Da bi bilo o dodelitvi RF, to je o pravici uporabe RF, odločeno že pred ODRF z izpodbijanim sklepom, pa ne izhaja niti iz določbe devetega odstavka 45. člena ZEKom-1, kot to zmotno uveljavlja tožnik. Po tej določbi se šteje, da so bili na javnem razpisu izbrani dražitelj ali dražitelji, ki so na javni dražbi uspeli in v predpisanem roku plačali plačilo za učinkovito rabo omejene naravne dobrine iz drugega odstavka 47. člena tega zakona. Ne drži, da se po navedeni določbi ex lege šteje, da so RF dražiteljem dodeljene pod odložnim pogojem plačila nadomestila. Ta določba namreč pomeni zgolj materialno podlago za odločitev o pravici z ODRF, v kateri se skladno z določbami 51. in 52. člena ZEKom-1 opredelijo tudi drugi pogoji pravice do uporabe radijskih frekvenc.
ZEKom-1 člen 142, 142/8,142/11. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-3.
telekomunikacije - spor med operaterjem in končnim uporabnikom - zaračunavanje storitev - predlog za rešitev spora - prepozna vloga - zavrženje zahteve
V obravnavani zadevi je toženka ugotovila, da je bil končni odgovor s pravnim poukom, s katerim je stranka z interesom negativno odgovorila na tožničin ugovor, tožnici vročen 3. 7. 2019, tožnica pa je predlog za razrešitev spora pri agenciji vložila 7. 8. 2019. To pa pomeni, da je odločitev toženke, da tožničin predlog kot prepozen zavrže, pravilna. Tožnica je namreč glede na navedene datume predlog za razrešitev spora pri toženki vložila po preteku z zakonom predpisanega 15-dnevnega roka od prejema dokončnega odgovora stranke z interesom.
dodelitev radijske frekvence - javni poziv za dodelitev radijskih frekvenc - zainteresirana javnost - razpisno območje - presežno povpraševanje - stranka z interesom
S tožnikove strani izpostavljena okoliščina, da je toženka 21. 12. 2007 objavila javni poziv za pridobitev mnenj zainteresirane javnosti, ki se je nanašal na širši nabor frekvenc, kot so bile kasneje predmet odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc z 8. 4. 2008, na navedeno po presoji sodišča ne more vplivati. To sodišče je namreč že v sodbi U 1603/2008-37 z 20. 10. 2009 zavzelo stališče, da je bila faza objave omenjenega javnega poziva nezakonita, kolikor je bil javni poziv objavljen le v Uradnem listu (in ne tudi na spletni strani toženke), čemur je v sodbi X Ips 22/2012 z 8. 11. 2012 pritrdilo tudi Vrhovno sodišče.