ZEKom-1 člen 9, 9/2, 9/3, 16, 19, 19/1, 20, 20/1, 21. ZUP člen 10, 164, 164/2, 189, 189/1. ZUreP-1 člen 92, 92/3.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - uvedba postopka - javna korist - prosta presoja dokazov - druga ustrezna nepremičnina
Na podlagi navedb služnostnega upravičenca in izvedenega dokaznega postopka je tudi po presoji sodišča prvostopenjski organ mogel zaključiti, da je pridobitev konkretne služnosti nujen pogoj za nadaljnje obratovanje in vzdrževanje bazne postaje oziroma za zagotavljanje nadaljnjega nemotenega delovanja javnega komunikacijskega omrežja. Sodišče sodi, da je (že) v fazi uvedbe postopka ugotovljen tudi pogoj v smislu 1. točke prvega odstavka 21. člena ZEKom-1.
Tožnica v upravnem postopku ugotovljenega dejanskega stanja ne more uspešno izpodbiti le s posplošenimi zatrjevanji, češ da bi moral organ pridobiti mnenja več različnih izvedencev v zvezi z dejstvi in okoliščinami, glede katerih na osnovi svojega mnenja (po lastnem zatrjevanju) dvomi, da so bili v upravnem postopku pravilno oziroma v celoti ugotovljeni. Tudi ni izkazano na podlagi navedb tožnice, da bi ta njen dvom lahko bil utemeljen. Izvedba predlaganih dokazov je namenjena dokazovanju dejstev, ki jih mora stranka najprej zatrjevati.
Obstoj konkretne javne koristi za posamezno bazno postajo ne more biti povezan z vprašanjem zasebnopravnih razmerij med različnimi operaterji oziroma vprašanjem razmerij konkretnega operaterja kot služnostnega upravičenca z drugimi operaterji.
Zgolj z zatrjevanjem hipotetičnega položaja in morebitne bodoče prodaje nepremičnine tožnica ne more uspešno utemeljevati, da so podane okoliščine v smislu drugega odstavka 21. člena ZEKom-1 (bistveno oviranje lastnika nepremičnine).
razlastitev - odločba o razlastitvi - javno dobro - javna cesta - ponudba za odkup
Osnutka pogodbe o odkupu, ki je bil poslan tožniku in je vseboval tudi predmetno zemljišče, ni mogoče razumeti drugače kot ponudbo za odkup predmetnega zemljišča. S tem, ko je tožnik po lastnih navedbah predmetno zemljišče v tem osnutku pogodbe prečrtal, sicer pa osnutek podpisal, je tudi po presoji sodišča ponudbo za prečrtano, torej predmetno zemljišče zavrnil, za ostala pa sprejel.
Glede na drugi odstavek 134. člena ZUP je organ mogel izdati sklep o ustavitvi postopka, ne da bi pred izdajo sklepa umik zahteve poslal v izjavo nasprotni stranki v tem postopku, torej tožniku, saj je razlastitvena upravičenka svojo zahtevo umaknila pred opravo ustne obravnave. Tožnik sicer ugovarja, da se je že spustil v obravnavanje glavne zadeve s tem, ko je odgovoril na posredovano zahtevo za razlastitev, vendar pa s tem ugovorom drugačne odločitve ne more doseči. Določba drugega odstavka 134. člena ZUP namreč kot trenutek, do katerega je umik zahteve možen še brez podaje soglasja nasprotne stranke, predpisuje opravo ustne obravnave in ne (morebitni prej vložen) odgovor nasprotne stranke na vloženo zahtevo.
Pravne posledice, ki sicer nastopijo po zakonu z uvedbo postopka razlastitve, v obravnavanem primeru niso nastopile in zato z ustavitvijo postopka brez predhodne privolitve tožnika zatrjevane kršitve pravil postopka iz 7. in 9. člena ZUP niso podane.
omejitev lastninske pravice - ustanovitev služnosti v javno korist - pogoji za ustanovitev služnosti - soglasje pravnih prednikov za izvedbo del
Tožbeni ugovor, da je RTV pretvornik z antenskim stolpom postavljen na zemljišču brez zahtevanega soglasja, ni utemeljen. Postavitev RTV stolpa na zemljišču sta namreč dovolila pravna prednika tožnika.
