davek od dohodkov iz dejavnosti - statusno preoblikovanje - davčni obračun - prenos sredstev - rok za priglasitev - materialni rok - izguba pravic
Določba četrtega odstavka 303. člena v zvezi s prvim odstavkom 297.a člena ZDavP-2 glede roka za priglasitev je materialna določba in ne postopkovna. Zakonsko določen rok v citiranih določbah ZDavP-2 predstavlja enega od zakonsko določenih pogojev, ki mora biti izpolnjen, da se lahko uspešno uveljavi posebna davčna obravnava, kar pomeni, da gre za materialni prekluzivni rok, katerega zamuda pomeni izgubo pravice do posebne (nevtralne) davčne obravnave.
ZBPP člen 24. Direktiva Sveta 2003/109/ES z dne 25. novembra 2003 o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas člen 4, 5.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni zgled za uspeh - status rezidenta
V zvezi s sklicevanjem tožnice na Direktivo 2003/109/ES z dne 25. novembra 2003 o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas, je tožnici treba pojasniti, da se status državljana tretje države, ki je rezident za daljši čas, po direktivi ne pridobi ipso facto, pač pa se mora, da se na njegovi podlagi lahko uveljavlja pravice, pridobiti ustrezno upravno odločbo (7. člen določa, da je treba vložiti vlogo; 10. člen pa, da je treba zavrnitev ustrezno obrazložiti; 4. in 5. člen pa pogoje za pridobitev statusa). Da ima tožnica status rezidenta za daljši čas, ni izkazala, zato se na določila Direktive kot podlago, ki bi kazala na uspešnost v sporni stanovanjski zadevi, ne more sklicevati.
Sodišče se ne izreka o vprašanju pravilne razlage petega odstavka 87. člena SZ-1 in Pravilnika v zvezi z Direktivo, saj je ob obravnavani dejanski situaciji, ko tožnica ni izkazala statusa rezidenta za daljši čas, v tem upravnem sporu tako stališče nerelevantno.
pomanjkljiva tožba - nepopolna tožba - poziv na popravo - izpodbijani akt - tožena stranka - zavrženje tožbe
Ker v zadevi tudi po dopolnitvi tožbe ni mogoče nedvoumno ugotoviti, koga tožnik dejansko želi tožiti in kateri akt želi dejansko izpodbijati, je potrebno že iz tega razloga, na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1, tožbo zavreči.
davek na dodano vrednost (DDV) - identifikacijska številka - prenehanje identifikacije za namene ddv - izogibanje plačilu davka - zloraba sistema DDV - uporaba za druge namene - dokazovanje - pravica do izjave - neizkazanost pogojev
V obravnavani zadevi je davčni organ zaključil, da pri tožniku obstoja sum zlorabe identifikacije za namene DDV oziroma je zaključil, da je tožnik identifikacijo za namene DDV uporabljal tako, da je drugim davčnim zavezancem neupravičeno omogočal odbitek DDV, zaradi česar je odločil, da tožniku preneha identifikacija za namene DDV. Vendar pa po presoji sodišča davčni organ ni zadostno izkazal objektivnih elementov na strani tožnika, kot resnih pokazateljev, da na strani tožnika obstoja tveganje utaje. Utemeljeni so namreč tožnikovi ugovori, da ne more biti objektivno odgovoren za nezakonitosti in nepravilnosti, ki jih storijo drugi davčni zavezanci.
ZDoh-2 člen 41, 41/4. Uredba o spremembi Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2018) člen 3, 5.
dohodnina - odmera dohodnine - davčna osnova - kilometrina - stroški prevoza na delo - službeno potovanje - član nadzornega sveta
Uredbo o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja je davčni organ pravilno uporabil smiselno. Dikcija 3. člena Uredbe „prevoz na delo in z dela“ se razlaga širše, in sicer tako, da zajema stroške prihoda do kraja, kjer se delo običajno opravlja (v konkretnem primeru stroške prihoda do kraja, kjer se opravlja funkcija člana nadzornega sveta). Službene poti pa se opravljajo v krajih, ki jih ni mogoče šteti kot kraj, kjer se delo opravlja v okviru običajnih nalog.
