ZST člen 18, 39, 39/1, 18, 39, 39/1. ZPP člen 191, 191.
umik tožbe - vrednost spornega predmeta - sosporniki
Gre za navadne sospornike (2. tč. 1. odst. 191. čl. Zakona o pravdnem postopku, ZPP), vsak od njih je v pravdi samostojna stranka (195. čl. ZPP). Glede na to ima prav sodišče prve stopnje, da bi moral sodno takso plačati (in o tem predložiti dokazilo) vsak tožnik od (svoje) vrednosti zahtevka, kot je to pravilno navedlo že sodišče prve stopnje v sklepu z dne 11.9.2006.
V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje razumno in argumentirano povedalo, da je za okoliščino, da je bilo delo po fakturi tožeče stranke opravljeno in tudi plačano, tožeča stranka izvedela šele po zaslišanju priče A.S.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 45, 46, 47.
nagrada za izvedensko delo - zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije - priprava dopisa za pridobitev dodatne dokumentacije - nesamostojno opravilo
Ker nedvomno predstavlja priprava dopisa za pridobitev manjkajoče dokumentacije nesamostojno opravilo, ki je vključeno že v »zbiranje dokumentacije«, se s pritožbenim stališčem, da gre za dve časovni in vsebinsko ločeni operaciji, ki opravičujeta vsaka zase samostojno nagrajevanje, pritožbeno sodišče nikakor ne more strinjati.
V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje ugotovilo kot ključno, in s temi ugotovitvami pritožbeno sodišče soglaša, da je obravnavano sporno situacijo za nazaj uredil (nov) Zakon o vodah (ZV-1, Ur.l. RS, št. 67/2002), ki je v 2. odst. 198. čl. določil, da se šteje, "da je imela pravna ali fizična oseba pravico izkoriščati mivko, pesek, prod ali kamen tudi v primeru, če ji je vodnogospodarsko soglasje poteklo, oseba pa je plačevala vodna povračila v skladu z zakonom"; tožena stranka pa je oba navedena pogoja izpolnjevala.
zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - načelo proste presoje dokazov
Če sodišče obrazloženemu dokaznemu predlogu ne ugodi in predlaganega dokaza ne izvede, mora za takšno procesno odločitev navesti razloge. Če tega stori, s tem krši obdolženčevo pravico do obrambe.
nadomestilo plače – odsotnost z dela – letni dopust
Ker je bil tožnik v spornem obdobju zaposlen pri toženi stranki in ker v sodnem postopku ni bilo ugotovljeno, da bi zaprosil za odsotnost z dela brez nadomestila plače (ampak je koristil letni dopust), je njegov tožbeni zahtevek za plačilo nadomestila plače za čas letnega dopusta utemeljen.
URS člen 154, 154/1, 154, 154/1. ZTPDR člen 23, 23/1, 23, 23/1.
razporeditev na drugo delovno mesto - splošni akt delodajalca - objava splošnega akta
Sklep tožene stranke, s katerim je tožnika razporedila na drugo delovno mesto, je nezakonit, ker je bi izdan na podlagi Pravilnika o organizacij in sistemizaciji delovnih mest, ki v času izdaje sklepa še ni bil ustrezno objavljen. Pravilnik kot splošni akt delodajalca predstavlja akt, s katerim se posega v pravice nedoločenega oziroma nedoločljivega kroga oseb, zaradi česar mora biti objavljen, preden začne veljati.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – organizacijski razlog – sprememba delodajalca – sprememba lastništva
Odkup lastninskega deleža ne predstavlja prenosa podjetja oziroma dela podjetja v smislu 73. člena ZDR. Drugotožena stranka je kupila le poslovni delež, tako da je postala 100 % lastnica prvotožene stranke, zamenjava lastništva pa ni povzročila prenosa dejavnosti družbe oziroma dela dejavnosti družbe.
Kot lastnica prvotožene stranke je imela drugotožena stranka pravico odločati o organizacijskih spremembah, konkretno o ukinitvi opravljanja dejavnosti v določenem kraju. Ker je na podlagi te odločitve delo tožnice pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi postalo nepotrebno, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - obrazložitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi
Delodajalec v času podaje odpovedi sam presodi, ali razpolaga z zadostnimi dokazi za njeno utemeljitev, v sodnem postopku pa je odločilno, da dokaže utemeljenost odpovednega razloga - lahko tudi z dodatnimi dokazi, ki jih pridobi šele po odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Delodajalec v odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni dolžan navesti datumov očitanih nepravilnosti, niti se sklicevati na poročilo komisije za spremljanje delavčevega dela, zadošča, da na kratko povzame njene ugotovitve.
pritožba zoper sklep o glavni razdelitvi - napačen pravni pouk - pravica do pritožbe
Napačen pravni pouk o pravici do pritožbe, ne more biti v škodo stranke, ki se po njem ravna in pritožbe, vložene v roku, določenem v pravnem pouku, ni mogoče zavreči kot prepozne.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSC0001597
KZ člen 217, 240, 217, 240. ZKP člen 169, 169, 169.