ZUreP-1 člen 97, 98. EZ-1 člen 472, 472/1, 473, 473/3, 473/5, 473/7. ZZK-1 člen 14, 19. SPZ člen 214.
omejitev lastninske pravice - služnost - ustanovitev služnosti v javno korist - pogoji za ustanovitev služnosti - obseg služnostne pravice - vpis v zemljiško knjigo - določitev poteka tras in podzemnega kabla
Neumestitev obsega služnostne pravice v prostor in posledično nenatančno zemljiškoknjižno dovolilo na pravilnost ponudbe kot ene od sestavin popolne zahteve za omejitev lastninske pravice in procesne predpostavke v smislu določb ZUreP-1 za vložitev zahteve, ne vplivata.
Zahtevi po določnosti obsega služnosti v javno korist ni mogoče zadostiti s sklicevanjem na uredbo, načrt parcelacije obravnavanega območja, pregledno karto parcele 18/1 ter določbo 468. člena EZ-1, ki določa varovalne pasove sistemov elektrike.
V zemljiško knjigo se služnost vpisuje na podlagi odločbe, na podlagi katere nastane (214. člen SPZ), zato mora potek - obseg služnosti izhajati iz nje. Odločba, izdana v upravnem postopku, je konstitutivna in ustvarja pravne učinke, ki bodo pomenili poseg v lastninsko pravico služnostnih zavezank, zato mora obseg omejitve izhajati iz odločbe, s katero se služnost ustanavlja.
ZUreP-1 člen 93, 110. EZ člen 59, 59/1. ZPNačrt člen 109.
razlastitev - ustanovitev služnosti v javno korist - javna korist - rekonstrukcija daljnovoda - gradnja novega daljnovoda
Organ je tekom razlastitvenega postopka ves čas dolžan preverjati, ali je javna korist podana.
V predlogu za omejitev lastninske pravice predviden gradbeni namen ne šteje za vzdrževalna dela (tožnik je javno korist utemeljeval na podlagi Uredbe o vzdrževalnih delih v javno korist na področju energetike). Sam tožnik je namreč v predlogu navedel, da bo obstoječe stebre zamenjal in postavil nove (višje za 1/3), nanje pa obesil trifazni daljnovodni sistem vodnikov. Ker je daljnovod kot objekt celota stebrov in električnih vodov, sodišče ostaja pri svojem stališču, da gre v obravnavanem primeru za gradnjo novega daljnovoda.
Pa tudi če bi šlo v obravnavanem primeru za rekonstrukcijo, kot predvideno gradnjo opredeljuje Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Šmarješke Toplice, na katerega se sklicuje tožnik v tožbi, sodišče tožniku ne more slediti, da je javna korist izkazana. Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Šmarješke Toplice zgolj načelno opredeljuje v strateškem delu OPN, da je predvidena rekonstrukcija predmetnega daljnovoda, niso pa nepremičnine, za katere je bil vložen zahtevek za ustanovitev služnosti, navedene v strateškem delu, niti niso določene v grafičnem delu navedenega OPN na način, da bi jih bilo mogoče identificirati v zemljiškem katastru, kot to izrecno zahteva 109. člen ZPNačrt (drugače tudi ne izkazuje mapna kopija, ki jo je tožnik predložil tožbi, saj iz nje niti ne izhaja, da je iz grafičnega dela Odloka). Konkretna nepremičnina, za katero je bil vložen zahtevek za ustanovitev služnosti, v citiranem odloku ni navedena v smislu 109. člena ZPNačrt.