ZDIJZ člen 4a, 4a/1, 4a/1-1, 6, 6/1, 6/1-2, 6a, 6a/3.
dostop do informacij javnega značaja - poslovna skrivnost - pravna oseba zasebnega prava, ki je pod neposrednim ali posrednim prevladujočim vplivom
Tožnik je zahtevane najemne pogodbe sklepal ob upoštevanju svojega (takratnega) lastništva s tem povezanih poslovnih prostorov. Zato je pravilna presoja tožene stranke, da je v obravnavanem primeru govora o informacijah javnega značaja; gre namreč za informacije o izdatkih na podlagi sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta (prva alineja prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ), kar so tudi nepremičnine.
Neutemeljeno je tudi tožnikovo sklicevanje na določbe ZGD-1, ki urejajo poslovno skrivnost. Tretji odstavek 39. člena namreč izrecno določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni.
Po mnenju sodišča so zaradi posebnih tehničnih in varnostnih razlogov operacije končnih odjemalcev integrirane. Ne gre strogo za proizvodni proces integracije, torej, če so odjemalci, ki so priključeni na omrežje znotraj zaprtega distribucijskega sistema, povezani oziroma soodvisni tako, da proizvodni procesi enega vplivajo na procese drugega, temveč je potrebno razumeti, da je zaprt sistem integriran za takšne tehnološke procese, ki se opredeljujejo kot celota in ki predstavljajo takšno industrijsko in poslovno območje ali območje za skupne storitve (Direktiva št. 2009/73), v skupni rabi infrastrukture.
diskriminacija - prepoved diskriminacije - rom - obrnjeno dokazno breme
Tožnik je bil večkrat pozvan k dopolnitvi predloga za obravnavo in tožena stranka je od več organov pridobivala podatke zaradi presoje obrnjenega dokaznega bremena. Ker iz tožnikovih trditev ni razvidno, da je njegova osebna okoliščina razlog za slabšo obravnavo, pri čemer je D.D. v okviru pravilno izpeljanega postopka po 37. členu ZVarD zanikal vse tožnikove navedbe, pa tožena stranka ni bila dolžna izvajati dokaza z zaslišanjem prič, v zvezi s katerimi tožnik ni izkazal, zakaj je zaslišanje bistveno za zadevo. Izpovedbe prič namreč niso trditve, ampak so lahko le potrditev zatrjevanega.
Obravnava predloga po ZVarD ni vezana na potek drugih postopkov, saj lahko posebni zakoni podrobneje določijo ravnanja, ki pomenijo diskriminacijo in določijo sankcije zanje na svojem področju veljavnosti (drugi odstavek 2. člena ZVarD). Ob takem stanju stvari tožnik tudi po presoji sodišča ni izkazal, da je v obravnavani zadevi nastopilo obrnjeno dokazno breme.
mednarodna zaščita - prosilec iz Afganistana - neskladne izjave prosilcev - status begunca - verodostojnost - preganjanje - splošna verodostojnost prosilca - dokazna ocena - odločanje v sporu polne jurisdikcije - politično prepričanje kot razlog preganjanja
Ker je tožnik o dogodku ugrabitve izpovedoval skladno, prepričljivo in očitno resnicoljubno (kot že pojasnjeno, ko organa ni npr. zavajal z navedbami, da so talibani takrat želeli ugrabiti točno njega), sodišče ocenjuje, da je z dovolj veliko stopnjo verjetnosti izkazal, da se je dogodek dejansko zgodil. Glede na to, da so za dolgoletno delo njegovega očeta in da mu je pri tem tožnik pomagal, vedeli vsi (tudi sosedje, nekateri med njimi so bili tudi talibani), sodišče pritrjuje tožbenim navedbam, da v takšnih okoliščinah ni bil potreben noben specifičen dogodek, kot to zahteva tožena stranka, da bi talibani tožnika »opazili«, kako pomaga očetu. Njegova pomoč je bila dolgoletna, splošno znana in življenjsko logična (da je sin, ki dobro govori angleško, pomagal svojemu očetu, ki ga je preživljal).
