Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožeča stranka v poroštveni izjavi podatke vpisovala naknadno, zato toženca v trenutku, ko sta podpisovala poroštveni izjavi, nista vedela za težo svoje obveznosti in se nista mogla zavedati svojega pravnega položaja. Ker ob podpisu poroštvenih izjav obličnostni pogoj ni bil izpolnjen, tožencev poroštveni izjavi ne zavezujeta.
nujna pot - vodno zemljišče - poseg v prostor na vodnem zemljišču
Sodišče mora presoditi, ali je nujna pot na način, kot jo predlaga predlagatelj, dopustna, upoštevajoč pri tem ne le določila SPZ o dovolitvi nujne poti, temveč tudi določila drugih specialnih zakonov, kadar nujna pot poteka po zemljiščih, za katera velja poseben režim.
V konkretnem primeru predlagatelja predlagata določitev nujne poti tudi preko nepremičnine, ki v naravi predstavlja javno dobro, in sicer vodovje; preko potoka bi zgradila most, ki bi na eni strani stal na brežini tega potoka, na drugi pa na njuni nepremičnini. Gre torej za vodno zemljišče (2. odstavek 11. člena ZV-1), zaradi česar je treba pri določitvi nujne poti upoštevati tudi posebnosti ureditve ZV-1 glede teh zemljišč, 37. člen ZV-1 pa (razen v točno določenih primerih) prepoveduje posege v prostor na vodnih zemljiščih.
Javno delo sicer predstavlja enega izmed ukrepov aktivne politike zaposlovanja, vendar je odklonitev vključitve v program javnih del potrebno presojati v okviru 4. alinee in ne 3. alinee 1. odstavka 70. člena ZZZPB. Zaposlitev v okviru programa javnih del je v prvi vrsti zaposlitev in jo je zato potrebno presojati tudi v smislu ustreznosti oziroma primernosti. Posledično je zato potrebno tudi razloge za prenehanje vodenja v evidenci brezposelnih oseb potrebno presojati v smislu 4. alinee 1. odstavka 70. člena ZZZPB, t.j., ali je bila brezposelna oseba napotena na ustrezno zaposlitev, pa je le-to neupravičeno odklonila.
ZIZ člen 168, 168/5, 168, 168/5. ZZK-1 člen 5, 135, 5, 135.
učinek vpisa pravice v zemljiško knjigo - pravica upnika, da s tožbo zahteva vpis lastninske pravice na nepremičnini na dolžnika
Določba 5. odstavka 168. člena ZIZ upniku ne daje materialno pravne podlage, na osnovi katere bi lahko utemeljil pridobitev lastninske pravice toženca na nepremičnini, pač pa mu samo omogoča vložiti tožbo namesto dolžnika oz. toženca, ki bi lahko s tožbo proti dosedanji lastnici zahteval vpis svoje lastninske pravice na nepremičnini, pa tega ni storil.
izbirna pravica - izpolnjevanje pogojev za priznanje pokojnin
Glede na določbo 2. odstavka 177. člena ZPIZ-1 na (ne)obstoj izbirne pravice vpliva izpolnjevanje pogojev za pridobitev pokojnin in s tem v zvezi morebitno prekrivanje pokojninske dobe, ne pa pokojninske osnove, od katere se odmeri višina pokojnine. Obstoj oziroma neobstoj izbirne pravice je odvisen zgolj od dejstva, ali je zavarovanec v tujini in RS izpolnil pogoje za pridobitev pokojnine na podlagi istih pokojninskih obdobij.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – strokovna napaka pri zdravljenju – ugotavljanje pravilnosti zdravljenja z izvedencem
Vsi izvedenci, ki so opravili izvedensko delo so prišli do enakih ugotovitev, to je, da ni mogoče ugotoviti, da bi delavci tožene stranke pri operaciji tožnice, posebej pa pri dajanju infuzije, zagrešili kakšno strokovno napako.
ZOR člen 371, 380, 380/3, 939, 1004, 1060. ZPP člen 339, 339/2-14.
zavarovalna pogodba - terjatev iz naslova kredita - cesija - splošni zastaralni rok - solidarno poroštvo - pobotni ugovor
Banka je svojo terjatev do tožene stranke iz naslova neplačanega kredita cedirala (prenesla) na tožečo stranko in na podlagi tako prenešene terjatve ima tožeča stranka zahtevek do toženih strank. Za terjatve iz plačila kredita pa velja splošni zastaralni rok po 371. členu ZOR.
spor z mednarodnim elementom - uporaba prava - tuja pravna oseba - prehod terjatve - sprememba upnika
Vprašanje aktivne legitimacije upnika je del materialnega prava, zato ob dejstvu, da je upnik tuja pravna oseba, ni mogoče mimo določb ZMZPP, ki glede statusa pravnih oseb uzakonja t. i. teorijo o ustanovitvi in predpisuje, da se za pravni položaj pravne osebe uporabi pravo, ki ji pravna oseba pripada, pripadnost pa se določi po pravu države, po katerem je bila ustanovljena. V obravnavani zadevi ni sporno, da je upnik pravna oseba avstrijskega prava, ki pa ga sodišče prve stopnje ni uporabilo, zaradi česar je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.