ZUseP-1 člen 92, 93, 93/1, 93/1-1, 97, 97/1, 100, 102, 102/1, 108. ZPNačrt člen 109.
razlastitev - pogoji za razlastitev - odločba o razlastitvi - namen razlastitve - javna korist - omejitve pravnega prometa - služnostna pravica na nepremičnini
Razlastitvena upravičenka more vztrajati pri uresničitvi razlastitvenega namena, predvidenega v prostorskem aktu, ob razlastitvi za to potrebnih zemljišč, če oziroma ker ob širitvi pokopališča na njena zemljišča ne bi bila zagotovljena prostorska in funkcionalna celovitost pokopališča, pač pa bi bilo (po širitvi) pokopališče razdeljeno na dva dela. Sodišče se ne strinja s tožnikoma, da bi moral organ glede na njune navedbe v postopku dejansko stanje dopolnjevati, tako da bi se ugotavljalo, ali bi se njuno zemljišče, ki bi jima ostalo ob širitvi pokopališča na zemljišča v lasti razlastitvene upravičenke (ki se lokacijsko nahajajo med zemljišči v lasti razlastitvene upravičenke), lahko uporabilo za izgradnjo stavbe za trgovske ali storitvene dejavnosti za potrebe pokopališča, in ali je možnost vzpostavitve javno zasebnega partnerstva.
Ugotavljanje pogojev za razlastitev iz 92. člena ZUreP-1 in 93. člena tega zakona (obstoj javne koristi, nujnost razlastitve, sorazmernost med javno koristjo in posegom v zasebno lastnino) ni stvar razlastitvenega postopka, ampak postopka za ugotovitev javne koristi (100. člen ZUreP-1).
Če gre za razlastitveni namen iz 1. točke prvega odstavka 93. člena ZUreP-1, predviden v OPPN, kot v obravnavanem primeru (izgradnja pokopališča kot gospodarske javne infrastrukture), je stvar postopka za ugotovitev javne koristi za razlastitev ocena, ali je za uresničitev predvidene prostorske ureditve odvzem lastninske pravice potreben ter ali pri tem ne gre za nesorazmeren poseg; pravilnost načrtovanja prostorske ureditve v OPN oziroma OPPN pa stvar razlastitvenega postopka ni.
Rok mora biti določen tako, da razlastitvenemu zavezancu omogoča realizacijo pravice do vrnitve razlaščene nepremičnine po 111. členu ZUreP-1, kar pomeni, da pričetek ne more biti vezan na neko bodoče negotovo dejstvo, razlastitvenemu upravičencu pa mora omogočiti realizacijo gradnje.
prostorska ureditev državnega pomena - razlastitev - pogoji za razlastitev - javni interes
Razlastitev lastninske pravice je dopustna le v javno korist in pod pogojem, da je za dosego le-te nujno potrebna in da je javna korist razlastitvenega namena v sorazmerju s posegom v zasebno lastnino. V obravnavani zadevi je ta javna korist izkazana, saj je gradnja avtoceste s pripadajočimi objekti predvidena v načrtu, to je uredbi o državnem prostorskem načrtu.
evidentiranje urejene meje - določitev meje ceste - kategorizirana javna cesta - zemljišče v zasebni lasti - razlastitev
Postopek razlastitve je urejen v 92. do 108. členu ZUreP-1. Tekom postopka razlastitve lahko upravni organ na podlagi predloga razlastitvenega upravičenca z odločbo dovoli izvedbo postopka za ureditev mej, parcelacije, merjenj, raziskav terena in drugih pripravljalnih del na nepremičninah, predvidenih za razlastitev (101. člen ZUreP-1). Temu sledi tudi peti odstavek 48. člena ZEN, ki določa, da če se parcelacija izvaja zaradi razlastitve, uvedbo upravnega postopka evidentiranja parcelacije zahteva razlastitveni upravičenec. Ob upoštevanju določb ZUreP-1, se po presoji sodišča status razlastitvenega upravičenca pridobi šele z uvedbo postopka razlastitve. V obravnavani zadevi postopek razlastitve ni bil uveden, zato Občina Žalec na tej podlagi ne more biti predlagatelj postopka urejanja mej in parcelacije.
pogoji za razlastitev - gradnja avtoceste - nujni postopek
Ugovori, ki se nanašajo na potek trase ceste, v postopku razlastitve niso več relevantni, ker se presojajo v postopku načrtovanja poteka trase ceste v povezavi s postopki sprejemanja prostorskega načrta, v katerem se opredelijo zemljišča, na katerih bo izveden predviden poseg.