Sodišče sledi tožnikovim navedbam o tem, da je bil deležen groženj in ugrabitve s strani nedržavnega subjekta (3. al. 24. člena ZMZ-1), tj. talibanov. Sodišče ocenjuje, da so grožnje s smrtjo in ugrabitev (za katero se ne ve, kako bi se končala, če tožnika ne bi rešila vojska) dejanja fizičnega in psihičnega nasilja (1. al. drugega odstavka 26. člena ZMZ-1) in so dovolj resne narave, da predstavljajo hudo kršitev človekovih temeljnih pravic (prvi odstavek 26. člena ZMZ-1). Ob tem je bistveno uporabiti določbo drugega odstavka 23. člena ZMZ-1, ki določa, da je dejstvo, da je bil prosilec že izpostavljen preganjanju, ali da mu je preganjanje neposredno že grozilo, resen znak prosilčevega utemeljenega strahu pred preganjanjem, razen če obstajajo utemeljeni razlogi za prepričanje, da se takšno preganjanje ne bo ponovilo ali se grožnje ne bodo uresničile. Tožnik je vseskozi zatrjeval, da ker je pomagal očetu, ki je delal za tuja podjetja, so talibani menili, da je (tudi on) vohun in nevernik ter njihov politični nasprotnik. Razlog preganjanja je v tem primeru pripisano politično prepričanje (deveti odstavek 27. člena ZMZ-1), kar med strankama ni sporno.
ZDDV-1 člen 67, 82. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (2006) člen 138.
davek na dodano vrednost (DDV) - odbitek vstopnega DDV - missing trader - pogoji za priznanje odbitka DDV - račun - obvezne sestavine računa - gradbene, strojne in elektro storitve
Po 138. členu Pravilnika o izvajanju ZDDV-1 je treba opisati storitve na način, da je jasno, za kakšne storitve gre oz. njihov obseg ali na katero obdobje se nanašajo, v primeru gradbenih storitev pa je izrecno treba tudi navesti nepremičnino, na katero se račun nanaša. Pri presoji, ali zavezanec poseduje ustrezen račun (oz. druge dokumente) torej ne gre za presojo, ali so bile storitve dejansko opravljene ali ne, zato sodišče zavrača tožbene navedbe, da nepopolnost gradbenih dnevnikov ne predstavlja dokaza o tem, da storitve dejansko ne bi bile opravljene.
Ker iz računov ter naročilnic in listov iz gradbenih dnevnikov tudi po presoji sodišča ne izhaja natačno obseh storitev, pogoj za odobritev pravice do odbitka ni izpolnjen, v zvezi s čimer sodišče tako potrjuje odločitev in razloge iz izpodbijane odločbe. Že samo to pa zadostuje za nepriznanje odbitka vstopnega DDV, saj morajo biti pogoji za odbitek izpolnjeni kumulativno.
ZNISESČP člen 11, 11/1. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-3. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - verifikacija stare devizne vloge - nepravočasna vloga - pravni interes
Toženka je z izpodbijanim sklepom št. 0042-612/2018/5 z dne 20. 5. 2019 med drugim odpravila (prvi) izpodbijani sklep št. 0042-612/2018/2 z dne 21. 12. 2018. Ker pa odprava navedenega sklepa pomeni, da je vzpostavljeno stanje, kot da ta ne bi bil izdan, tožnik ne izkazuje več pravnega interesa za nadaljevanje upravnega spora zoper ta akt.
Upoštevaje izpodbijani sklep ter tožbene navedbe med strankama niti ni sporno, da je tožnik zahtevo oddal priporočeno na pošto 6. 12. 2018. Glede na to pa je tudi toženka pravilno ugotovila, da je bila zahteva vložena prepozno, tj. po izteku roka iz prvega odstavka 11. člena ZNISESČP, saj je bila zahteva oddana priporočeno na pošto po 31. 12. 2017. Posledično pa jo je v okviru predhodnega preizkusa po 3. točki prvega odstavka 129. člena ZUP tudi pravilno zavrgla s sklepom.
