Opombe pod 24. členom aneksa št. 3, in ki posega v sklenjene pogodbe med pravdnima strankama, ni mogoče šteti za zavezujočo, saj pomeni kršitev 155. člena Ustave RS. Po tem določilu niti zakoni niti drugi splošni akti ne morejo imeti učinka za nazaj, če ne gre za izredne razmere. Te pa v predmetni zadevi niso podane.
Ker so se sredstva, potrebna za opravljanje storitev tožeče stranke stekala na račun tožene stranke, sklep Vlade RS ne pomeni, da tožena stranka s storitvami izvajalcev (konkretno tožeče stranke) ni neupravičeno obogatena zgolj zato, ker ji sporazum socialnih partnerjev, temelječ na tem sklepu, preprečuje plačilo opravljenega dela. Avtoritarni posegi države na presojo določil o neupravičeni obogatitvi nimajo vpliva.
dokazi in dokazovanje - prekluzija dejstev in dokazov - uporaba in razlaga pogodbenih določil - zavarovalna pogodba - subrogacija
Iz vsebine tega zapisnika tudi po oceni pritožbenega sodišča ne izhaja nič drugega kot to, da so se stranke dogovorile za poravnavo škode (v višini 144.397,00 EUR brez DDV), ki je nastala na agregatu A3. To pa tudi po oceni pritožbenega sodišča pomeni, da škoda, ki je nastala na agregatu A2 (ki je predmet konkretnega tožbenega zahtevka), sploh ni bila predmet omenjenega poravnalnega dogovora. Jasna in nedvoumna pogodbena določila se namreč uporabljajo tako, kot se glasijo (prvi odstavek 82. člena OZ).
ZFPPIPP člen 383, 383/6, 383/6-1,5, 408, 408/2, 408/2-2.
osebni stečaji - prijava in preizkus terjatev - nadaljevanje pravdnega postopka, prekinjenega zaradi uvedbe stečajnega postopka - materialna škoda zaradi plačila zdravstvenih storitev
Tožnik je sicer res svojo terjatev priglasil v okviru stečajnega postopka, vendar pa stečajno sodišče po izdaji sklepa iz 1. točke šestega odstavka 383. člena ZFPPIPP, z dne 29. 3. 2016, s katerim je sklenilo, da se preizkus terjatev ne opravi, ni spremenilo tega sklepa iz razloga po 2. točki šestega odstavka 383. člena ZFPPIPP, ker so se med stečajnim postopkom izpolnili pogoji za razdelitev, kar bi v skladu s 5. točko šestega odstavka 383. člena ZFPPIPP narekovalo, da se predmetni pravdni postopek znova prekine.
ZPP-UPB3 člen 431,437. OZ-UPB1 člen 131, 153, 240, 729, 731.
plačilni nalog - odškodnina zaradi kršitve pogodbenih obveznosti - shranjevalna pogodba - višja sila
1. Po presoji pritožbenega sodišča bi morala tožena stranka, katere osnovna izpolnitvena obveznost je bila hramba stvari, prevzeti v okviru te svoje obveznosti vsa tveganja, ki izvirajo iz njene dejavnosti. In vsa ta notranja tveganja bi morala tožena stranka obvladovati. V ta tveganja sodijo vse napake, ki se lahko pojavijo v zvezi z opravljanjem varovanja blaga, tako tehničnega varovanja kot tudi napake, ki so posledica dejanj ali opustitev shranjevalca. Mednje zagotovo sodi tudi okvara videonadzora, pa tudi vsako ravnanje, ki izvira iz njene sfere, in ki prepreči izpolnitev njene obveznosti.
Tudi te navedbe so po oceni sodišča druge stopnje preohlapne, da bi bilo moč nanje konkretneje odgovoriti. Sodišče druge stopnje namreč sodbo preizkuša v okviru pritožbenih navedb in mora zato pritožnik točno navesti s katerimi odločitvami sodišča se ne strinja in iz katerih razlogov. Pritožbeno sodišče ne more samo ugibati, kaj ima pritožba v mislih, ko navaja določeno trditev, če tega jasno in razumno ne pove.
