dokazi in dokazovanje - prekluzija dejstev in dokazov - uporaba in razlaga pogodbenih določil - zavarovalna pogodba - subrogacija
Iz vsebine tega zapisnika tudi po oceni pritožbenega sodišča ne izhaja nič drugega kot to, da so se stranke dogovorile za poravnavo škode (v višini 144.397,00 EUR brez DDV), ki je nastala na agregatu A3. To pa tudi po oceni pritožbenega sodišča pomeni, da škoda, ki je nastala na agregatu A2 (ki je predmet konkretnega tožbenega zahtevka), sploh ni bila predmet omenjenega poravnalnega dogovora. Jasna in nedvoumna pogodbena določila se namreč uporabljajo tako, kot se glasijo (prvi odstavek 82. člena OZ).
Storilčevi zagovorniki pritožbi ne prilagajo dokazil za navedbe, da je storilec zoper sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani PR 1415/2016 z dne 29. 12. 2017 vložil napoved pritožbe. Pritožbeno sodišče pa po vpogledu v navedeni spis okrajnega sodišča ugotavlja, da storilec po osebnem prejemu prepisa izreka sodbe ni vložil napovedi pritožbe in je na sodbi klavzula pravnomočnosti, zato je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje v sklepu o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, da je sodba postala pravnomočna.
odstop od pogodbe - zamuda s plačilom obrokov - nasprotje med dejstvi in dokazi - nasprotje dokazov - zamudna sodba
Sodišče pri izdaji zamudne sodbe ne izvaja dokazov, pač pa samo preverja, ali navedbe o dejstvih ne nasprotujejo priloženim dokazom. Z vprašanjem, kako ravnati, če sta glede trditve o istem dejstvu predložena dva dokaza, od katerih eden to dejstvo potrjuje, drugi pa ga izključuje, se je ukvarjalo VS RS in prišlo do zaključka, da so v tem primeru zatrjevana dejstva v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil tožnik sam. Pritožbeno sodišče pa soglaša s stališčem teorije, da to stališče ni prepričljivo: "Kadar en dokaz zatrjevano dejstvo potrjuje, drug dokaz pa ga izključuje, gre za položaj, ko je en dokaz ovržen z drugim. Zato je težko reči, da je zatrjevano dejstvo v nasprotju s predloženimi dokazi. Bolj kot nasprotje med dejstvom in dokazom gre tu za nasprotje med samima dokazoma. V trditvi, da dokaz ovrže zatrjevano dejstvo, je samo pol resnice. Druga polovica je v trditvi, da (drug) dokaz zatrjevano dejstvo potrjuje. "Obe polovici" pa povesta, da se dokaza med seboj nevtralizirata, kar pomeni, da gre za nasprotje med samima dokaznima sredstva, ne pa z nasprotje med zatrjevanim dejstvom in dokaznim sredstvom. Predložene dokaze je treba upoštevati v celoti, torej ne samo tistih, ki določenemu dejstvu nasprotujejo, ampak tudi tiste, ki ga potrjujejo. Iz tega sledi, da pogoj iz 4. točke drugega odstavka 318. člena ZPP ne bo izpolnjen takrat, kadar bo eden od predloženih dokazov zatrjevanemu dejstvu nasprotoval, drug predložen dokaz pa sam zase tega dejstva ne bo potrjeval. V tem primeru bo odločilen dokaz, ki zatrjevanemu dejstvu nasprotuje. Če je sam tožnik v dokaz svojih navedb ponudil dokaze, s katerimi navedb očitno ni moč dokazati, bi bilo nesmiselno tožencu pripisovati voljo, da s svojo pasivnostjo priznava resničnost dejanskih navedb v tožbi."
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00009945
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3. OZ člen 417, 417/1, 1019, 1019/3, 1022, 1022/2.
spor majhne vrednosti - pogodba o finančnem leasingu - pogodba o odstopu terjatve - poroštvo - solidarno poroštvo - stečaj glavnega dolžnika - prekinitev pravdnega postopka - pravne posledice začetka stečajnega postopka
Uvedba stečajnega postopka nad glavnim dolžnikom ni razlog za prekinitev pravdnega postopka zoper poroka.