Kakršnihkoli izjem v zvezi z vlaganjem zahtev za verifikacijo – tj. vložitve po izteku navedenega roka – ZNISESČP ne predvideva. Sodišče še pojasnjuje, da je razumna časovna omejitev pri uveljavljanju pravic splošno sprejet pravni standard, ki ga je zakonodajalec določil predvsem z namenom dosega pravne varnosti. Tako v tem primeru tudi ne gre za zahtevo, ki bi toženki omogočala zavračanje zahtev upravičencev iz ZNISESČP (zgolj) na formalistični podlagi. O ustreznosti določitve materialnega roka iz prvega odstavka 11. člena ZNISESČP se je tudi (sicer posredno) izreklo že ESČP, in sicer v 21. točki sklepa št. 3461/08 (Vehbija Hodžić proti Sloveniji).
upravni spor - tožba v upravnem sporu - tožba zaradi molka organa - zavrženje tožbe - preuranjena tožba
V obravnavanem primeru tožnik ni izkazal vložitve pritožbe pri drugostopenjskemu organu, zamude drugostopenjskega organa ter ponovnega poziva drugostopenjskemu organu, da v nadaljnjih sedmih dneh odloči o pritožbi, kar pomeni, da je tožba preuranjena in jo je že iz tega razloga potrebno zavreči.
prispevki za socialno varnost - družbenik in poslovodna oseba - gospodarska družba - zavarovalna podlaga
Iz izvedenih dokazov izhaja, da je bil tožnik zavarovanec za PSV kot poslovodja in družbenik za polovični delovni čas od 14. 6. 2012 do 9. 11. 2016, kar predstavlja temelj za naložitev PSV tudi za mesece april, junij, julij, avgust in september 2016, kot je bilo to storjeno z izpodbijanimi odločbami.
ZJC člen 14, 68, 68/2. ZCes-1 člen 78, 78/3, 118, 118/1, 118/1-6.
oglaševanje - odstranitev objekta za obveščanje in oglaševanje - soglasje
Že ob ugotovitvi, da v času postavitve jumbo panojev tožnik ni pridobil soglasja občine (MOL) za njuno postavitev in soglasja še vedno nima, je prvostopni organ tudi po presoji sodišča imel podlago, da je izrekel obravnavani ukrep. Pri tem se je pravilno oprl na zgoraj citirani ZJC, kot tudi na citirani 78. člen ZCes-1, saj za obravnavani poseg v prostor tožnik ni pridobil in še vedno nima ustreznega soglasja pristojnega soglasodajalca.
Za presojo zakonitosti postavitve oglasnih tabel v varovalnem pasu državne ceste (v naselju) je treba uporabiti zakon, veljaven v času postavitve, to je ZJC, in ne ZCes-1.
obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi - dohodnina - navidezen pravni posel - plačilo v obliki opcije do nakupa delnic
Za izdajo sklepa o obnovi zadostuje verjetna izkazanost obnovitvenega razloga. Dovolj je torej, da se ugotovijo nova dejstva in dokazi, ki bi mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila za dejstva oziroma dokazi navedeni in uporabljeni v prejšnjem postopku.
Kljub temu, da ZDoh, ki je veljal do 31. 12. 2004, za razliko od ZDoh-1 in ZDoh-2, plačila v obliki opcij nakupa delnic po vnaprej določeni ceni ni opredeljeval kot bonitete, je to po ustaljeni sodni praksi vrhovnega sodišča mogoče uvrstiti med osebne prejemke, od katerih se je na podalgi 15. člena ZDoh obračunal davek.
ZJF člen 106h, 106h/2. ZUP člen 214. Uredba o postopku, merilih in načinih dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog (2011) člen 4.