odstop od pogodbe - zamuda s plačilom obrokov - nasprotje med dejstvi in dokazi - nasprotje dokazov - zamudna sodba
Sodišče pri izdaji zamudne sodbe ne izvaja dokazov, pač pa samo preverja, ali navedbe o dejstvih ne nasprotujejo priloženim dokazom. Z vprašanjem, kako ravnati, če sta glede trditve o istem dejstvu predložena dva dokaza, od katerih eden to dejstvo potrjuje, drugi pa ga izključuje, se je ukvarjalo VS RS in prišlo do zaključka, da so v tem primeru zatrjevana dejstva v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil tožnik sam. Pritožbeno sodišče pa soglaša s stališčem teorije, da to stališče ni prepričljivo: "Kadar en dokaz zatrjevano dejstvo potrjuje, drug dokaz pa ga izključuje, gre za položaj, ko je en dokaz ovržen z drugim. Zato je težko reči, da je zatrjevano dejstvo v nasprotju s predloženimi dokazi. Bolj kot nasprotje med dejstvom in dokazom gre tu za nasprotje med samima dokazoma. V trditvi, da dokaz ovrže zatrjevano dejstvo, je samo pol resnice. Druga polovica je v trditvi, da (drug) dokaz zatrjevano dejstvo potrjuje. "Obe polovici" pa povesta, da se dokaza med seboj nevtralizirata, kar pomeni, da gre za nasprotje med samima dokaznima sredstva, ne pa z nasprotje med zatrjevanim dejstvom in dokaznim sredstvom. Predložene dokaze je treba upoštevati v celoti, torej ne samo tistih, ki določenemu dejstvu nasprotujejo, ampak tudi tiste, ki ga potrjujejo. Iz tega sledi, da pogoj iz 4. točke drugega odstavka 318. člena ZPP ne bo izpolnjen takrat, kadar bo eden od predloženih dokazov zatrjevanemu dejstvu nasprotoval, drug predložen dokaz pa sam zase tega dejstva ne bo potrjeval. V tem primeru bo odločilen dokaz, ki zatrjevanemu dejstvu nasprotuje. Če je sam tožnik v dokaz svojih navedb ponudil dokaze, s katerimi navedb očitno ni moč dokazati, bi bilo nesmiselno tožencu pripisovati voljo, da s svojo pasivnostjo priznava resničnost dejanskih navedb v tožbi."
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSM00010162
ZBan-1 člen 66, 66/1, 177, 177/4. ZGD-1-UPB3 člen 263. ZPP-UPB3 člen 315, 315/1.
odškodninska odgovornost članov uprave bank - bančni kredit - skrbnost kreditodajalca - zavarovanje obveznosti - vmesna sodba - nastanek škode
Toženci, ki so komitentu z boniteto C podaljševali rok odplačila kredita (ne le za en, ampak za dvanajst mesecev), hkrati pa od njega niso zahtevali dodatnih zavarovanj, brez dvoma niso ravnali v skladu s pravili poslovne - finančne in bančne stroke (prvi odstavek 66. in četrti odstavek 177. člena Zban-1). Še toliko bolj zato, ker komitent (tako vsaj izhaja iz neprerekanih ugotovitev dokaznega postopka) projekta ni uspel realizirati, njegov ekonomski položaj pa se je slabšal.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00009945
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3. OZ člen 417, 417/1, 1019, 1019/3, 1022, 1022/2.
spor majhne vrednosti - pogodba o finančnem leasingu - pogodba o odstopu terjatve - poroštvo - solidarno poroštvo - stečaj glavnega dolžnika - prekinitev pravdnega postopka - pravne posledice začetka stečajnega postopka
Uvedba stečajnega postopka nad glavnim dolžnikom ni razlog za prekinitev pravdnega postopka zoper poroka.
Skladno s tretjim odstavkom 1019. člena OZ ima tožeča stranka pravico zahtevati izpolnitev bodisi od glavnega dolžnika bodisi od poroka, ali pa od obeh hkrati (solidarno poroštvo). Pritožbene navedbe, naj tožeča stranka počaka, da bo stečajni postopek nad glavnim dolžnikom v pritožbenem postopku razveljavljen in da naj potem terja plačilo od glavnega dolžnika, torej ne morejo omajati sprejete odločitve, ki je pravilno oprta na določbe člena 1019 o solidarnem poroštvu in 417. člen OZ o pogodbenem odstopu terjatve.
Po drugem odstavku 1022. člena OZ zmanjšanje obveznosti glavnega dolžnika v stečajnem postopku ne pomeni tudi ustreznega zmanjšanja porokove obveznosti. Zato odgovarja porok upniku za ves znesek svoje obveznosti. Le če bo tožeča stranka hitreje prišla do (vsaj delnega) poplačila v stečajnem postopku zoper glavnega dolžnika, bo pritožnica v morebitnem izvršilnem postopku z ugovorom po izteku roka lahko uveljavljala delno prenehanje terjatve zaradi poplačila. Upnik namreč ne more dobiti poplačanega več, kot znaša njegova terjatev.