preiskava - utemeljen sum - goljufija - ponareditev poslovnih listin
Zbrano dokazno gradivo, ki ga je v utemeljitev svoje zahteve za preiskavo predložila oškodovanka kot tožilka tudi po oceni sodišča druge stopnje ne potrjuje utemeljenega suma, da je osumljenec storil očitano mu kaznivo dejanje, ni pogoja za uvedbo preiskave.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – rok za podajo odpovedi
Tožena stranka se je že na dan, ko je tožnici podala obvestilo o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, seznanila z odpovednim razlogom. Zaradi tega bi morala pogodbo o zaposlitvi odpovedati v nadaljnjih tridesetih dneh, da bi ravnala zakonito.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev delovnih obveznosti – izostanek z dela – dokazno breme
Nadzor nad delom delavca (oziroma nad prisotnostjo na delu) je dolžan izvrševati delodajalec in če delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, ker na delu ni bil prisoten, je za utemeljitev odpovednega razloga dolžan predložiti ustrezne dokaze. Ker tožena stranka tega ni storila, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Ravnanje tožene stranke, ki je disciplinski postopek, na podlagi katerega je tožnici prenehalo delovno razmerje, vodila skladno s predpisi (sodišče je spremenilo izrečeni disciplinski ukrep), ni bilo protipravno, zaradi česar ni podana odškodninska odgovornost za škodo, ki jo je tožnica utrpela.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC0001678
KZ člen 146, 146/1, 299, 299/1. ZKP člen 35, 35/1, 371, 371/2.
kaznivo dejanje nasilništva - kaznivo dejanje grdega ravnanja - konkretni dejanski stan - prenos krajevne pristojnosti
Sodišče prve stopnje res ni ravnalo skladno določilom I. odst. 35. čl. ZKP, ko je samo zavrglo predlog za prenos krajevne pristojnosti. Gre za bistveno kršitev določil ZKP in I. odst. 371. čl. ZKP, ki pa ni vplivala niti ni mogla vplivati na pravilnost in zakonitost sodbe. Predlagatelj sam ugotavlja, da je sodišče izvedlo obširen postopek, sodišče druge stopnje pa ugotavlja, da je dokaze pravilno presodilo in ob razsoji pravilno uporabilo kazenski zakon. Gre za zlorabo pravice s poskusom zavlačevanja postopka, katerega je sodišče dolžno preprečiti (čl. 15 ZKP).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - reparacija
Ker tožena stranka ni dokazala, da je tožnik naklepoma ali iz hude malomarnosti huje kršil pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja (ker ni samovoljo organiziral malice, ampak je šlo za skupen dogovor vseh delavcev), izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita.
Na podlagi ugotovitve o nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je utemeljen tožbeni zahtevek za izplačilo plač, ki bi jih tožnik prejel v spornem obdobju, v višini, kot znaša povprečje plač v letu pred prenehanjem delovnega razmerja. Tožena stranka namreč ni dokazala, da bi – če ne bi bilo nezakonite izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi – v spornem obdobju prejel nižjo plačo.
Tožena stranka ni ravnala protipravno, saj je bil tožnik razporejen na druga delovna mesta na podlagi dokončnih in pravnomočnih odločitev oziroma na podlagi novo sklenjene pogodbe o zaposlitvi, tako da ni odškodninsko odgovorna za škodo, ki jo je tožnik zaradi razporeditev utrpel.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – razlog za sklenitev pogodbe – priprava delavca na delo – začasno povečan obseg dela
Tožena stranka je s tožnico zakonito sklenila tri pogodbe o zaposlitvi za določen čas za različna dela in iz različnih razlogov: prvo pogodbo o zaposlitvi za določen čas za delo blagajnika iz razloga priprave delavcev na delo, usposabljanja in izpopolnjevanja na delo, drugo pogodbo o zaposlitvi za delo prodajalca iz istega razloga in tretjo pogodbo o zaposlitvi za delo prodajalca zaradi začasno povečanega obsega dela. Tožbeni zahtevek, da se šteje, da je tožnica zaposlena za nedoločen čas je zato neutemeljen.
Dejstvo, da tožnik več kot dve leti in pol ni mogel razpolagati s premoženjem - t.j. z razliko med starostno pokojnino, priznano z odločbo ZPIZ in akontacijo starostne pokojnine, ki jo je prejemal - predstavlja zmanjšanje premoženja v smislu 155. člena ZOR. V določbi 2. odstavka 276. člena ZPIZ-1 je urejena odškodninska odgovornost zavoda za posledico - t.j. za izdajo neustrezne odločbe. Zavod je dolžan izplačati odškodnino ne glede na svojo krivdo; zadostuje dejstvo, da je bilo kasneje o pravici oziroma o višini dajatve odločeno drugače, za zavarovanca ugodneje. Gre za objektivno odškodninsko odgovornost zavoda za škodo, ki je zavarovancu nastala zaradi izdaje neustrezne odločbe, pri čemer je odškodnina omejena na višino obračunanih zamudnih obresti od trenutka, ko bi posamezni znesek bil (moral biti) izplačan, če bi bila že prva odločba ustrezna, pa do izvršitve ustrezne odločbe. Dejstvo, da se je glede vštevnosti plače, namenjene za notranji odkup delnic delodajalca tožnika v letih 1991 in 1992 vodil spor, ne predstavlja razloga za izključitev odgovornosti toženca po 2. odstavku 276. člena ZPIZ-1. Samo v tej določbi taksativno določeni primeri so namreč razlog za izključitev odgovornosti toženca. Zavarovanec pravico, ki mu jo zagotavlja materialni predpis in priznanje katere je lahko izplačilo javnih sredstev, lahko uveljavlja pri zavodu, ta pa zahteve ne sme zavreči z utemeljitvijo, da ne gre za upravno stvar. Zavarovanec zato lahko uveljavlja plačilo odškodnine tako neposredno pri zavodu, kot tudi neposredno pred sodiščem.