Slovensko statusno pravo omogoča tako tudi preoblikovanje, da od preoblikovanja dalje obstoji več univerzalnih pravnih naslednikov dotedanje gospodarske družbe, a obenem določa, da preide z delitvijo na novo/prevzemno družbo tisti del premoženja družbe, ki je določen z delitvenim načrtom, zato je lahko upnik le tisti, ki je pravni naslednik in v skladu z delitvenim načrtom tudi prevzemnik določene terjatve. V nadaljevanju postopka bo moralo sodišče najprej ugotoviti, kakšna je vsebina avstrijskega prava, nato, za kako statusno preoblikovanje je šlo, in na koncu, ali je bila predmetna terjatev prenesena na pravno osebo, ki je upnik v tem postopku.
Dejstvo, da tožnik več kot dve leti in pol ni mogel razpolagati s premoženjem - t.j. z razliko med starostno pokojnino, priznano z odločbo ZPIZ in akontacijo starostne pokojnine, ki jo je prejemal - predstavlja zmanjšanje premoženja v smislu 155. člena ZOR. V določbi 2. odstavka 276. člena ZPIZ-1 je urejena odškodninska odgovornost zavoda za posledico - t.j. za izdajo neustrezne odločbe. Zavod je dolžan izplačati odškodnino ne glede na svojo krivdo; zadostuje dejstvo, da je bilo kasneje o pravici oziroma o višini dajatve odločeno drugače, za zavarovanca ugodneje. Gre za objektivno odškodninsko odgovornost zavoda za škodo, ki je zavarovancu nastala zaradi izdaje neustrezne odločbe, pri čemer je odškodnina omejena na višino obračunanih zamudnih obresti od trenutka, ko bi posamezni znesek bil (moral biti) izplačan, če bi bila že prva odločba ustrezna, pa do izvršitve ustrezne odločbe. Dejstvo, da se je glede vštevnosti plače, namenjene za notranji odkup delnic delodajalca tožnika v letih 1991 in 1992 vodil spor, ne predstavlja razloga za izključitev odgovornosti toženca po 2. odstavku 276. člena ZPIZ-1. Samo v tej določbi taksativno določeni primeri so namreč razlog za izključitev odgovornosti toženca. Zavarovanec pravico, ki mu jo zagotavlja materialni predpis in priznanje katere je lahko izplačilo javnih sredstev, lahko uveljavlja pri zavodu, ta pa zahteve ne sme zavreči z utemeljitvijo, da ne gre za upravno stvar. Zavarovanec zato lahko uveljavlja plačilo odškodnine tako neposredno pri zavodu, kot tudi neposredno pred sodiščem.
negatorna tožba - nedovoljen poseg v lastninsko pravico - dokaz lastninske pravice - dokazno breme
V tem sporu je pomembno le to, ali je tožena stranka s svojim dejanjem posegla v lastnino tožnice. Dokazno breme je na strani tožeče stranke. Sama postavitev ograje v odnosu na pločnik oziroma pohodno obrobo ne dokazuje ničesar, saj sodišče z ogledom na kraju ob pomoči geometra ni ugotavljalo kje navedena ograja stoji, prav tako ni s pomočjo geometra ugotavljalo, kje poteka meja med parcelama pravdnih strank, oziroma, ali sporni pločnik res sega v parcelo tožnice v obsegu kot ga v tožbi zatrjuje. Tožeča stranka takšnega dokaza ni niti predlagala.
tožba zaradi nedopustnosti izvršbe - pravica, ki preprečuje izvršbo - aktivna legitimacija
Zahtevek na nedopustnost izvršbe ima po določbi tretjega odstavka 65. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) tisti, ki zatrjuje, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo. Tožnica zatrjuje lastninsko pravico (do 3/10) na nepremičnini, ki je bila v izvršilnem postopku že prodana. To pa pomeni, da ob pravilni uporabi prava tožnica nima več pravice, ki bi preprečevala izvršbo in je zato njen zahtevek neutemeljen.
STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL53439
ZIZ člen 168, 168/2, 168/3, 211, 168, 168/2, 168/3, 211. SPZ člen 7, 18, 7, 18. ZEN člen 2.
izvršba na nepremičnine - dokaz o dolžnikovi lastnini - nepremičnina
V kolikor pa gre za pridobitev lastninske pravice na delu določene parcele, je sicer to lahko predmet prodajne pogodbe, vendar je pridobitev lastninske pravice mogoča šele, ko se odmeri nova parcela ali ko se na obstoječi parceli določi solastniški delež, ki ustreza kupljenemu delu.