prepoved vznemirjanja lastninske pravice - odškodnina za premoženjsko škodo - odstranitev dreves - odprava posledic žleda - neobstoj protipravnega ravnanja - enkratno dejanje - nasprotja med razlogi - uporabnina za nepremičnino
Tožnikov opustitveni zahtevek, to je zahtevek za prenehanje vznemirjanja in prepoved nadaljnjega vznemirjanja, bi moral torej temeljiti na predpostavkah, da vznemirjanja trajajo določen čas oziroma se ponavljajo, in da obstoji tudi nevarnost nadaljnjega ponavljanja.
začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - dolžnikovo premoženje - subjektivna nevarnost, da bo terjatev onemogočena ali precej otežena - subjektivna nevarnost odtujitve premoženja - neznatna dolžnikova škoda - sprememba izvršilnega sredstva
Toženka trdi, da bo z denarjem, ki ga je prejela za poplačilo odstopljenih terjatev, kupila večje stanovanje. Tako se ji z nakupom nepremičnine premoženje ne bo zmanjšalo. Nadomestitev ene oblike premoženja z drugo pa nima negativnega vpliva na upnikovo možnost uveljavljanja terjatve, saj se dolžnikov skupni obseg premoženja ne spreminja. Če dolžnik dolga noče prostovoljno poravnati je treba v vsakem primeru sporožiti izvršilni postopek, ne glede na obliko premoženja. Tudi ni res, da bodo, če začasna odredba ne bo izdana, potrebni novi sodni postopki, saj bo v takem primeru potrebno zgolj drugo sredstvo izvršbe.
Sodišče mora v vsakem konkretnem primeru glede na vse okoliščine presoditi, ali bi dolžniku nastala le neznatna škoda.
Na podlagi sedmega odstavka 16. člena ZSKZ je bilo izdano Navodilo o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije oziroma na občine. To Navodilo v 5. členu določa, katere nepremičnine se štejejo za pridobljene na neodplačen način. Ker navedeno Navodilo velja za vse nepremičnine, za katere upravljalec ne dokaže, da jih je dobil odplačno oziroma s plačilom več kot 30% takratne vrednosti nepremičnine, kot to določa 9. točka 5. člena Navodila, je dokazno breme za dejstvo načina pridobitve nepremičnine (torej ali je šlo za odplačen ali neodplačen prenos) na tožnici. Ker tožnica tožencu do leta 2014 ni posredovala dokumentacije o načinu pridobitve navedenih nepremičnin, kar v postopku ni bilo sporno, je materialnopravno zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da je bil toženec ob oddajanju nepremičnin slaboveren.
ZDDV-1 člen 63.. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (2007) člen 13.
dokazovanje z izvedencem - konkretiziranost in substanciranost dokaznega predloga - informativni dokaz z izvedencem - odškodnina - davek na dodano vrednost
Pravilno pa pritožba graja odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožeči stranki na dosojeno odškodnino priznalo še DDV. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je tožeča stranka davčni zavezanec, prav tako je davčni zavezanec revizijska hiša, kateri je storitev plačala. S plačilom DDV po izstavljenem računu revizijske hiše, pa tožeča stranka ni bila prikrajšana, saj si je slednjega v skladu s 63. členom Zakona o davku na dodatno vrednost - v nadaljevanju ZDDV-1) odbila in s plačilom slednjega ni oškodovana (načelo nevtralnosti davka), saj je DDV davek, ki pripada državi, ne pa davčnemu zavezancu ali davčnemu plačniku. Nenazadnje pa se od odškodnin davek na dodano vrednost ne obračunava (13. člen Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost). Za navedeni znesek (22% DDV) je sodišče druge stopnje tudi spremenilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (5. alineja 358. člena ZPP) in posledično tudi odločitev o stroških postopka, kot sledi v nadaljevanju.
pravne posledice začetka stečajnega postopka za terjatve upnikov
Vendar pa se je ta nedenarna terjatev na dan začetka stečaja po sili zakona pretvorila v denarno terjatev po tržni vrednosti blaga ob začetku stečaja (253. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP). Ta terjatev v višini 757.951,04 EUR pa je po svoji vsebini ista denarna terjatev, ki bi nastala s tem, da bi tožeča stranka (ker tožena stranka v spornem obdobju 430.654 kg mesa ohlajenih svinjskih polovic ni zmogla izročiti, kar med strankama ni bilo sporno dejstvo) na račun tožene stranke izdala račun za njeno plačilo.
ZP-1 člen 11a, 11a/2, 11a/3, 42, 106, 106/4, 106/4, 106/4-3. KZ-1 člen 324, 324/1. ZKP člen 358, 358-1. ZPrCP člen 30, 30/20.
prekršek in kaznivo dejanje - zastaranje postopka o prekršku
Ker je bila zoper obdolženko vložena kazenska ovadba zaradi kaznivega dejanja, ki ima tudi znake prekrška, se postopek o prekršku ni mogel začeti; kazenski postopek pa je bil nato pravnomočno ustavljen, zato skladno s tretjim odstavkom 11.a člena ZP-1 v tem času zastaranje pregona zaradi prekrška ni teklo.