Skladno s tretjim odstavkom 1019. člena OZ ima tožeča stranka pravico zahtevati izpolnitev bodisi od glavnega dolžnika bodisi od poroka, ali pa od obeh hkrati (solidarno poroštvo). Pritožbene navedbe, naj tožeča stranka počaka, da bo stečajni postopek nad glavnim dolžnikom v pritožbenem postopku razveljavljen in da naj potem terja plačilo od glavnega dolžnika, torej ne morejo omajati sprejete odločitve, ki je pravilno oprta na določbe člena 1019 o solidarnem poroštvu in 417. člen OZ o pogodbenem odstopu terjatve.
Po drugem odstavku 1022. člena OZ zmanjšanje obveznosti glavnega dolžnika v stečajnem postopku ne pomeni tudi ustreznega zmanjšanja porokove obveznosti. Zato odgovarja porok upniku za ves znesek svoje obveznosti. Le če bo tožeča stranka hitreje prišla do (vsaj delnega) poplačila v stečajnem postopku zoper glavnega dolžnika, bo pritožnica v morebitnem izvršilnem postopku z ugovorom po izteku roka lahko uveljavljala delno prenehanje terjatve zaradi poplačila. Upnik namreč ne more dobiti poplačanega več, kot znaša njegova terjatev.
ZPP-UPB3 člen 431,437. OZ-UPB1 člen 131, 153, 240, 729, 731.
plačilni nalog - odškodnina zaradi kršitve pogodbenih obveznosti - shranjevalna pogodba - višja sila
1. Po presoji pritožbenega sodišča bi morala tožena stranka, katere osnovna izpolnitvena obveznost je bila hramba stvari, prevzeti v okviru te svoje obveznosti vsa tveganja, ki izvirajo iz njene dejavnosti. In vsa ta notranja tveganja bi morala tožena stranka obvladovati. V ta tveganja sodijo vse napake, ki se lahko pojavijo v zvezi z opravljanjem varovanja blaga, tako tehničnega varovanja kot tudi napake, ki so posledica dejanj ali opustitev shranjevalca. Mednje zagotovo sodi tudi okvara videonadzora, pa tudi vsako ravnanje, ki izvira iz njene sfere, in ki prepreči izpolnitev njene obveznosti.
Tudi te navedbe so po oceni sodišča druge stopnje preohlapne, da bi bilo moč nanje konkretneje odgovoriti. Sodišče druge stopnje namreč sodbo preizkuša v okviru pritožbenih navedb in mora zato pritožnik točno navesti s katerimi odločitvami sodišča se ne strinja in iz katerih razlogov. Pritožbeno sodišče ne more samo ugibati, kaj ima pritožba v mislih, ko navaja določeno trditev, če tega jasno in razumno ne pove.
prepoved vznemirjanja lastninske pravice - odškodnina za premoženjsko škodo - odstranitev dreves - odprava posledic žleda - neobstoj protipravnega ravnanja - enkratno dejanje - nasprotja med razlogi - uporabnina za nepremičnino
Tožnikov opustitveni zahtevek, to je zahtevek za prenehanje vznemirjanja in prepoved nadaljnjega vznemirjanja, bi moral torej temeljiti na predpostavkah, da vznemirjanja trajajo določen čas oziroma se ponavljajo, in da obstoji tudi nevarnost nadaljnjega ponavljanja.
Čeprav je upnik neposredno že posegel na denarna sredstva dolžnika pri organizaciji za plačilni promet, to ni ovira, da ne bi zaradi poplačila celotne terjatve posegel še na preostalo premoženje dolžnika v izvršbi.
ZIZ člen 24, 34, 35, 35/4, 38, 38/5. ZPP člen 319, 319/2.
kumulacija izvršilnih sredstev - enoten postopek - krajevna pristojnost za odločanje o predlogu za nadaljevanje izvršbe z izvršbo na nepremičnine - pravnomočno razsojena stvar - vstop novega upnika - izjava o vstopu - potrebnost stroškov
Če gre za kumulacijo izvršilnih sredstev, je zadevo treba obravnavati kot en postopek, ki se vodi med istimi strankami pri dveh sodiščih zaradi izterjave iste terjatve z različnimi izvršilnimi sredstvi.