ZIZ člen 64, 64/1, 65, 64, 64/1, 65. OZ člen 729, 731, 735, 735/1, 729, 731, 735, 735/1. ZDLov-1 člen 2, 2/4, 2, 2/4.
nedopustnost izvršbe - ugovor tretjega - pravica, ki preprečuje izvršbo - obligacijska pravica - pravica shranjevalca - lovske trofeje
Lastnik lovskih trofej je lovska družina (4. odstavek 2. člena ZDLov-1), ta pa jih je izročila tožniku v posest oziroma upravljanje. Trofeje so bile zarubljene v postopku izvršbe, ki teče zoper tožnikovega sina. Tožnik zahteva, da se izvršba na trofeje izreče za nedopustno.
Razmerje med lovsko družino in tožnikom je obligacijsko razmerje, ki ga je treba opredeliti kot hrambo oziroma shranjevalno pogodbo: tožnik kot shranjevalec je sprejel stvar od lovske družine kot položnika, da jo hrani in mu jo vrne, ko jo bo ta zahteval (729. člen OZ). Bistvo shranjevalne pogodbe je varovanje stvari. Varovanje pa ne pomeni samo pasivnega ravnanja ampak tudi aktivno ravnanje, kar pomeni, da mora varovalec storiti vse potrebno, da stvar ohrani oziroma jo ohrani v enakem stanju. Tožnik torej z ugovorom tretjega zatrjuje lastno pravico do posesti lovskih trofej na podlagi obligacijskega razmerja z lastnikom, kateremu mora na njegovo zahtevo vrniti stvar z vsemi plodovi in koristmi od nje. Na podlagi istega obligacijskega razmerja pa je za lastnika dolžan stvar hraniti kot svojo lastno (1. odstavek 731. člena OZ) - lastna skrbnost pa shranjevalca zavezuje, da s stvarjo položnika ravna enako, kot ravna v lastnih zadevah, kar po povedanem vključuje tudi dolžnost za lastnika storiti potrebne ukrepe za zavarovanje stvari, v konkretnem primeru torej uveljavljati zanj pravico, ki preprečuje izvršbo. To pa pomeni, da tožena stranka neutemeljeno tožeči strani oporeka aktivno legitimacijo. Kot imetnik pravice do posesti trofej in zavezanec za vrnitev teh stvari lastniku ima namreč v postopku izvršbe zoper dolžnika pravico, ki preprečuje izvršbo na te trofeje.
uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja - vzrok zavarovalnega primera
Tudi zavarovanec, ki v času poškodbe pri delu ni bil zavarovan pri tožencu, lahko pri zavodu uveljavi pravice iz obveznega zavarovanja zaradi poškodbe pri delu, in sicer na podlagi splošne določbe 1. odstavka 250. člena ZPIZ-1. Pravica se v takem primeru ob izpolnjevanju predpisanih pogojev prizna in dajatev odmeri, vendar v (nižji) višini, kot da je invalidnost ali smrt posledica poškodbe izven dela oziroma bolezni.
Drugi odstavek 210. člena ZPP določa, da se postopek ne more nadaljevati, dokler ne pretečejo trije meseci do dneva, ko je prišlo do mirovanja postopka. To pa ne pomeni, da nadaljevanja postopka pred iztekom treh mesecev ni mogoče predlagati. Taka ugotovitev izhaja že iz jezikovne analize ureditve po prejšnjem ZPP in sedaj veljavne. ZPP iz leta 1976 je namreč določal, da stranka ne more predlagati nadaljevanja postopka, dokler ne pretečejo trije meseci od uvedbe mirovanja, zdaj pa je določeno, da se postopek ne more nadaljevati prej kot v treh mesecih.
nepremoženjska škoda - duševne bolečine - zmanjšanje življenjskih aktivnosti - strah - spolna nedotakljivost - stroški postopka
Višina odškodnine za negmotno škodo. Tožnici gre odškodnina za strah v znesku tedaj 2.000.000,00 SIT, kot tudi za zadoščenje po 202. čl. ZOR v prisojenem znesku 4.000.000,00 SIT.
ZSKZ člen 2, 2/3, 3, 14, 2, 2/3, 3, 14. ZZK-1 člen 132, 132.
sklad kmetijskih zemljišč in gozdov - samostojna pravna oseba
Sodišče prve stopnje v predmetni zadevi ni upoštevalo določb 132.čl. Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1), kateri določa, da so udeleženci zemljiškoknjižnega postopka med drugim tudi osebe, katerih pravni interes utegne biti zaradi vpisa prizadet.
Stroški postopka se odmerijo takrat, ko je znan uspeh celotnega postopka in ne zgolj parcialno, tako kot je naredilo sodišče prve stopnje. Obnova postopka je le vmesna faza, zato je sodišče prve stopnje preuranjeno te stroške odmerilo in jih naložilo v plačilo toženi stranki.