Kadar postopek vodi ena oseba, odloči pa druga, se podpišeta obe oziroma kadar ista uradna oseba vodi postopek in v njem odloča, se ta podpiše kot uradna oseba, ki je v zadevi odločila. Podpis odločujočega je za odločbo konstitutiven, zato je odločba brez takega podpisa odločba brez pravnega učinka, neobstoječa.
kmetijstvo - povračilo škode - pogoji za dodelitev sredstev - odprava posledic naravne nesreče - odprava posledic škode v kmetijstvu
V primeru zavarovalnih nasadov, se lahko znesek bistveno zniža ali pa se znesek pomoči sploh ne dodeli zaradi že sprejetih sredstev s strani zavarovalnice, ki presegajo v Uredbi 702/2014/EU z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije maksimalno določeno višini sredstev.
tožba v upravnem sporu - nejasna tožba - zavrženje tožbe
Iz tožbe, ki jo tožnik tekom postopka, kljub pozivom sodišča, ni v ničemer popravil, ni mogoče (niti posredno) razbrati, kateri akt s tožbo izpodbija. Sodišče zato upravnega spora v predmetni zadevi ni moglo opredeliti, pri čemer tudi ni pristojno, da bi samo nadomeščalo voljo strank. Ta volja mora biti izražena dovolj jasno, da lahko sodišče ravna v skladu z njo.
Organ je pravilno odločil, da leseni objekt, ki je stal na parc. št. 2289/12, k.o. ..., in za katerega je bila dana zahteva po 117. členu GZ, ne obstaja več, saj je bil porušen (in nato na novo postavljen). Pri tem ni pomembno, da je bil postavljen na istih temeljih, istih tlorisnih dimenzij, da je enakega izgleda in zgrajen iz večine materiala prejšnjega, starega objekta, saj zakon kot pogoj določa ''da objekt obstaja od 1. 1. 1998 dalje'' (in do izdaje oziroma v času izdaje odločbe), kar ni mogoče reči v tem primeru.
ZUP člen 66, 66/1, 67, 67/2. ZBPP člen 20, 20/5, 32, 32/3.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - popolna vloga - dopolnitev vloge - zavrženje nepopolne vloge
Sodišče ne more slediti organu, da prosilec prošnje ni ustrezno dopolnil, saj jo je dopolnil v skladu s pozivom. Kolikor tožnik zatrjuje, da nima premoženja na Kosovu, nima pa nobenih družinskih članov, je pozivu zadostil. Toženka tožniku očita, da ni predložil nobenih dokazil o tem, da nima družinskih članov, vendar v zvezi s tem sodišče ugotavlja, da o tem, torej o potrdilu, da je samski, ni bil pozvan. Sodišče torej meni, da toženka glede na svoj poziv z dne 11. 9. 2020 in tožnikov odgovor z dne 2. 10. 2020, ni moglo uporabiti drugega odstavka 67. člena ZUP, saj je tožnik na poziv odgovoril, kot je bil pozvan, torej ustrezno. Kolikor pa tudi po dopolnitvi toženka meni, da vloga ni sposobna za vsebinsko obravnavanje, ga bo moral tožnik po določnem pozivu ustrezno dopolniti. Sodišče pa opozarja toženko na določbo petega odstavka 20. člena ZBPP, ki določa, da če z mednarodno pogodbo ni določeno drugače, se za pridobivanje osebnih podatkov o tujcu za namene iz prvega odstavka tega člena uporabljajo določbe zakona in mednarodnih pogodb, ki obvezujejo RS in urejajo nudenje mednarodne pravne pomoči v sodnih postopkih. Torej, kolikor toženka dvomi v dopolnitev tožnika v zvezi z osebnimi podatki, ki jih je navedel, torej, da nima premoženja, nima pa tudi družinskih članov, naj preveri osebne podatke v matični državi tožnika, kar ji omogočajo mednarodne pogodbe, ki obvezujejo tako Republiko Kosovo in Republiko Slovenijo in urejajo nudenje mednarodne pravne pomoči v sodnih postopkih.