ZJC-B člen 19. ZUreP-1 člen 92-114. URS člen 69. Uredba o merilih za kategorizacijo javnih cest člen 5-16.
razlastitev - pogoji za razlastitev - javna cesta - javna korist - pripravljalna dela - kategorizacija javne ceste
Če ni jasno, katera javna cesta oziroma pot je kategorizirana, potem tudi ni mogoče trditi, da (morebiti sporna) trasa izpolnjuje merila za kategorizacijo po Uredbi o merilih za kategorizacijo javnih cest. Če pa ta trditev ni izkazana, potem pa posledično to tudi pomeni, da ni mogoče trditi, da je obstoj javnega interesa za razlastitev dela nepremičnine, kjer poteka ta javna pot, podan. Če pa javni interes ni izkazan, razlastitev ni dopustna.
ZJC-B člen 19. ZUreP-1 člen 92-114. URS člen 14, 22, 33.
razlastitev - pogoji za razlastitev - javna cesta - javna korist - izgradnja avtoceste
Ob ugotovitvi, da je po spornih zemljiščih že zgrajena avtocesta (oziroma prometna površina), po kateri poteka promet, in da se zemljišče še vedno nahaja v lasti tožnika, je prvostopni organ imel podlago za zaključek, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni pogoji iz 19. člena ZJC-B.
razlastitev - stranka v postopku - stranski udeleženec - zahteva za vstop v postopek - odločitev o zahtevi
Prvostopni organ bi moral še pred izdajo odločbe o glavni stvari odločiti o zahtevi tožnikov za vstop v postopek kot stranskih udeležencev, česar pa ni storil. Vprašanje, ali ima kdo pravico biti stranka v upravnem postopku, je namreč vprašanje, ki ga mora rešiti organ med upravnim postopkom na prvi stopnji še pred izdajo odločbe o glavni stvari. Do rešitve tega vprašanja (torej o vprašanju strank/e oziroma stranskega/ih udeleženca/ev v postopku) organ ne more z odločbo o glavni stvari odločiti o pravici in pravni koristi tretje osebe, če ni jasno, ali je oseba, ki je vstop v postopek zahtevala, stranka določenega postopka ali ne. V primeru zavrnitve zahteve za vstop v postopek ima taka oseba pravico do pravnega sredstva zoper sklep in v primeru uspeha pravico (vsaj) do vročitve odločbe in vložitve pravnih sredstev zoper njo. Ker organ ni postopal tako, je s tem zagrešil absolutno bistveno kršitev določb postopka
ZUreP-1 člen 92/2, 93/1, 93/3, 100, 110. EZ člen 59, 59/1. ZPNačrt člen 109. ZGO-1 člen 2, 2/1-1.6, 2/1-7.2. Ustava RS člen 69. EZ-1 člen 552.
register lastninske pravice - služnost v javno korist - javna korist - ugotavljanje javne koristi - objekt gospodarske javne infrastrukture - priposestvovanje - gradnja daljnovoda
Odločba o uvedbi omejitve lastninske pravice, izdana na podlagi 100. člena ZUreP-1, ne pomeni obveze organa, da izda odločbo o razlastitvi oziroma omejitvi lastninske pravice. Če odpade javna korist, je celo po izdaji razlastitvene odločbe nedovoljeno izvršiti predlagani gradbeni namen. Ker je javna korist predpostavka razlastitvenega postopka in ker mora obstajati ves čas postopka, upravni organ z izdajo izpodbijane odločbe ni posegel v pravnomočnost odločbe o uvedbi omejitve lastninske pravice, niti ne obstaja pravilo postopka, glede na dvofaznost postopka razlastitve, da bi morala biti odločba o uvedbi postopka razlastitve pred izdajo zavrnitvene odločbe o zahtevku predhodno razveljavljena.