Upnik je sicer imel pravico seznaniti se z nasprotovanjem dolžnikov o predlogu za vstop novega upnika in se o tem tudi izjaviti, kar pa ne pomeni, da je avtomatično upravičen tudi do povrnitve stroškov, ki mu s tem nastanejo.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSM00010162
ZBan-1 člen 66, 66/1, 177, 177/4. ZGD-1-UPB3 člen 263. ZPP-UPB3 člen 315, 315/1.
odškodninska odgovornost članov uprave bank - bančni kredit - skrbnost kreditodajalca - zavarovanje obveznosti - vmesna sodba - nastanek škode
Toženci, ki so komitentu z boniteto C podaljševali rok odplačila kredita (ne le za en, ampak za dvanajst mesecev), hkrati pa od njega niso zahtevali dodatnih zavarovanj, brez dvoma niso ravnali v skladu s pravili poslovne - finančne in bančne stroke (prvi odstavek 66. in četrti odstavek 177. člena Zban-1). Še toliko bolj zato, ker komitent (tako vsaj izhaja iz neprerekanih ugotovitev dokaznega postopka) projekta ni uspel realizirati, njegov ekonomski položaj pa se je slabšal.
ZFPPIPP člen 383, 383/6, 383/6-1,5, 408, 408/2, 408/2-2.
osebni stečaji - prijava in preizkus terjatev - nadaljevanje pravdnega postopka, prekinjenega zaradi uvedbe stečajnega postopka - materialna škoda zaradi plačila zdravstvenih storitev
Tožnik je sicer res svojo terjatev priglasil v okviru stečajnega postopka, vendar pa stečajno sodišče po izdaji sklepa iz 1. točke šestega odstavka 383. člena ZFPPIPP, z dne 29. 3. 2016, s katerim je sklenilo, da se preizkus terjatev ne opravi, ni spremenilo tega sklepa iz razloga po 2. točki šestega odstavka 383. člena ZFPPIPP, ker so se med stečajnim postopkom izpolnili pogoji za razdelitev, kar bi v skladu s 5. točko šestega odstavka 383. člena ZFPPIPP narekovalo, da se predmetni pravdni postopek znova prekine.
Zaveza, da tožena stranka v času veljavnosti pogodbe ne sme samostojno prodajati svoje nepremičnine in mora vse pravne zadeve v zvezi s prodajo prevzeti tožeča stranka kot nepremičninska posrednica, je nična. Taka pogodbena zaveza neposredno omejuje razpolaganje tožene stranke s svojo nepremičnino v času veljavnosti sklenjene pogodbe, kar predstavlja dogovor, ki je v nasprotju s kogentnimi določbami Zakona o nepremičninskem posredovanju. Zgornja meja višine plačila za posredovanje, v primeru ko tožena stranka sama najde kupca, je že določena v zakonu in ne sme presegati ene četrtine s pogodbo dogovorjenega plačila za posredovanje.
Kogentni predpis preprečuje, da bi nepremičninski posredniki prodajalcem vsilili spoštovanje nepoštenih poslovnih pogojev.
PREBIVALIŠČE - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL00010591
ZP-1 člen 11a, 11a/1, 136, 136/1, 136/1-10. ZPPreb člen 23, 23/1, 23/1-1, 23/1-7, 23/2. KZ-1 člen 251, 251/1, 251/3.
prekršek in kaznivo dejanje - postopek o prekršku - tujec - prijava začasnega prebivališča - nastanitveni objekt - ponarejanje listin
Ker zakonski znaki storilcu očitanih prekrškov po drugem odstavku 23. člena ZPPreb v zvezi s 1. oziroma 7. točko prvega odstavka 23. člena ZPPreb niso vsebovani v kaznivem dejanju ponarejanja listin po tretjem in prvem odstavku 251. člena KZ-1, je nepravilna odločitev sodišča prve stopnje, da se postopek o prekršku zoper storilca po prvem odstavku 11.a člena ZP-1 ne vodi in se mu tudi ne izrekajo sankcije.
začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - dolžnikovo premoženje - subjektivna nevarnost, da bo terjatev onemogočena ali precej otežena - subjektivna nevarnost odtujitve premoženja - neznatna dolžnikova škoda - sprememba izvršilnega sredstva
Toženka trdi, da bo z denarjem, ki ga je prejela za poplačilo odstopljenih terjatev, kupila večje stanovanje. Tako se ji z nakupom nepremičnine premoženje ne bo zmanjšalo. Nadomestitev ene oblike premoženja z drugo pa nima negativnega vpliva na upnikovo možnost uveljavljanja terjatve, saj se dolžnikov skupni obseg premoženja ne spreminja. Če dolžnik dolga noče prostovoljno poravnati je treba v vsakem primeru sporožiti izvršilni postopek, ne glede na obliko premoženja. Tudi ni res, da bodo, če začasna odredba ne bo izdana, potrebni novi sodni postopki, saj bo v takem primeru potrebno zgolj drugo sredstvo izvršbe.
Sodišče mora v vsakem konkretnem primeru glede na vse okoliščine presoditi, ali bi dolžniku nastala le neznatna škoda.
Na podlagi sedmega odstavka 16. člena ZSKZ je bilo izdano Navodilo o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije oziroma na občine. To Navodilo v 5. členu določa, katere nepremičnine se štejejo za pridobljene na neodplačen način. Ker navedeno Navodilo velja za vse nepremičnine, za katere upravljalec ne dokaže, da jih je dobil odplačno oziroma s plačilom več kot 30% takratne vrednosti nepremičnine, kot to določa 9. točka 5. člena Navodila, je dokazno breme za dejstvo načina pridobitve nepremičnine (torej ali je šlo za odplačen ali neodplačen prenos) na tožnici. Ker tožnica tožencu do leta 2014 ni posredovala dokumentacije o načinu pridobitve navedenih nepremičnin, kar v postopku ni bilo sporno, je materialnopravno zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da je bil toženec ob oddajanju nepremičnin slaboveren.
Opombe pod 24. členom aneksa št. 3, in ki posega v sklenjene pogodbe med pravdnima strankama, ni mogoče šteti za zavezujočo, saj pomeni kršitev 155. člena Ustave RS. Po tem določilu niti zakoni niti drugi splošni akti ne morejo imeti učinka za nazaj, če ne gre za izredne razmere. Te pa v predmetni zadevi niso podane.
Ker so se sredstva, potrebna za opravljanje storitev tožeče stranke stekala na račun tožene stranke, sklep Vlade RS ne pomeni, da tožena stranka s storitvami izvajalcev (konkretno tožeče stranke) ni neupravičeno obogatena zgolj zato, ker ji sporazum socialnih partnerjev, temelječ na tem sklepu, preprečuje plačilo opravljenega dela. Avtoritarni posegi države na presojo določil o neupravičeni obogatitvi nimajo vpliva.
Tožnica je kot razlog za razvezo pogodbe z vnukinjo navedla dejstvo, da se je ta preselila v G. in pogodbe ni mogla več izvrševati. Tožnica pa je sama trdila, da je bil njun pogodbeni namen (torej njen in njenega moža), da ju prevzemnica oskrbi do smrti, v zameno pa ji izročita hišo. Tožničine trditve o teh dejstvih so po presoji pritožbenega sodišča pravno upoštevne pri presoji ali je bil J. Š. ob sklepanju, oziroma podpisu sporne pogodbe, sposoben razumeti njen pomen in posledice, zato sprejema kot utemeljene pritožbene trditve o preuranjenem zaključku sodišča prve stopnje, da je v času sklenitve sporne pogodbe bil J. Š. z veliko verjetnostjo nesposoben razumeti pomen sklenitve pogodbe in njene posledice.
Sodišče prve stopnje pa pri dokazni oceni izpovedb zaslišanih prič tudi ni dovolj upoštevalo dejstva, da notarja zaradi javnega pomena njegove funkcije in narave njegovega dela ni mogoče glede usposobljenosti prepoznati zmožnost pogodbenih strank razumeti pomen in posledice sklenjenega pravnega posla enačiti z drugimi osebami, ki so tudi laiki s področja medicine - psihiatrije (sosedi).