Čeprav je upnik neposredno že posegel na denarna sredstva dolžnika pri organizaciji za plačilni promet, to ni ovira, da ne bi zaradi poplačila celotne terjatve posegel še na preostalo premoženje dolžnika v izvršbi.
Zaveza, da tožena stranka v času veljavnosti pogodbe ne sme samostojno prodajati svoje nepremičnine in mora vse pravne zadeve v zvezi s prodajo prevzeti tožeča stranka kot nepremičninska posrednica, je nična. Taka pogodbena zaveza neposredno omejuje razpolaganje tožene stranke s svojo nepremičnino v času veljavnosti sklenjene pogodbe, kar predstavlja dogovor, ki je v nasprotju s kogentnimi določbami Zakona o nepremičninskem posredovanju. Zgornja meja višine plačila za posredovanje, v primeru ko tožena stranka sama najde kupca, je že določena v zakonu in ne sme presegati ene četrtine s pogodbo dogovorjenega plačila za posredovanje.
Kogentni predpis preprečuje, da bi nepremičninski posredniki prodajalcem vsilili spoštovanje nepoštenih poslovnih pogojev.
ZIZ člen 42, 42/2. ZPP člen 224, 341, 355, 366, 366/1.
razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - vročanje sodnih pisanj - vročanje odvetniški družbi - vročilnica - povratnica kot javna listina - domneva vročitve - izpodbijanje domneve o vročitvi - primeren dokaz - pravilna vročitev sodnih pisanj - dokazno breme - uporaba materialnega prava - ugotavljanje dejanskega stanja na pritožbeni stopnji - vpogled v zbirko listin
Če je sporno, ali je nek podpis ponarejen, je praviloma treba pritegniti izvedenca grafologa. Potrebno je namreč specifično znanje, s katerim sodišče ne razpolaga. Če pa gre za tako očitno različne podpise, da je že na prvi pogled vidno, da sporni podpis ni od določene osebe, za ugotovitev tega dejstva ni potrebno posebno strokovno znanje, zato ni treba angažirati izvedenca grafološke stroke.
Napačna razlaga dokaznega bremena predstavlja zmotno uporabo materialnega prava. To kršitev pa praviloma odpravi višje sodišče samo. Ker gre za pritožbo zoper sklep, lahko to skladno s prvim odstavkom 366. člena ZPP stori brez naroka za glavno obravnavo, čeprav je treba ugotavljati dodatna dejstva. Sicer pa je glavna obravnava na pritožbeni stopnji namenjena načelu neposrednosti in izenačevanju spoznavnih situacij sodišča prve stopnje in pritožbenega sodišča ter zagotavljanju pravice do izjave. Ker je treba za pravilno ugotovitev dejanskega stanja vpogledati le v listovno dokumentacijo, so spoznavne možnosti prvo in drugostopenjskega sodišča enake.
URS člen 23, 23/1.. ZKP-UPB8 člen 39, 39/1-6, 371, 371/2.
dvom v nepristranskost odločanja pristojnega sodišča - pravice obrambe - dokazni predlog - zavrnitev dokaznega predloga
Pritožbeno sodišče po pregledu in primerjavi izpodbijane sodbe in sodbe opr. št. I K 52442/2013 z dne 25. 9. 2014 ugotavlja, da je večji del obrazložitve izpodbijane sodbe res prepis predhodne sodbe. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se večji del obrazložitve sodbe, ki se prekriva s predhodno sodbo, nanaša na povzemanje vsebine materialnih in personalnih dokazov, ki so skupni obema postopkoma. Kar je po prepričanju pritožbenega sodišča bistveno je to, da je sodišče ločeno in s tem tudi na ravni objektivnega videza povsem neobremenjeno preverjalo obtoženčev zagovor ter v zvezi s tem izvajalo dokazni postopek. Predvsem pa se izpodbijana sodba na sebi lasten način opredeli do zagovora obtoženca, do vprašanja njegovega alibija ter poda svojo dokazno oceno glede izvedenih dokazov. Sodišče se je z obtoženčevimi argumenti seznanilo in jih obravnavalo ter jih ni enostavno prezrlo. Obrazložitev sodbe je v bistvenih delih samostojna in avtonomna ter obtožencu omogoča jasen uvid v razloge za odločitev. S tem je sodišče prve stopnje ustrezno zagotavljalo in ohranjalo svojo nepristranskost.