Način ugotavljanja oz. podlage, na katerih se ugotavlja, ali je posamezen gradbeni namen v javno korist (abstraktno javno korist), se ugotavlja na podlagi prostorskih aktov, opredeljenih v tretjem odstavku 93. člena ZUreP-1. Dejstvo, da gre za gradbeni namen, predviden v zakonu, ki opravičuje razlastitev (oz. omejitev lastninske pravice), ne zadostuje, kolikor ni izkazana tudi javna korist na način, kot to določa zakon.
Iz dejstva, da daljnovod stoji od leta 1959 ter da je bil predviden v prostorskih aktih, „ex lege“ ne pomeni, da je tožnik imetnik stvarne pravice – služnosti v javno korist, temveč bo moral obstoj svoje pravice iz tega naslova uveljaviti v pravdnem postopku.
ZUPUDPP člen 2, 52, 52/2. ZUreP-1 člen 93, 93/1, 93/3.
razlastitev - pogoji za razlastitev - javna korist - gradnja avtoceste
Javna korist za razlastitev obravnavanih nepremičnin je izkazana, saj gre za zemljišča, ki so potrebna za izgradnjo avtocestnega odseka s spremljajočimi objekti, katerega izgradnja je predvidena tudi v državnem lokacijskem načrtu (prvi in tretji odstavek 93. člena ZUreP-1).
Razlastitev je dovoljena tako po Ustavi kot po ZUreP-1 in v obravnavanem primeru razlastitve zemljišč, po katerih bo potekala avtocesta oziroma vzporedna cesta s spremljajočimi objekti, tudi po ZUPUDPP. Oba zakona natančno določata postopek razlastitve in sklenitev sporazuma (do tega v spornem primeru ni prišlo) med razlastitvenim upravičencem in razlaščencem o odškodnini oziroma nadomestilu, torej zaradi uporabe posledic, ki bi jih razlaščenec utrpel zaradi razlastitve.
ZUreP-1 člen 92, 93, 98, 98/2. ZUS-1 člen 64, 64/4.
razlastitev - uvedba razlastitvenega postopka - javna korist - nujnost in sorazmernost razlastitve - konkretna javna korist - vezanost upravnega organa na pravno mnenje sodišča
Za preveritev, ali obstaja konkretna javna korist za razlastitev, ni bila potrebna postavitev izvedenca cestno prometne in urbanistične stroke, saj je upravni organ sam razpolagal z ustreznim znanjem in je, upoštevajoč materialnopravno podlago, o zadevi mogel odločiti brez izvedenca. Drugačnega zaključka ni mogoče sprejeti ob razlogovanju tožnikov, da je že obstoječi prometni sistem delujoč, saj namen predvidene ureditve sledi zagotovitvi boljše pretočnosti prometa glede na področje, kjer se ureja, in večji varnosti vseh udeležencev v prometu.
razlastitev - pogoji za razlastitev - odločba o razlastitvi - prevzem preostalih nepremičnin - izguba gospodarskega pomena nerazlaščenega dela nepremičnine - nujni postopek
Ker je odločba o uvedbi razlastitvenega postopka postala pravnomočna in ker tožnik v postopku za izdajo izpodbijane odločbe niti ni navajal, da so po zaključku postopka, v katerem je bila izdana odločba o uvedbi razlastitvenega postopka, nastopile okoliščine, ki so ali bi lahko vplivale na ugotovitve o izpolnjenosti pogojev za razlastitev iz drugega odstavka 92. člena ZUreP-1, se je nanjo organ v postopku za izdajo odločbe o razlastitvi mogel opreti.
Iz spisne dokumentacije upravnih spisov v zadevi ne izhaja, da bi tožnik v postopku podal zahtevo iz 99. člena ZUreP-1. V postopku razlastitve je res nasprotoval ob zatrjevanju, da mu bo po razlastitvi onemogočen dostop do preostalega, nerazlaščenega dela parcele ter je zahteval ureditev dostopa. Take tožnikove navedbe pa sta upravna organa v postopku zavračala ob razlogovanju, da vprašanje dostopa v razlastitvenem postopku sicer ne more biti predmet odločanja, vendar da bo rešeno v postopku za izdajo dovoljenj(a) za načrtovano gradnjo. Da bi njegove navedbe o nemožnosti dostopa do parcele organ moral razlagati, kot da gre za uveljavljanje zahtevka do razlastitvene upravičenke, da prevzame celotno nepremičnino v smislu 99. člena ZUreP-1, pa tožnik tudi ni ugovarjal ne v postopku na prvi stopnji in ne v pritožbi.
razlastitev - postopek razlastitve - pogoji za razlastitev - javna cesta - javna korist
Organ je zahtevo tožnice pravilno zavrnil iz razloga, ker ob uveljavitvi ZJC-B ni bil izpolnjen pogoj, da bi bilo zemljišče, ki je predmet razlastitve, tedaj že del rekonstruirane državne ceste. Po določbah 19. člena ZJC-B je mogoče razlastiti le zemljišča za obstoječe javne ceste oziroma za potrebe rekonstrukcij na takih cestah, če je ob uveljavitvi novele ZJC-B stanje premoženjsko pravno neurejeno, tako da tedaj obstoječa javna cesta skupaj z morebitnim rekunstruiranim delom poteka po zemljišču v zasebni lasti (oziroma - po prvem odstavku tega člena „ki je v lasti drugih oseb, kot pa določa prvi odstavek 3. člena zakona“, kar pomeni, da ni v lasti Republike Slovenije ali občine), ob nadaljnjem pogoju, da je izkazana javna korist na način, da ob vložitvi zahteve za razlastitev po taki obstoječi cesti poteka poteka cestni promet v skladu s prvim odstavkom 2. člena zakona; to je, da gre za prometno površino splošnega pomena za cestni promet, ki jo lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo javne ceste in varnost prometa na njih.
Razlastitev - pogoji za razlastitev - obseg razlastitve
V upravnih odločbah se sicer ugotavlja, da gre za najmanjši možni poseg v lastninsko pravico tožečih strank, kar je sicer cilj, ki se ga v postopku razlastitve zasleduje, vendar pa mora biti ne glede na to razlastitev opravljena v obsegu, ki gradnjo, ki je v javnem interesu oziroma v skladu z javno koristjo, omogoča. Niti zaradi zagotavljanja javne koristi pa niso dovoljeni posegi v lastninsko pravico na nepremičnini drugih oseb, torej nepremičnino, ki ni zajeta z razlastitvijo.
ZJC člen 2, 2/1. ZJC-B člen 19. ZCes-1 člen 2, 2-24. ZUreP-1 člen 101, 101/1.
razlastitev - javna cesta - dovolitev pripravljalnih del - ureditev meje - parcelacija
V obravnavanem primeru je namen razlastitve v tem, da občina pridobi nepremičnine v lasti tožečih strank, ki jih je nezakonito vključila v javno cesto. Postopek razlastitve po 19. členu ZJC-B se v tem delu ugotavljanja javne koristi od splošnega razlastitvenega postopka razlikuje le v tem, da se obstoj javne koristi ne predpostavlja na podlagi obstoja ustreznega prostorskega akta (sicer tretji odstavek 93. člena ZUreP-1), temveč glede na to, če ob vložitvi zahteve za razlastitev po obstoječi cesti poteka cestni promet v skladu s prvim odstavkom 2. člena ZJC.